"Program 80"
Občinska konferenca SZDL Ljubljana-Šiška je na seji dne 29. marca 1973 sprejela k »Pro-gramu 80«, ki ga je za stanovanjsko izgradnjo v občini predložil Sklad za komunalno ure-janje zemljišč občine Ljubljana-Šiška, na-slednja
stališča in predloge:
1.  Skupščina občine Ljubljana—Šiška mora sprejeti srednjeročni in dolgoročni program gradoje stanovanj, ki bo pod-laga za postopno odpravo stanovanj&ke-ga primaejikljaja in padlaga za realdzaci-jo nalog, ki jih je občina prevzela kot so-ustamaviteljica    isolidarnostnega    stano-vaojskega sklada. Prograim izgradnje sta-navanij (za rešitev sitanovanjskih protole-mov srvojih delavcev) bodo morale spre-jati tuidi vse delovne organizacije v ob-čini.
Program, ki ga bo sprejela občinska sktupščiina bo moral poleg števila stano-vanj, ki bi se morala zgraditi v program-skem obdabju, opredeliti tudi območja, ki po vsestranskem ovrednotenju priide-jo prioritetno v poštev za izgradnijo sta-novanj.
Neglede na to, katera območja občime bado glede na vsestraosiko vrednotenje gradbenih območirj dobila prioriteto po vrstaem redu izgradnje, pa mora pro-gram stanovanjske izgradnje za občino zajeti in obdelati potrebe in možnosti za stanovanjsko izgradnjo za celotno ob-močje občine.
Ker »Program 80« zajema samo mest-no obmoaje abčine, ga ni možno sprejeti že kot komptleksni občimski program.
2.  Skupščina občine se je že raa 44. seji obeh zborov (dne 13. 12. 1972) s spreje-tim aikoiijskim programom zavezala, da bo aprejala prograom stanovanjske gra-diitve za obdobje 1972—1976. Ker pa gle-de   na   izredno   visak stanovanjsiki pri-mamjikljaj iin glede na ftekoči prirast po-treb po novih stanovanjih ne bo mogoče v obdobju do leta 1976 rešiti nki nujnih stanovanjskih   probleinov,   bo potrebno čimprej sprejeti tudi dolgoročaejši pro-gram stainovaojiske graditve v občini, ki bo moral postati obvezini sestavni del go-spodarskega m družbenega razrvoja ob-čine.
V navedenih prograinih stanovanjske graditve v občini bo potrebno načela, ki so iziražsna iv točki 14. omenjenega akcij-skega programa, konkretizirati vsaj še z naslednjimi:
—  program mora vsebovati struikturo stanovaoj:
a)  po velikosti stanovanj in po stan-dardu istanovanj pri čemer je nujno pro-gramirati tudi ustrezno število manjših stasnovanj za mlade družine in družine z manijškni dohodki predvsem v naijem-nišikem stanovanjskem fondu;
b)  za oelotni istaoaovanjiski fond usmer-jene stamovanjisike gradnje se morajo do-ločiti z družbenim dogovorom ali z za-konom in stanidardi staoaovanja;
c)  po sektonju:  zasebna in družbena gradoja, posebej najemniška stanovanja;
č) po načinu izgradnije (blokovna iz-gradnja, individualne hdše);
—  za vsalko obmooje izgradnje mora biti izdelan gldbalni program objektov dmžbenega staodarda (otroško varstvo, šoile, zdravstvo, socialno vanstvo);
—  gradnja komonalnih objektov  (vo dovod, kanalizacija, ceste, javna razsvet-ljava);
— program je treba uskladiti s progra-mi ostalih mestnih občin.
Za celotni program se mora izdelati tudi okvirna bilanca potrebnih finančnih sredstev za realizacijo celotnega progra-ma. Taka bilanca sredstev je nujno po-trebna, da se lahko določi časavno zapo-redje in obseg gradnje na posameznih območjih. Bilanca kompleksnih potreb-nih finančnih sredstev bo tuidi podlaga za rešitev problemov financiranjja sočas-ne gradnje stanovanj, komunalne in-frastrukture in potrebnih objebtov druž-benega standarda.
Ce bo sestavljen in sprejet samo pro-gram graditve stanovanj brez zajetja ce-lotne in kompleksne izgradnje, bo tak program samo zbir žslja brez realnih možnosti za realizacijo. Povzročil bo ne-sistemationo gradnjo, ob kateri bado po-samezna področja gradnje potrebnih zmogljivosti (¦npr. ali šolstvo, ali zdrarvst-vo, ali otrošlko varstvo). S tem bomo v oboini ustvarjali nove kritične primere, hujiše kot jih imamo danes na nekaterih območjih stare zazidave.
3. Občinsika konferenca SZDL daje pol-no priznanje Skladu za komunalno ure-janje zeroljišč in gospodarskim organi-zacijam — ustanovitelijicam interesne skupnosti »Prograim 80« za pomemfono delo, ki so ga apravdle pri pripraivi pro-grama.
dopolniti še s padatki, ali in v kolikšni meri so na teh abmočjih zgrajeni tudi že objekti družbenega standarda (vritci, šole, zdravstvene zmogljirvosti) oziroma ald so te zmogljivasti že zago'tavljene na soisednjih območjih. V ta sklop sodijo tudi gospodarski objekti tistih dejavno-sti, ki jih občan vsakodnevno potrebuje (živilska trgovina, obrtne storitve).
Prav tako1 bi billo pri vrednatenju po sameznih zazidalnih območij prikazati kdlikšne rušitve že obstoječih objektov so potrebne, vrednost 'teh objebtov, šte-vilo potrebnih nadomestnih stanovanj, stanje in uporabnost iteh stanovanj ozi-roma objaktov. Obveljati bi moralo na-čelo, da še uporabnih objektotv ne ruši-mo, razen če je to nujno zaradi rešitve perečih prometnih problemov.
a) Program 80, ki zajema samo mest-no območje, na novo posega v večjem obsegu v kmetijsko zemljišče na območ-ju soseske Stanežiče. Dosedanje razpra-ve v prizadetih krajevnih konferencah SZDL so pakazale, da bo s spremeimbo kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča (oziroma y prvi fazi za ekaploatacijo gra-moza) prizadetih okoli 60 lastnikov, od teh 17 ta^kih, ki jim predmetna zemljišča predsitav^ljajo proizvodno sredstvo in glavni vir za dohodak in prežirvljanje.
Konferesnca moni, da je takim obča-nom, ki se jira odvzema zemljišče, ki jim
»Program 80« ne odpira samo nekate-rih najbolj perečih problemcw v stano-vanjsiki izgradmji, temveč pdkaže tudi na nekatera žarišča teh problemov, istočas-no pa daje za določena vprašanja tudi že predloge za ustrezno rešitev.
»Program 80« lahko postane sestavni del programa stamovainjske graditve v občini, kolikor zadeva možnosti usmerje-ne graditve stanavainj na mestnem ob-močju občine. Tega dela problematike občioski skupščini za njen program ne bo treba ponovno obdelati temrveč se lahiko tak kat je vključi ~v občinski pro-gram s tem, da se eeaikovredno in po enakih načelih obdeJajo tudi ostala ob-močja občine.
4. Podpiramo v programu izraženo sta-lišče, da je nujno potrebno dati prednost v bodoči gradnji stanovanj tistim območ-jem, na katerih so že zgrajenl določeni objekti komunalne infrastrukture in za njih vložena znatna družbena sredstva.
Prikazano vrednotenje posameznih za-zidalnih.   območij   pa   bi bilo potrebno
pomeni glavni vir dohodkov, potrebno praviloma zagotoviti nadomestna ikmetij-ska zeonljišča, predvsem onim, ki so gle-de na starost še sami sposobni obdelo-vati zemiljišče in ga tuidi obdalujejo, ozi-rcxma oai, ki imajo družinske člane, ki so usmerjeni in delajo v kmetijstvu.
Podobni primeri nastopajo tudi na območju Draveljske gmajne in Podutika. Posredino zadeva »Program 80« tudi kme-tijska zemljišča v Gameljnah in na Je-perci, sicer ne s stališča stanovanjske zazidave, vendar kot zeimljišča za črpa-nje gramoza. Program pa glede teh zein-ljišč ne razrešuje problema, (kako bodo ta zemljišča, ki ne pridejo v poštev kot stavbna zeamiliišča, ponovno vmjeaaa kme-tijstvu in v kaikšnem stanju.
Kar zadeva izvenmestno območje ob-čine konferenca mani, da je potrebno že pri urbanistianem programiranju vložiti maksimakia prizadevanja v to, da se čimbolj varujekmetijsko zemljišče in se
(Nadaljevanje na 10. strani)
i___
(Nadaljevanje z 9. strani)
gradnja usmerja na območja, ki so za kmetijsko obdelavo manj primerna.
b)   Šele   kompleksna ocena vseh ele-mentov iz 4. točke in 4a bo lahko real-na podlaga tudi za določitev prioritetne-ga reda izgradnje posameznih območij.
Konferenca meni, da je potrebno os-novne pokazatelje vrednotenja posamez-nih zazidailnih območij v občini, ki so služili za ddločitev pmoritetnega vrstne-ga reda (in časovnega zaporedja) grad-nje, javno objaviti. Prav tako je potreb-no javno objaviti tudi podabke in poka-zatelje o vradnotenju gradbemih obmoeij v ostalih občinaih mesta Ljabljane, če se bo prioritetni red usmerjene stanovanj-Ske gradnje sprejel za celotno mestno območje.
c)   Občinska  skupšeina  naj   za izven-mestno ^ območje    že   pred sprejemoin dolgoročnega    programa    stanovanjske graditve naroči in zahteva od LUZ, da se za tista iz;venmestna območja, kjer je že po sedanjam GUP predvidena indivi-dualna stanovanjska gradnja čimprej iz-delajo  ustrezni   (lurbanistični) zazidalni načrti in tako vsaj na nekaiterih območ-jih   omogoči   gradnja.   Ni   mogoče več vzdržati današnjega paložaja, ko je prak-tično calotno izvenmestno območje obči-ne že nekaj ilet zaiprto za katerokoii grad-njo.
5. »Program 80« predvideva, da bodo ustanoiviteljice iinteresne skupnosti za re-alizaoijo tega programa ustanovile do datae gospadarske ikapacitete. V načelu se s tako usmeritvijo strinjamo, vendar
apozarjamo, da je potrebno pri posamez-nih navedenih dejavnostih realno oceni-ti ali ni podobnih zmogljivosti v Slove-niji že dovodj in aJi so1 za ddločane zmog-ljivasti zagotovljene ustrezne surovinske osnove (npr. izdelava stavbnega pohišt-va).
6.  Študija »Programa 80« načenja tu-di problem vlaganja lastnih sredstev sta-novanjskih initsresantov za nakup stano-vanja, predvsem v zvezi s problemom iz-rednega porasta cen gradenj in inflacije. Nakaauje nekatere rešitve, vendar tudi v imenu ustanoviteljev skuipnosti ne pre-vzema nobenega od pradlogov kot svojo rešitav, ki jo nodi kot realizator progra-ma. V tej smeri bi moraile ostanovitedji-ce program dapolniti in ga konkretizi-rati.
7. V posebnem poglavju obdelano vpra-šanje cene stanovanja podrobno in do-voij nazorno pokaže, kje so vzraki mno-gim dosedanjim kritikam na racun cene stanovanja. Povsem jasno izdelana struk-tura oene stanavanja bi morala služili kot podlaga, da se za bodoče odločimo pavsem jasno in nedvosmiseiliio, kaj bo-mo  vključili   v ceno stanovanja, ki bo prizadela kupca.
Ta opredeliteiv bi morala biti v bodoče enaka za vsa območja mesta Ljubljane in Slovenije kot celote. Samo tako bo možno medsebojno primenjati cene sta-novanjske izgraidnje ina posameznih ob-močjih in tudi iiskati vzroke za odstopa-nja od povprečnih cen.
Povsem jasno je, da so elementi »pro-izvodne« vn »prodajne« cene stanovanja sestavni del cene, ki jo mora nositi ku-pec neposredno.
Ob oceni, katere slemente, ikijiihvsebu-jetapoleg tega še »ožja« in »širša« urba-nistiona cena stanovanja, je možno pre-nes-ti na kupca, pa je potrebno upošte-vati tudi naslednja dejstva:
—  ker ti ^lementi ne vplivajo na ceno stanovanja enako na vseh območjih, se večkrat navidezno ustrvarja mnenje o ce-najši izgradnji;
— za posamezne investicije, ki jih vse-buje >«urbanktična« cena, oziroma za po-samezne ta(ke stroške imamo že pamen-sko izvirne dohodke, kot npr. prispevek za uporabo mestnega zemljišča;
—  cana za kamunatae storitve indivi-dualne   pa   tudi kolektiwne kamunalne potrošnje  visebuje   tudi   določen del za razširjeino   reproddkcijo;    kolikšen   del stroskov investicijskega opremiljanja za-zidalnega zemllijišča s komunalno iotifra-strukturo je pokrit preko sredstev, ki se zbirajo s ceno komuaialnili storitev pa ni bilo doslej nikjer priikazano;
— mesto mora del stroškav za koJek-tivno komunalno potrošnjo pokrivati iz drugih fiskalnih virov, ki se stekajo v mastu in občini in h katerim prispevajo tudi zunanji (namestni) karistniki teh naprav (npr. prek davika iz maloprodaje, prek davka na tekoča goriva).
Ker v dosedanji politiki in praksi cene stanovanjske izgradnje msmo razčlenje-vali po ensukih elementih, oziroma jih vsaj po takih elementih nismo publici-rali, je prihajalo do kritike občanov na račun dela Sklada za komunalno ureja-nje zemljišč oziroma do kritilke dela pod-jetja »Standard-Insvest«.
8.  Podpiramo prizadevanja »Programa 80«, da skupščina občine stori vse, da se pravočasno zagotovijo potrebna zemlji-šča za usmerjeno gradnjo.
Ker raidijo veljavni zakoni več možno-sti za pridobkev zemljišča za stanovanj-siko in idrugo družbeno potrebno gradnjo, izražamo mnerije, da je potrebno težiti za tem, da se po predhodni ustrezni po litični pripravi prizadetih lastnilkov ozi-roma območij da prednost neposredne-mu dogovarjanju za odkup. Vendar pri tem odločno zastopamo stailišče, da pri neposrednem odkupu zemljišč cena zem-Ijišča ne more biti mnogo višja, kot jo lahko dosežemo s komipleksno razlastit-vijo in določitvijo pravične odškodnine po sodišču. Cena pri item naposrednem odkupu ilahko odstopa od cene pri razla-stitvi samo toliko, koliikor v vrednosti predstavlja čas, ki ga pridobimo, če zem-ljišče neposredno odkupimo.
Vsi organi, ki so udeleženi pri prido-bivanju stavbnih zemljišč naj pri svoji politiki in pri svojih odločitvah upošte-vajo stallišča, ki so podana v 4a točki glede kmeitijskih zemljišč.
9.  Podpiramo minemje, da je tudi med cenami    gradnje    istanovanj    potrebna družbena   kontrola.   Vendar realno oce-njujemo, da bo do resnejše omejitve na-daljnjega porasta cert pri gradnji stano vanj priišlo šele takrat, ko bo naročnik (ali   bodoči   koristnik)  stanovainija imel neposreden vpJiv na izvajalca začemši od projektiranja   pa   do zaključnih del na stavbi.   Do   'tega bo priišlo, ko bo npr. solidarnasitni siklad kot naročnik lahko oddajal dela za gradnjo po načelu »kdo bo ceneje gradill stanovaiije po dodoče-nem standardiu — od komunalne opre-me zemijišča do ključa stanovanja«.
10.  Problemi, ki so zajeti v točkah 4., 4a, 7., 8. in 9. konikretnih pripomb na »Program 80«, morajo biti ustrezno ob-delani   tudi   v   programu stanovanjske graditve,   ki   ga   bo   sprejela   občinska skupščina za svoje celotno območje.