V
Ob našem prazniku
VEVČE, JUNIJA — Pred 131 leti na soboto \ 24. junija 1843. je v Janeziji iz papirnega stroja \ stekel prvi neskončni trak papirja. To je bil \ dogodek izjemnega pomena. Vevče so postale \ zibelka delavca-proletarca. Delavca borca za \ enakopravnost med ljudmi in narodi. Borca za ; svobodo in neodvisnost. Upori in stavke proti \ izkoriščanju človeka po človeku so jeklenile in I osveščale vedno nove vrste delavcev. Vrh revo-\ lucionarne borbenosti je vevški delavec dosegel \ v času narodnoosvobodilne borbe. Takrat so : množice vevških delavcev polnile partizanske \ čete, bataljone in brigade. Brigade iz host so ! osvobajale slovensko zemljo in uničevale faši-: zem in nacistične horde.
Papirni trak iz kovinskega stroja je oblikoval i človeka in njegovo okolico. Na papirnih listih : so stali načrti razvoja družbe, na njih so napi-: sane kulture sveta, humanisti so naznanjali no-I ve vizije človeške družbe in revolucionarji so ; napisali borbene pesmi in proklamacije. Na vevških papirnih listih so v partizanskih tehnikah in tiskarnah nastajali časopisi, knjižice, pesmarice in letaki, polni narodnega ponosa in revolucionarnih pozivov na boj za narodne in socialne pravice.
Zato res ni naključje, da je 24. junij vsako leto veliki praznik krajevne skupnosti Vevče-Kašelj in praznik Papirnice Vevče. Ze leta praznujemo ta dan. Vsako leto z večjo častjo. Vedno znova smo na ta dan kaj otvarjali ali slavili. Leta 1968 smo na ta dan odpirali tovarno za premazane papirje. Vmes smo postavili celo vrsto stanovanjskih blokov in objektov za športno rekreacijo. Letos odpiramo zopet novo tovar-: no — tovarno zidnih papirnih tapet. Tudi drugo mto bomo slavili ta dan z veličastno delovno zmago — odpirali bomo novo veliko toplarno.
Listam po starih tovarniških zapiskih in listinah. Vevška papirnica je na veliki razstavi obrtnih in industrijskih izdelkov v Ljubljani 1844. leta dobila za svoje razstavljene izdelke zlato kolajno z diplomo. Komaj leto dni po prvih začetkih moderne industrijske proizvodnje papirja na Vevčah pa že tako visoko odličje. To svojstvo in izjemno delovno spretnost in znanje je vevški delavec obdržal 130 let. Ni še dolgo, ko smo poganjali četrti papirni stroj. Niti leto niso potrebovali vevški papirničarji, ko so osvojili vse vrste novih papirjev, ki jih je ta stroj mogel dati. Se bolj smo bili zadovoljni in presenečeni nad svojimi sposobnostmi, ko smo poganjali premazni stroj. Papirji za umetniški tisk so postali čez noč naši, tako naši, kot bi jih izdelovali že sto in več let. Naši papirničarji so neumorni v iskanju novih vrst papirjev, neumorni, kako poceniti proizvodnjo papirjev in neumorni pri iskanju novih surovin, veziv in polnil. Energetiki ne poznajo miru in nepretrgoma vlečejo iz starih in prestarih kotlov zadnje atome moči in pare za vse večjo proizvodnjo papirjev. Nič manj niso neutrudni ključavničarji, električarji ali pa konstrukterji. Vsi se trudijo pri zastojih zastarelih strojev in njih vzdrževanju. Se mnogo bi lahko naštel poklicev in
služb, ki so zaslužni za procvit naše tovarne.
Tovarna je postala tudi srce in glava Krajevne skupnosti Vevče-Kašelj. Neločljivo sta povezana teren in tovarna. Utrip tovarne je čutiti na terenu in utrip življenja na terenu se pozna v tovarni. Tovarna postaja in je odgovorna za vsestransko bogatejše življenje vevških delavcev in njih družin.
Sicer so pa delavci tovarna. Samoupravna misel se je razširila in poglobila. Včeraj mezdni delavec je danes upravljavec združenega dela. Izpopolnjena tovarniška organizacija z obrati je postala šola samoupravljavcev. Delegatski sistem znotraj tovarne je zaživel in odločanje na zborih delavcev postaja stvarnost. Zaradi polnega življenja smo postali nestrpni. Hočemo še bolj polno življenje, še več soodločanja, še več solidarnosti in še jasnejšo perspektivo za jutrišnji dan. Postali smo cement in vezivo v naši družbi in njenem razvoju. Vlagamo lepe denarje v tovarno celuloze v Krškem za svojo perspektivo. Gra-fičarji nam posojajo denar za peti papirni stroj za njihovo in našo perspektivo. Včeraj smo se združili z vsemi slovenskimi papirničarji v sestavljeno organizacijo združenega dela. Združili smo se zaradi hitrejšega razvoja naše panoge in vsake tovarne posebej. Postavili smo velike cilje in velike cilje postavljajo le veliki ljudje in taki so vevški delavci.
V dneh letošnjega praznovanja odpiramo novo tovarno. Tovarno papirnih zidnih tapet. Ni še tri leta, ko se nam je porodila ideja o novi proizvodnji. Papir za tapete smo že dolgo izdelovali.^ Tapete so na. jugoslovanskem trgu šele na začetku porabe. Vsa perspektiva je še pred tapetami. Analize trga so govorile v naš prid. Vevški kadri, željni novih nalog, so idejo pograbili za svojo. V enem letu je bila zgrajena tovarna in v tem času so se izšolali kadri v tovarni, ki ima že 60-letno tradicijo. Cez noč so vevški delavci osvojili celotno tehnologijo izdelovanja tapet. Se več. Danes lahko trdimo, da tapete že krepko razvijamo in da malo, le malo zaostajamo za evropskimi proizvajalci tapet. Vse to je zmogel samoupravno osveščeni vevški delavec. Neumornost vevškega delavca bi lahko izrazil takole: »Tako se žene, kot bi delal zase.«
Skozi sto in še enaintridesetletno delo je bil vevški delavec vedno v prvih vrstah napredka. Nobeni družbeni sistemi niso bili ovira. V vsakem so našli svojo rdečo nit napredka. Boj proti kapitalističnemu izkoriščanju so zamenjali s puško v roki v boju proti fašizmu in nacizmu. Po končanem krvavem boju so se oprijeli in bili nosilci idej samoupravljanja. V nekih zapiskih sem našel, da je na Vevčah pred uzakonjenimi delavskimi sveti začel delovati nekakšen »Sosvet«. Tudi to kaže, kako je nemirni duh napredka živel in bo živel v veškem delavcu. Ponosen je, kar je dosegel in ustvaril s svojimi rokami, toda vevški delavec živi za jutri in za ta jutri je vevški delavec pripravljen žrtvovati nov delovni prispevek, kot je doslej to delal 131 let.
Albin Vengust

GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV
ZDRUŽENIH PAPIRNIC LIUBLIANA
4j|\ PAPIRNICE KOLIČEVO
Nov tapetniški oddelek
Tapete so postale del življenja Vevčanov
VEVČE, MAJ-JUNIJ — Že
v pradavnih časih si je človek prizadeval, da bi si naredil svoje bivališče prijetnejše; v začetku z obešanjem raznih trofej, pozneje s slikanjem direktno na stene. Stenske prevleke so se v zgodovinskem razvoju izredno spreminjale. Različni narodi so lepili na steno materiale, ki so jim bili dostopni. Tako so bili prvi poskusi tapeciranja s svilenimi, usnjenimi in slamnatimi tapetami. Z iznajdbo postopka za izdelavo papirja in predvsem barvastih papirjev so začeli izdelovati tapete ročno.
Prvi stroj za izdelovanje tapet je začel obratovati leta 1830 in od tega trenutka dalje so s potrošnjo rastle tudi nove kapacitete.
Največja potrošnja tapet je v Angliji, Nemčiji, Franciji in drugih evropskih državah. Tudi v Jugoslaviji potrošnja tapet iz dneva v dan raste, vendar se je do nedavnega pretežni del potreb pokrival z uvozom. Domači
proizvajalci, ki jih je z nami vred trenutno pet, pa so se le s težavo prebijali na tržišče. Temu je bila nekoliko kriva kvaliteta tapet, predvsem pa želja trgovcev po večjih zaslužkih. Z novo proizvodnjo tapet na Vevčah smo prvo oviro že odstranili, težje pa bo trgovce prepričati, da ne smejo živeti na račun tujega dela.
Statistike kažejo, da je glede potreb samo še hrana pred opremo stanovanj. Za potovanja, oblačenje in zabave porabijo ljudje manj denarja. Uporaba tapet v sodobni dekoraciji dobiva vedno več privržencev. Ljudje želijo imeti stanovanjske prostore vesele in moderne. Raziskave so pokazale, da vpliva primerna barva v prostoru ugodno na človekovo razpoloženje. Tudi načelo »naredi si sam« je v času, ko so vse storitve izredno drage, pripomoglo k temu, da se ljudje (hobi polagalci) vse bolj odločajo za tapete.
(Nadaljevanje na 24. str.)
Tapete so stiskane
V 2000 letih od Kitajske do Fužin in
VEVČE, MAJ-JUNIJ — Ob
uradni otvoritvi novega obrata za izdelovanje zidnih tapet in ob krajevnem prazniku Vevče — Zg. Kašelj, slavimo letos tudi 131-letnico strojnega izdelovanja papirja na Vevčah. Čeprav to ni zaokrožena letnica, je vseeno zanimivo ozreti se nazaj na nasta-
nek ali bolje rečeno izum umetnosti izdelovanja papirja in časovno ter prostorsko dolgo potovanje te skrivnosti v naše kraje.
Najstarejši nosilec pisave so bile živalske kože, oz. iz njih izdelani pergament. Druga snov starega veka je »Papyrus«, ki so ga Egipčani pripravljali iz stebel v Nilu rastoče rastline istega imena. Iz imena izhaja tudi današnje ime — papir — četudi nima s tem ničesar skupnega.
Papir v današnjem smislu in obliki so prvič proizvajali Kitajci
leta 105 po našem štetju, torej bo kar kmalu od tega preteklo 2000 let. Iznajditelj je bil uradnik kitajskega cesarja Ts’ai Lun in poznejši minister. Iz ličja murve, bambusovih vlaken kitajske trave, starih ribiških mrež in ponošenih oblek je v posodah zmaličil vlakna in z dodatkom vode
napravil kašo, ki jo je s preceje-vanjem formuliral v liste. To tolčenje in mletje, precejanjeinpol-stenje vlaken je v bistvu ostalo do danes.
Etape s trikrat po 600 let označujejo zgodovino papirja. Prvih šeststo let so Kitajci skrivali umetnost izdelovanja papirja. Drugih šeststo let je skrivnost potovala iz Azije, dokler ni vstopila v evropsko kulturo in tretje šeststoletje lahko imamo za tehnični razvoj in vzpon izdelovanja papirja do današnjega stanja v Evropi in po svetu.
Vzdolž stare karavanske ceste, po kateri so iz jutranjih dežel prevažali svilo, je prišel k nam tudi papir. Ker so Kitajci ljubosumno skrivali postopek izdelovanja papirja, je razumljivo, da so Japonci zanj zvedeli šele leta 610. Za nas pa je pomembnejša pot papirništva na zahod.
Sredi 8. stoletja so Arabci med vojno s Kitajci zajeli tudi nekaj kitajskih vojakov, ki jim je bila znana skrivnost izdelovanja papirja. Ti ujetniki so uvedli tehniko izdelovanja in v razmeroma kratkem času bistveno izboljšali postopek izdelovanja, zlasti kle-jenja. Iz področja današnjega sovjetskega Turkestana (Samarkand) najdemo 40 let pozneje že papir v Bagdadu. Že leta 794 je kalif Harun al Rašid uvedel v svojih pisarnah papir kot sredstvo za pisanje. Ni pa znano, ali je bil ta papir napravljen tam, ali pa »uvožen« iz Samarkanda.
Vsekakor imajo Arabci velikanske zasluge, da so na svojem ozemlju preko severne Afrike razširili papirništvo vse do Španije. Posest papirja je stopnjevala njihovo kulturo. Nastale so knjižnice, šole. Duhovni zakladi so se večali in težili na zahod.
Osvajalne vojne Arabcev so se širile na zahod, z njimi pa tudi navade in načini dela. Med njimi je bila tudi proizvodnja pa-nirja. V začetku 10. stoletja je dosegla Egipt in Sirijo, kasneje pa ostalo severno Afriko. Od tu je prišla na vrsto Španija. V začetku 12. stoletja so postali slavni izdelki papirnega mlina Xati-va, današnji San Filipo pri Va-lenciji. Tudi v Geroni in Maure-si so že v 12. stoletju delovali ročni mlini. Posebno Mavri in Saraceni so se posvetili papirni-štvu. V 13. stoletju so jih imenovali »mojstre papirniške umetnosti.«
Dobrih 150 let kasneje se izdelovanje papirja razširi proti Italiji. Prvi mlin je nastal v Fabri-anu v provinci Anconi. Tu so uvedli tri važne novosti v proizvodnem postopku. Prvikrat so uporabili vodno silo za pogon stop z več kladivi za mletje krp. V drugi polovici 13. stoletja so iznašli živalski klej kot sredstvo za klejenje papirne mase in še v istem stoletju uvedli vodni znak v papirnih listih.
Od tu se je obrt izdelovanja počasi, vendar za tiste čase dovolj hitro, širila v notranjost Evrope. Francozi zgradijo prvi papirni mlin leta 1338 pri mestu Froyes.
Švica dobi več papirnih mlinov leta 1411, 1433 in 1440 v kantonih Basel in Freiburg.
Avstrija 1498. leta pri Wiener-Neustadtu in drugod. Holandija v 17. in 18. stoletju. Anglija v le-'i 1494 (Harfordshire). Takratna Rusija 1685. leta. Šele pozneje so začeli izdelovati papir tudi v baltiških in skandinavskih državah.
In naši kraji?
Po iznajdbi tiska leta 1440, se je potreba po papirju vidno večala. Gutenbergova iznajdba je dala polet izdelavi papirja. Glavni porabniki so bili šole, uradi, samostani. Knjigotisk je stopil v službo verski obnovi — reformaciji. Razplamteli boj za politično in versko nadvladje je zahteval vedno večje površine. Papirniška obrt je bila vedno bolj spoštovana, čeprav takrat pojem časopisa še ni bil znan. Ta se je pojavil šele proti letu 1600 na ozemlju današnje Nemčije. Pravi časopis in prvi na svetu se je pojavil šele leta 1660 v Leipzigu.
Protestantizem in umetnost izdelave papirja sta našla pot tudi na današnje ozemlje Slovenije.
Prvi mlin za papir na Slovenskem je bil na Fužinah, 6 km južno od središča mesta Ljubljane. Stal je nasproti fužinske graščine na desnem bregu Ljubljanice, kjer so bile brzice Ljubljanice (jez je bil zgrajen šele po letu 1897), ki so poganjale poleg papirnega mlina še nekaj kovačij, male fužine (odtod ime za kraj). Papirni mlin je postavil lastnik
graščine, protestant Janž Kisi leta 1579. V njem je izdeloval papir mojster Pankrac, fužinski podložnik. Svojemu gospodu je moral »odrajtovati« davke v denarju, poleg tega pa še del svojih proizvodov — 10 rizmov papirja tj. 4790 pol. Ta papir je imel vodni znak, ki je bil osnovan z grbom takratnega zemljiškega gospoda.
Žal je obrat deloval le kakih 15 let. Protireformacija je osla-njala svojo razlago na govorjeno besedo, tako da je tiskarna in papirnica propadala. Vse do leta 1770 so se porajali po Slovenskem še drugi mlini za papir — Vipava 1735, Žužemberk 1716, Škofja Loka 1750, Radeče 1750, Ajdovščina 1767, Lobnica 1832, Goričane pribl. 1832.
Velika prelomnica v načinu izdelovanja papirja je nastala z letom 1799. Francoz Luis Robert je patentiral iznajdbo papirnega stroja. To je bila osnovna oblika današnjih strojev, ki so se z veliko hitrostjo razvijali do sodobnih tehničnih izpopolnitev. Prvotno obliko sta kmalu izboljšala brata Fourdrinier in angleški inženir Bryan Donkin.
Že v 17. stoletju je način priprave krp za izdelovanje papirja s pomočjo stop na vodni pogon prešel v mletje s cilindričnimi mlevnimi stroji. Te stroje so izumili Holandci. Zaradi ravninske oblike tal tam ni bilo vodnih pogonov, zato so se posluževali pogona na veter. Ime »holandski mlin« ali »holandec«, ki je še danes v rabi, je izšlo od tam. Tudi beljenje mase so iznašli leta 1774 (nemški kemik K. W. Scheele).
S prehodom v 19. stoletje je fevdalizem začel izgubljati svoj položaj. Začela se je razvijati industrija, ki so jo podpirali zlasti buržoazni krogi. Tik pred 1840. letom je za tedanje čase napredni Fidelis Terpinc, sin Blaža Ter-pinca, premožnega trgovca, spoznal, da vlada za industrijo konjunktura. Ko je videl, da se v tujini klasični mlini za papir pre-obražujejo v strojne papirnice in da z lahkoto prodajo vse, kar proizvedejo, se je tudi sam odločil za industrijo papirja.
Že leta 1825 je kupil gospodstvo in grad Fužine, leta 1840 pa mlin za žito na desnem bregu Ljubljanice in ga preuredil v oljarno. Za papirnico mu je zmanjkalo denarja. Da bi okrepil moč kapitala, je organiziral družbo, ki so jo tvorili Ljubljančani: Terpinc sam, Franc Galle — trgovec in posestnik, Valentin Zeschko -— ste-klarnar in Jožef Bischof — veleposestnik. Ustanovili so znamenito firmo:	»Cesarsko-kraljeva
privilegirana mehanična tovarna olja, papirja in barvnega lesa«. Pričela je obratovati s 300.000 goldinarji. Papirnica je dobila ime Vevče, ki ga zasledimo že pred letom 1750 in je dobila kasneje nemški naziv Josefsthal, ki baje izhaja od imena Terpinčeve žene Jožefine.
Tu so postavili stroj, kjer je bil strojno izdelan prvi papir v vevški papirnici dne 24. junija 1843. leta. Papirnica je obratovala z enim Bryan Donkinovim strojem, sedmimi holandci in enim strojem za čiščenje cunj, ki ga je izumil Jožef Bischof. V obratu je delalo 70 delavcev, kar je štirikrat več kot v kateremkoli klasičnem mlinu in več kot v istovrstnih manufakturnih obratih. To je bil za tedaj silen napredek tako v mehanizaciji in višini proizvodnje, kot v načinu dela in v finančnih sredstvih, s katerimi je družba razpolagala. Dobički so rastli, papir je šel v denar in proizvodnja je napredovala. Družba je kupila na levem bregu Ljubljanice zemljišče z mlinom za žito, ga s primernimi adaptacijami preuredila v nov tovarniški objekt, ki je dobil ime po nadvojvodi Janezu, ki je tovarno obiskal — Janezija. Od tedaj sta papirnico sestavljala obrat Vevče in obrat Janezija. V obratu na levem bregu je bil prvi papir izdelan 18. decembra 1851. Po letu

SLAVIMO:
Otvoritev obrata tapet Krajevni praznik Vevče - Kašelj 25 let papirniške šole 25 let vzgojno varnostnega zavoda 131 let Papirnice Vevče
Vevč
1853 razpolagajo Vevče že s tremi vodnimi turbinami s po ca. 25 KS, osemnajstimi holandci, štirimi belilnimi holandci, tremi papirnimi kotli in enim francoskim strojem za satiniranj e (franc, satiner — gladiti, dati satenu podoben lesk). Število delavcev je narastlo na dvesto — od tega polovica moških in polovica žensk. Proizvodnja je znašala kar 8000 centov papirja na Vevški strani in 4000 centov na Janezijski. To je skupno okoli 700 ton na leto (18 centov = 1 tona).
Od leta 1869 so za proizvodnjo začeli uporabljati že tudi lesovino, kar je bilo za takrat izredna novost, saj v tedanji Avstro ogrski v podobne namene lesovine še ni nihče uporabljal.
Zato je Terpinc kupil papirnico in postavil brusilnice lesa v Goričanih, Medvodah in na Ver-jah in s tem idejno zasnoval in pravzaprav praktično utemeljil kasnejše podjetje »Vevče-Goriča-ne-Medvode«.
Ker je bila graška firma močnejša, je ponudila nakup obratov v okolici Ljubljane. Terpinčeva družba je na to pristala. Ugasnila je 19. septembra 1870 in že 1. decembra istega leta je bila vpisana nova firma: »Leykam ■— Josefsthal, AG fiir Papier- und Druck-Industrie, Graz«. Domači obrati so bili prodani za 1,200.000 gld.
Gospodarske krize proti koncu 19. stoletja niso obrate na Vevčah toliko prizadele kot potres leta 1895. Po obnovitvi po potresu so iz fužinskega gradu premestili naprave za izdelovanje polsuro-vin, izpraznjene prostore pa leta 1896 preuredili v električno centralo, od koder so prejemali od leta 1897 električno energijo. Tako je v obeh obratih zasvetila električna luč. Le tri leta prej je začela delovati sploh prva elektrarna na Slovenskem v Škofji Loki. V času od leta 1905—1910 so opremili obrate tudi z novimi turbinami.
Energetskim napravam je bila leta 1912 dodana še nova parna turbina. Istega leta je kotlarna dobila tudi 3 parne kotle s po 250 m3 kurilne površine. Prav tako je bil v tem letu zgrajen industrijski tir iz Zaloga in železniški most čez Ljubljanico, namesto prvotnega lesenega. Doslej so surovine in izdelke razvažali s konjskimi in volovskimi vpregami tovarniški vozniki ih okoliški kmetje.
(Nadaljevanje na 3. str.)
-M DELO-
Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo — Izdajata ga delavska sveta — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Milan Deisinger, Milan Korošec, Jože Marolt, Ljubo Milič, Tone Novak, inž. Danilo Skerbinek — Tehnični urednik Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 23. 1. 1974 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Ob prazniku krajevne skupnosti Vevče-Kašelj
VEVČE, MAJ-JUN1J —	24.
Junija pred 131. leti je stekla proizvodnja papirja ob slapovih Ljubljanice na Vevčah. To je bil zgodovinski dogodek, ki je važen danes tudi za nas Vevčane in seveda tudi za okolico — vse do mesta Ljubljane. Takrat je začel tukaj nastajati proletariat, tista moč in gonilna sila, ki nam je dala, da imamo danes to, kar tukaj je in da daje tovarna tisočim kruh!
Vevče, ki so takrat ob pričetku proizvodnje prvih pol papirja, štele le okrog 100 ljudi, jih štejejo danes prek 2200 in prav tako tudi Zg. Kašelj, ki šteje danes 1350 prebivalcev.
Pot, ki so jo morali prehoditi naši predniki, ni bila lahka, saj so morali delati v tovarni od 12 do 16 ur dnevno in to pod izredno težkimi pogoji. Priboriti so si morali boljše delovne pogoje, kar si tudi so. Iz zgodovinskih podatkov nam je znano, da so o puntarjih iz Josefsthala govorili in pisali celo na takratnem cesarskem Dunaju. To revolucionarnost so naši predniki držali in gojili vse do osvoboditve.
Po osvoboditvi so naši delavci napeli zopet vse sile za obnovo domovine, dvig proizvodnje in storilnosti. Odpadle so skrbi za vsakdanji kruh, prišle pa so nove — za boljši življenjski standard, za lepšo okolico, za nova stanovanja, za možnost rekreacije, za letovanje in še in še.
Za boljše sodelovanje in lažje sporazumevanje med občani in delovnimi organizacijami na terenu so bile leta 1963 ustanovljene stanovanjske skupnosti. Te
Večjih sprememb do I. svetovne vojne ni bilo. Podjetje se je finančno krepilo in temu primerno tudi vzdrževalo obrate. Tik pred vojno in v vojni so se začeli obrati ustavljati. Z vojaškim razsulom avstro-ogrske armade so slovenski obrati prenehali biti del koncerna Leykam-Josefsthal. Nastali so novi pogoji v novi državi SHS. Treba je bilo učvrstiti gospodarsko bazo in jo še razširiti. Domači kapital je bil vtele-šen v Ljubljanski kreditni banki. Tekli so pogovori med Graško firmo in LKB. Formalni prevzem objektov so opravili 1. januarja 1920. V trgovinski register je bila družba vpisana 26. junija 1921 in bila poleg slovenskega naziva firme protokolirana še v francoskem, nemškem in italijanskem jeziku.
2e leta 1922 so posvetili več Pozornosti razvoju. Zgradili so jez na Fužinah, centralo na levem bregu Ljubljanice in novo turbino in generator na desnem bregu, ki je začela obratovati 1924. leta. Isto leto je pričela obratovati brusilnica lesa na Vevčah. Tedaj je bilo letno proizvedeno že 6460 Ion papirja. Proizvedenega električnega loka obrati niso mogli porabiti in so ga prodajali podjetju »Elektra d. d. za prodajo električnega toka v Ljubljani« (danes je toka 50% premalo).
Leta 1936 je začel obratovati HI. papirni stroj, drugega pa so rekonstruirali in preuredili na električni pogon.
Zlom stare Jugoslavije so Vev-ee prenesle dokaj mirno. Uničevanja strojev ni bilo. V času ita-'ianske okupacije so celo napredovali objenu uruzbenega standarda. Težje pa je bilo pod Nem-ei- Zmanjkovalo je delavcev. Velika večina je odšla v partizane, Precej pa v internacijo. Omejili so delo I. in II. papirnega stroja. Rudnik kaolina Črna je ustavil dobavo, ker je bil v partizanskem Predelu. Vendar je papirnica, čeprav v zmanjšanem obsegu, obratovala vse do konca vojne. Ob osvoboditvi je delo ustavila le za nekaj dni, ker je večina naprav
stanovanjske skupnosti so postale pozneje v 1. 1964 krajevne skupnosti z mnogo širšim delokrogom in večjim vplivom tudi na politiko občinskih skupščin. Slednje so zagotovile krajevnim skupnostim tudi sredstva za poslovanje.
Krajevna skupnost Vevče si je s pomočjo Združenih papirnic Lj. — Vevče uredila prostore tako, da so v njih lahko seje in sestanki krajevne skupnosti kot tudi seje družbenopolitičnih organizacij.
Krajevna skupnost deluje kot pravna oseba in ima svoj svet, komisije, odbor za splošni ljudski odpor in civilno zaščito, poravnalni svet, sedaj po zadnjih volitvah pa še delegacijo krajevne skupnosti namesto prejšnjih odbornikov.
Svet krajevne skunnosti:
Svet krajevne skupnosti je kolektivni izvršilni organ, ki samostojno odloča o vseh zadevah, ki so mu dane po statutu ali sklepih zbora delovnih ljudi.
Svet krajevne skupnosti šteje 21 članov in sestoii iz 9 članov, ki jih izvolijo delovni ljudje in občani, ki prebivajo na območju krajevne skupnosti.
4	člane imenujejo delovne organizacije.
5	članov imenujejo družbenopolitične organizacije.
3 člane imenujejo društva.
Vsi delegati iz delovnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij in društev se izvolijo na način, ki je določen po njihovih splošnih aktih. Mandat delegatov oz. članov sveta KS traja 4 leta.
ostala nedotaknjena. Nastopile pa so druge težave, med katere spada pomanjkanje vseh vrst surovin, strojne opreme in tudi delovne moči. Nastopile so bistvene spremembe, zlasti socializacija gospodarstva, torej podružblja-nje proizvodnih sredstev. Bistveno so se spremenile pravice in dolžnosti delavcev. V tem je nastal proces, ki še danes ne miruje. Po premostitvi težav zaradi blokade kominformskega bloka in kratkotrajne krize po preteku prve petletke, se je začela ponovna rast podjetja. Že 17. septembra 1950 je delavstvo navdušeno sprejelo samoupravni sistem in izvolilo prvi delavski svet Papirnice Vevče. Sedaj je šlo za popolnoma spremenjene medsebojne odnose. Proizvodnja papirja je količinsko naraščala iz leta v leto. Nastajale so nove vrste papirjev. Proizvajalci so se usmerili v izdelavo specialnih grafičnih papirjev, za visoko vredne grafične storitve, ki jih je na tržišču primanjkovalo. V ta namen je bilo na zastarelih strojih marsikaj spremeniti, dograditi in renovira-ti. V poštev je prišla strokovnost domačih papirniških strokovnja-
Svet krajevne skupnosti opravlja v glavnem naslednje naloge:
—	pripravlja predloge letnih in večletnih programov in jih po sprejetju na zboru občanov izvaja,
—	pripravlja predlog finančnega načrta in zaključnega računa,
—	organizira prostovoljno delo in zbira prostovoljne prispevke,
—	posreduje občini in mestu predloge in mnenja, izražena na zborih delovnih ljudi,
—	sklepa o poročilih svojih odborov in komisij ter daje obvezna napotila za njihovo uspešno delovanje,
—	sklepa o uporabi finančnih sredstev,
—	sodeluje in usklaja delo z družbenopolitičnimi organizacijami itd.,
—	usmerja delo komisij in odborov pri krajevni skupnosti itd.
Komisije krajevne skupnosti so:
a)	Komisija za komunalno gospodarstvo, urbanistično programiranje, varstvo naravnega okolja in urejanje naselja.
Glavne naloge:
—	skrb za racionalno izkoriščanje zazidalnih površin in sodelovanje pri urbanističnem programiranju,
—	skrb za varstvo naravnega okolja,
—	skrb za komunalno gospodarstvo (kanalizacija, vodovod, javna razsvetljava, vzdrževanje cest) s sodelovanjem v organih komunalnih organizacij, z lastnim vlaganjem v to gospodarstvo in dogovarjanjem s temeljnimi
kov, ki so se izšolali doma ali v tujini. Reorganizirale so se službe, ustanovil ekspertni oddelek v komercialnem sektorju in podobno.
Leta 1960 je stekel papirni stroj IV, za tiste čase moderna naprava, ki pa že potrebuje obnove. Proizvodnja se je dvignila na 34.000 ton letno. Osem let pozneje je bil zgrajen nov oddelek za premazovanje papirja. Zamisel za postavitev tega oddelka je živela že od leta 1959 dalje. Grafična industrija je posegala vse bolj po uvoženih papirjih te vrste. Poraba se je z leta v leto večala. Zato je bila domača proizvodnja nujna in je tudi uspela.
S tem v zvezi je bilo treba pomisliti tudi na vire energije, ki spravlja vse te stroje in naprave v gibanje. Prav v letošnjem letu se gradi nova toplarna. Ta bo zadostila potrebam.
Strokovni delavci in samoupravni organi pa so pomislili tudi na finalizacijo artiklov. Tako že obratuje in nam nudi lepe izdelke obrat za tapete. Seveda pa za vsem tem stoji človek-delavec. O tem pa na drugem mestu.
S. R.

organizacijami združenega dela za skupna vlaganja,
—	skrb za vzdrževanje objektov in naprav, ki so v upravljanju KS,
—	skrb za normalno preskrbo, za otroško varstvo v novih stanovanjskih naseljih, za odpiranje novih trgovin itd.,
—	krepitev vloge hišnih svetov.
—	dajanje pobud pri vzdrževanju čistoče in reda na dvoriščih in v okolici stanovanjskih hiš in javnih zelenicah,
—	sodelovanje v delegaciji v stanovanjski skupnosti,
—	predlaganje ukrepov in priprava programov komunalne ureditve.
b)	Komisija za zdravstveno in socialno varstvo, za varstvo otrok ter pomoč družini ima naslednje naloge:
—	skrb za zdravstveno varstvo nezavarovanih oseb in varstvo socialno ogroženih,
—	skrb za stare in onemogle prek patronažnih služb,
—	predlaga dodelitev enkratne zimske ali začasne socialne pomoči,
—	skrb za telesno in duševno prizadete, za družine alkoholikov, mladoletne prestopnike in druge socialno ogrožene občane,
—	predlaganje skrbnikov in rejnikov za socialno ogrožene otroke, skrb za vključevanje oseb po končanem prestajanju kazni,
—	reševanje problemov mladoletnih prestopnikov,
—	sodelovanje s šolskimi zavodi in varstvenimi ustanovami,
—	posredovanje pri dodeljevanju štipendij in socialnih pomoči pri šolanju,
—	sodelovanje v skupnosti zdravstvenega zavarovanja otroškega varstva in socialnega varstva.
c)	Komisija za kulturo in prosveto, telesno kulturo in rekreacijo delovnih ljudi:
—	ustanavlja ali daje pobude za ustanovitev posameznih klubov, društev, sekcij itd.,
—	sodeluje pri organizaciji raznih kulturnih in telesno kulturnih prireditev,
—	prizadeva si, da se mladina, delovni ljudje in občani čimbolj množično vključujejo v razne oblike športa in rekreativne dejavnosti in skrbijo za osnovne pogoje za tako vključevanje.
—	sodeluje pri načrtovanju in vzdrževanju prosvetno kulturnih in telesnokulturnih objektov in naprav,
—	povezuje se z delavsko univerzo in drugimi družbenimi organizacijami pri organiziranju tečajev, seminarjev, predavanj,
—	skrbi za vključevanje mladine v politične, družbenopolitične organizacije in društva,
—	neposredno prek svoje delegacije sodeluje v kulturni in telesno kulturni skupnosti.
Na vseh navedenih področjih je krajevna skupnost opravila svoje delo — res da nekje bolj, nekje pa manj uspešno. Težave so se skoraj vedno pričele in nehale pri pomanjkanju finančnih sredstev, kajti s ca. 50.000 din, s katerimi krajevna skupnost razpolaga (ob funkcionalnih izdatkih) — ni mogoče veliko početi, razen pri akcijah, pri katerih so sodelovali tudi občani s samo-
prispevkom. Pri takih akcijah je namreč mogoče zainteresirati tudi druge (občina, podjetja), da pridenejo svoja sredstva. Dalje je občinska skupščina iz rezerve za krajevno skupnost dala svoj prispevek na zbrani samoprispevek in tako se je le nabralo nekaj denarja, da smo najbolj pereče zadeve za silo reševali. V preteklih letih se je na ta način asfaltirala stara vevška cesta, uredila se je okolica blokov na Vevčah, ploščad pri gasilnem domu v Zg. Kašlju, napeljal vodovod po Kamnarjevih ulicah v Zg. Kašlju, podaljšal vodovod ob Zaloški cesti v Zg. Kašlju in končno napeljal vodovod v spodnjem delu
Zg. Kašlja. To so sicer le večja dela. Poleg teh je še mnogo manjših del — športni park, dokončanje tribune, tenis igrišče, vrtec itd. Pri slednjih ima seveda levji delež Papirnica Vevče.
Vsako leto ie KS porabila nekaj sredstev za dotacije družbenopolitičnim organizacijam, mladincem, socialno ogroženim v obliki enkratne pomoči, vrtcu pri vzdrževanju igrišča in tako naprej. Potreb je bilo mnogo in vseh ni bilo mogoče zadovoljiti, vendar so bile najnujnejše urejene in rešene. Pri vsem tem lahko ugotovimo, da bi z večjim sodelovanjem vseh občanov lahko opravili več in boljše. Nadejamo se, da bo ta pomanjkljivost sedaj z delegatskim sistemom odpravljena.
Krajevno skupnost čakajo v bližnji bodočnosti še precejšnje naloge, predvsem na področju komunale. Obstajajo še predeli, kjer ni urejena preskrba s pitno vodo, ali z elektriko. Problem kanalizacije v glavnem sploh še ni rešen. Ceste so še neurejene, ponekod v novih stanovanjskih predelih cest sploh ni! Povsod še tudi ni urejena cestna razsvetljava.
Na področju socialnega in zdravstvenega varstva bo potrebno povečati skrb za ostarele in onemogle občane, urediti domsko varstvo socialno ogroženim in še in še!
Kar zadeva kulturo in prosveto: nujno je zagotoviti vsaj osnovne pogoje, kajti sedaj nimamo niti primernega prostora za kakršnokoli kulturo in ni se čuditi, če postajajo ljudje apatični in nezainteresirani za vse! Naši družbi nenaklonjeni krogi pa znajo te naše slabosti izkoristiti in nuditi ljudem, predvsem pa mladim tisto, kar jih zanima in pritegne. Vsi si bomo morali prizadevati — kajti to je v interesu nas vseh — da dobimo na Vevčah čimprej primerno dvorano, saj sedanja ni primerna niti za skladišče gradbenega materiala in je samo še vevška posebnost, toda v negativnem pomenu besede. Potrebno bo poživiti kulturno udejstvovanje občanov, ker samo gledanje in poslušanje še ni udejstvovanje. Na športnem področju pa je treba urediti strelišče za malokalibrsko puško in pištolo. Prav in dobro bi bilo, če bi imeli ploščad za košarko, mali nogomet in rokomet.
Prikazal sem samo nekaj nalog, ki težko čakajo rešitve. Rešitev pa je pri nas vseh, ki delamo in živimo na Vevčah!
Leopold Gorše
V 2000 letih od Kitajske do Fužin in Vevč
(Nadaljevanje z 2. str.)
Papir včeraj, danes in jutri z vidika prodaje
VEVČE, MAJ-JUNIJ — V obdobju nekaj delovnih generacij od 24. VI. 1843 do danes je naš delovni kolektiv skozi različne zgodovinske, ekonomske in družbenopolitične ter tehnično-tehno-loške razvojne faze skušal trgu zadostiti s kvalitetnim asortimentom svojih izdelkov. Papir, izdelan na Vevčah, z ali brez kvalitetnega znaka, je na ožjem in širšem trgu papirja vedno imel določeno prednost pred drugimi papirji primerljivega razreda. Temu cilju je bila vedno podrejena prodajna politika, ker lahko abstrahirano manjša oscilacijo zaradi zunanjih političnoekonomskih pogojev. Kvalitetna struktura prodaje -—• torej tudi proizvodnje — je vedno sledila tudi potrebam razvoja potrošnika, torej predvsem grafične in ostale papirno-predelovalne industrije. Vedno je bil znaten poudarek na razvoju novih vrst kvalitetnih papirjev in opuščanju »standardnih« kvalitet, katere so postajale domena ostalih proizvajalcev. Vzrok temu pa seveda ni samo zasledovanje potreb trga, temveč tudi ekonom-sko-tehnična nujnost obstoječih strojev in naprav, s katerimi je bilo in je še mogoče vzdržati v tekmi s časom in tehnološkim razvojem samo s takšno usmeritvijo.
Ker bi bil pregled skozi vse to obdobje le prenaporen, ne bi navajali vseh pokazateljev prodaje od ca. 700 ton letno v 50. letih prejšnjega stoletja do skoraj 40.000 ton v lanskem letu. Zato si nekoliko bližje oglejmo zadnja desetletja.
Prodaja v letih 1964—1973
Značilnost prodajne politike v tem času je vedno večja specializacija in ožanje proizvodno-prodajnega asortimenta. Prodajni program, ki je skoraj do leta 1970 obsegal kar okoli 40 vrst papirjev, se je skrčil do danes' na ca. 18 vrst osnovnih vrst, od katerih zopet le polovica zavzema prek 70 °/o v strukturi prodaje. Kljub temu pa kvalitetno v tem času prodaja narašča. Popolnoma so opuščene nekatere vrste papirjev kot npr. superior, celulozni, pro-tokolski, papir za albume in še druge. Opuščene so klasične kvalitete bdesnih ter srednjefinih pisalnih in tiskovnih papirjev, nekatere vrste ofsetnih papirjev ter tudi vmesni razredi premazanih papirjev. Tudi praktično ni več v programu pelure papirja ter bankposta in ciklostila za domači trg. Takšna usmeritev in opuščanje teh vrst je tudi logična, ker so nove kapacitete v Jugoslaviji s hitrejšimi stroji primernejše za takšne vrste papirja ter rentabil-
nejše, saj so to masovni papirji, ki za naše male proizvodne enote niso primerni. Iz istega razloga se je preusmerila tudi prodaja po področjih naše države.
Razvidno je, da je relativno padla prodaja izven republike, saj so vidne kapacitete zrasle v tem času ravno izven slovenskega področja in je takšna teritorialna struktura razumljiva. Izvoz ostaja praktično in količinsko na istem nivoju, kar ni posledica slabega plasmaja na svetovnem trgu, temveč zavestna politika prodaje, ki stremi le za optimalno ali bolje, potrebno devizno realizacijo, ki kljub relativnemu padcu količin narašča. Tudi to je pretežno posledica nižje kvalitetne strukture izvoza ter sekundarno porasta cen tudi na zunanjem trgu.
Drugačna pa je slika pri premazanih papirjih, kjer tako celotna prodaja, kot prodaja po področjih in v izvozu beleži stalni porast.
Ravno pri premazanih papirjih je bil v zadnjih letih največji količinski in kvalitetni porast. Ob startu teh kvalitet smo imeli velike težave s plasmajem na domačem trgu, ki je bil izključno navajen uvoženih kvalitet in je kljub hitri tehnološki osvojitvi teh papirjev pri nas dosledno odklanjal naše papirje teh vrst. Trud je bil nagrajen in ravno številke potrjujejo uspešen plasma teh papirjev v zadnjih letih. Porast prodaje le-teh bi bil glede na absorpcijo celotnega trga še dokaj večji, če ne bi bil omejen z našimi kapacitetami. Pri proizvodnji na samem premaznem stroju imamo sicer še nekaj rezerv, ozko grlo pa je v proizvodnji osnovnega papirja. Posebno v letošnjem letu zaradi deficitarnosti na trgu vlaknin doma in v svetu celo največ izpadamo pri proizvodnji premazanih papirjev, ki zahtevajo popolnoma točno strukturo vnosov. Težave pa nastajajo ravno pri tem, ker je nabava predvsem vseh potrebnih vlaknin in tudi ostalih primesi čestokrat nemogoča.
Prodaja v jubilejnem letu 1974
Letošnje leto sicer samo količinsko ne kaže popolne slike stanja tržnih razmer. Kljub precejšnjim izpadom proizvodnje zaradi pomanjkanja vlaknin, kot že omenjeno, predvsem premazanih papirjev, smo praktično v prvih 4 mesecih letos nad nivojem lanskega leta. Zasluga je edino v vsestranskem in skupnem prizadevanju vseh zaposlenih, dobri produktivnosti in odličnem izkoriščanju vseh strojnih zmogljivosti.
Kvalitetna struktura pa je zaradi že omenjenih surovinskih težav, pomanjkanja električne energije ter tudi tehnično-tehno-loških, ki so posledica gornjih, neredna. Predvsem trgu ne moremo redno, pravočasno in v zadostni meri nuditi tistih kvalitet, ki jih zahteva. Pri tem ne upoštevajmo večji pritisk na naše papirje tudi zato, ker je splošna deficitarnost papirjev kritična ter tudi ne konkurenčne cene naših papirjev.
Sicer pa ravno sedaj uvajamo in startamo z novimi vrstami papirjev, predvsem v programu premazanih papirjev, to so kremo papirji »Multipak 3T«, umetniški papirji, »Velux extra« — sijajni ter »Vebedo« matirani. Tudi so v pripravi za start vrste voluminoznih papirjev iz programa premaza ter univerzalni ofsetni papirji iz klasičnega programa, ter še nekai vrst specialnih papirjev. Razvoj v vedno nove, funkcionalnejše, boljše vrste papirjev, ki jih predelovalna industrija zahteva od nas, je vedno dinamičen.
Kakšne so pripombe naših kupcev
Večinoma dolgoletni kupci in pretežno tudi potrošniki naših papirjev so z nami v stalnih in tesnih kontaktih. Posebno v današnjem času je sodelovanje še tesnejše in pogostejše. Priznanje vodilne kvalitete naših papirjev je nesporno. Ravno tako nam priznavajo zelo realno politiko cen in v sedanji situaciji pomanjkanja papirja, torej velike konjunkture, tudi pošteno in našim možnostim ustrezno realizacijo naročil. Jasno je, da je največ prigovorov na neustrezni, neredni asortiment prodaje, predvsem pa kasnitev dobav. V tej situaciji nam namreč ni mogoče planirane proizvodnje in prodajnega programa ustrezno in v dogovorjenem času uresničiti. Tudi je tu in tam zaznati odmik od naše standardne kvalitete pri posameznih vrstah papirjev, še več pa je v teh mesecih drobnih napak in površnosti, ki so posledica naglice in vedno velike nujnosti, ker zamujamo dobavne termine. Kljub temu vlada zaupanje in prepričani so, da bomo vse to lahko premagali. Posebno še, ker vidijo v Vevčah možnosti svojega razvoja, posebno še1, če (že tu omenimo planirano novo kapaciteto, ki jim bo omogočila poleg kvalitetnega tudi kvantitetni razvoj.
In jutri?
Poznani so naši načrti za bodoče tako nam vsem doma na Vev-

števen//a.
čah, kot rednim bralcem našega časopisa, zelo dobro pa tudi našim poslovnim partnerjem. Nov papirni stroj, V. PS, kot pravimo, bo bistveno spremenil Vevče kot papirnico tako v količinskih kot kvalitetnih pogledih. V letu 1977 naj bi iz sedanjih 39.000 ton po-
večje, lahko rečemo znatne količine papirjev v malih formatih (A 4) tako, da bi naši znani bank-post papirji ter drugi zopet pokrili tržne potrebe. Stari papirni stroji se bodo namreč lahko delno preusmerili na te vrste papirjev.
rasla proizvodnja na ca. 80.000 ton. Močno se bo s tem razširil proizvodno-prodajni asortiment naših papirjev, saj bomo lahko proizvajali papirje od 30—200 g na kvadratni meter, klasičnih ter nizko ali visoko premazanih papirjev in kvalitet, ki se bodo v tem času do leta 1977 še razvile. Tudi bomo zmožni dati na trg
Potrebno pa je omeniti, da bo nova investicija omogočena ob pomoči in sodelovanju naših kupcev, ki bodo prispevali svoja sredstva za novo kapaciteto. S tem je omogočen naš in njihov razvoj ter tudi rentabilnost take naložbe, saj bo proizvodnja po sodobnih konceptih bistveno eko-nomičnejša od sedanje.
Struktura domače prodaje po grupah proizvodov
v odstotkih
Papir	1966	1968	1969	1970	1971	1972	1973
Stari asortiment							
Brezlesni	28,6	22,9	23,1	10,3	13,2	5,7	4,0
Ofsetni	39,7	44,6	40,7	40,0	34,8	29,8	32,0
Sr. f. tiskovni	11,9	8,7	9,1	10,7	3,0	2,8	1,1
Sr. f. pisalni	12,9	8,7	6,2	6,1	7,9	11,0	8,3
Pelure	3,2	3,4	4,3	2,7	1,7	0,4	0,2
Bankpost	3,7	3,6	4,3	4,1	3,3	1,5	1,6
Skupaj:	100,0	9,9	87,7	73,9	62,9	51,2	47,2
Novi proizvodi							
Peresnolahki	—	2,1	1,7	5,6	7,1	5,8	4,4
Mehanografski	—	—	—	3,9	4,3	4,4	6,6
Pigmentirani	—	—	—	1,4	1,3	5,6	5,7
Premazani	—	6,0	10,8	15,2	24,4	33,0	36,1
Skupaj	—	8,1	12,3	26,1	37,1	48,8	52,8
Vsega skupaj:	100	100	100	100	100	100	100
Vzdrževanje - partner proizvodnje
Franc Ambrož
VEVČE, M A J-JUNIJ — Gospodarski pomen vzdrževanja je na splošno pri nas malo poznan, čeprav izda industrija zanj vsako-leto povprečno okrog 10 %» nabavne vrednosti svojih naprav, se pravi, da za vzdrževanje v teku povprečne življenjske dobe naprav plača še eno celo nabavno vrednost le-teh. V letalskem prometu je ta vrednost celo dvakratna. Izraženo v odstotkih letnega bruto produkta pomenijo stroški vzdrževanja od 3 do 16°/o odvisno od industrijske panoge. To so procenti reda velikosti čistega dobička podjetij oziroma številke, ki jih moramo še kako upoštevati.
Z uvajanjem nove tehnologije postopoma prevladujejo v industriji vedno bolj kompleksni, avtomatizirani, visokoproduktivni in za okvare vedno bolj občutljivi sistemi, ki jih lahko vzdržuje samo visokokvalificirano osebje. Kapitalna intenzivnost teh sistemov ima za posledico visoke stroške zastojev. Zato je toliko bolj upravičena zahteva industrije po konstrukcijah, katerih zahtevnost vzdrževanja je še v znosnih mejah. Ker nam niso dostopne risalne deske, na katerih te konstrukcije nastaja-
jo in kjer se vzdrževanje prične, je nujno, da vsaj pri izbiri industrijskih naprav enakovredno upoštevamo zahteve tehnologije in vzdrževanja. Če že ni mogoče nabaviti naprav, ki jih ne bi bilo treba vzdrževati in se ne bi kvarile, je potrebno, da skrbimo vsaj za to, da so intervali vzdrževanja veliki in, da je ob okvarah možno hitro in vsaj relativno enostavno popravilo. V ta namen je treba intenzivno delati na tem, da bi vzdrževalci nabrali čim več spoznanj in izkušenj o vzdrževalnih karakteristikah sistemov in njihovih sestavljenih komponent. Le na ta način bomo lahko spravili vzdrževalne metode oziroma sisteme, nadomestne sklope, izpade, popravila in rekonstrukcije v gospodarsko optimalno razmerje. Zal ugotavljamo, da je vzgoja tehnikov in inženirjev za to kompleksno področje tehnike in organizacije še vedno skoraj povsem zanemarjena.
Sorazmerno nova je vloga vzdrževanja pri varovanju naravnega okolja, saj so nerešeni problemi vzdrževanja pogosto vzrok nezaželenih emisij, ki imajo marsikje zaradi upravičeno ostrih Predpisov in zakonov lahko usodne posledice celo za obstoj podjetja.
Zaradi zahtevnosti in širine področja dela ter zaradi velikega gospodarskega pomena, je treba vzdrževanju določiti v strukturi Podjetja pravilen položaj, postaviti premišljeno organizacijo in se odločiti za gospodarno strategijo. Osnovno izhodišče pri tem je spoznanje o partnerskem razmerju med vzdrževanjem in proizvodnjo in ne delitev v nekake
glavne in pomožne dejavnosti. To spoznanje izhaja iz naše lastne prakse, potrjuje pa ga razvoj vloge vzdrževanja bolj ambicioznih, ekspanzivnih in tehnično bolj obsežnih in zahtevnih podjetij in panog, kjer so na te probleme naleteli že prej in so se že tudi prej začeli reševati.
Eden nujnih pogojev za dobro tehnologijo vzdrževanja in za dobro planiranje vzdrževanja, je dobro poznavanje proizvodne tehnologije. Žal se še prepogosto pojavlja neutemeljeno mnenje, da to ni potrebno. Kakor so v podjetju pomembni tehnologi, tako so potrebni tudi strokovnjaki z različnih področij tehnike, kajti kakor ob dobavi strojev: niso rešeni tudi vsi tehnološki problemi in jih je treba stalno sproti reševati, tako tudi niso enkrat za vselej rešeni tehnični problemi tehnologije. V podjetjih, ki nimajo posebnega sektorja, ki bi se ukvarjal samo s tehničnimi problemi, ima vzdrževanje običajno pomembno vlogo, ker so prav v njem koncentrirani strokovni delavci različnih panog tehnike.
Tako pojmovana vloga vzdrževanja in problematika, ki ob tem nastaja, našemu podjetju, še posebej pa vzdrževalcem, ni tuja.
V	zadnjem času se je na tem področju precej premaknilo, vendar pa bo najbrž minilo še nekaj časa, preden bo širše pojmovanje vloge vzdrževanja prišlo v zavest vseh odločilnih dejavnikov.
Naloge vzdrževanja, njegovo mesto v organizacijski strukturi podjetja in njegova notranja organizacija
V grobem ima vzdrževanje v podjetju dve različni osnovni nalogi:
a)	obdržati tovarniške naprave v zadovoljivo dobrem stanju oziroma zagotoviti gospodarno razpoložljivost, varnost in zanesljivost proizvodnih sredstev in s tem prispevati k uspehu podjetja.
b)	konstruirati in postaviti nove naprave in opremo za obstoječe naprave kakor tudi skrbeti za večje dopolnitve, oziroma spremembe na njih z namenom dvigniti ali izboljšati proizvodnjo.
Za mesto vzdrževanja v organizacijski strukturi podjetja velja samo zelo splošno pravilo: Čim večje je podjetje, čim bolj zahtevno in pomembno je vzdrževanje naprav, tem bolj je utemeljeno samostojno in centralizirano vzdrževanje. Zavedati se moramo, da ne obstaja neka standardna organizacija vzdrževanja.
V	vsakem primeru mora biti narejena po meri podjetja in prilagojena konkretnim tehničnim, kadrovskim ter samoupravnim zahtevam. Že primeri v naši panogi to dokazujejo: v Medvodah je vzdrževanje in energetika oddelka tehničnega sektorja, v Krškem so se vse dejavnosti vzdrževanja združile v samostojno TOZD. Naše podjetje se je od-
ločilo za zelo primerno vključitev vzdrževanja v organigram podjetja tako, da je vzdrževanje do neke razumne mere samostojen obrat.
Kar zadeva notranjo organizacijo vzdrževanja, so stvari preprostejše. Skoraj pravilo je, da je v podjetjih naše velikosti primarna delitev po tehničnih panogah:	elektrotehnika, gradbeni-
štvo in strojništvo. Tako delitev lahko ugotovimo tako v medvo-ški tovarni, ki je najmanjša v naši panogi, kot v krški tovarni, ki je naivečja. Tudi pri nas je osnovna delitev po panogah sprejeta in obrat vzdrževanje v glavnem sestavljajo štirje oddelki: strojni, elektrotehniški, gradbeni in konstrukcija. Oddelki se po obsegu in načinu dela med seboj bistveno razlikujejo, zato je različna tudi njihova zasedba in organizacija.
Za primer navajamo samo oddelek za strojništvo. Poudarek je na skrbništvu nad posameznimi proizvodnimi oddelki, ob tem pa se vzporedno razvija nekatere specializirane, centralizirane dejavnosti in priprava vzdrževanja, ki je v principu sestavljena iz konstruktivne, tehnološke in operativne priprave. Pri tem je seveda treba stati na trdnih realnih tleh tradicije in dobrih lastnih izkušenj in ostati v okviru dejanskih nujnih konkretnih potreb po specializaciji in centralizaciji posameznih dejavnosti v okviru oddelka za strojništvo. Preprosto povedano, sodelavci oddelka za strojništvo so v prvi vrsti konkretno in v celoti zadolženi za posamezne oddelke, kolikor pa pomen posamezne njihove dejavnosti v zvezi s skrbništvom preraste možnosti posameznika, se zato dejavnost specializira in jo opravlja eden od skrbnikov zase in za vse ostale. Tak primer imamo že sedaj za področje mazanja in osnovna sredstva. Nadaljnji razvoj vzdrževanja bo pokazal, za katera področja bo specializacija še potrebna in, če ne bo treba za nekatera področja postaviti celo posebnih referentov. Vsekakor tak pristop pušča odprte vse možnosti za kontinuirarni razvoj organizacije, pri čemer pa bo vsekakor nujno vedno iskati pravo mero in predvsem z vztrajanjem na skrbništvu ohranjati pregled nad celoto, preprečevati odtujevanje dela in krepiti čut osebne odgovornosti.
Organizaciji vzdrževanja smo posvetili v našem podjetju vso pozornost, ker se prav s tem ustvarja solidna osnova za uvajanje sodobnih metod dela oziroma koncepta vzdrževanja.
Na sploh lahko ugotovimo, da je delo na organizaciji dolgoročna naložba, ki ustvarja perspektivo.
Koncept vzdrževanja
Preventivno vzdrževanje se
imenuje način planiranega vzdrževanja, pri katerem skušamo na osnovi dobrega poznavanja vzdrževalnih karakteristik naprave ali dele naprav zamenjati, oziroma izboljšati, preden se lete pokvarijo. To je pravzaprav vrsta planskega vzdrževanja, ki se imenuje po sekundarnih prednostih. Izraz se uporablja tudi za oznako postopka, ki naj samo zmanjša obseg neke vzdrževalne naloge, zato je pri tem terminu precej zmede, ter se ga nekateri priznani strokovnjaki izogibljejo. Dejansko se o nekem preventivnem vzdrževanju lahko govori samo v zvezi z velikim številom enakih naprav (npr. lokomotive, orodni stroji, obrambni sistemi) v primeru, če verjetnost izpada ustreza strmi Gaussovi krivulji (če ni velikega sipanja življenjske dobe), če je to gospodarsko utemeljeno ali če ga zahtevajo kaki drugi posebni razlogi.
Ker si od preventivnega vzdr-> že vanj a nekako obetamo, da okvar oziroma izpadov ne bo, bi pričakovali, da je ta način vzorno uporabljen v civilnem zračnem prometu. Vendar je tu šel
razvoj v zadnjih letih drugačno, bolj racionalno pot. Namesto izpiljenega sistema preventivnih ukrepov, ki zahtevajo velik izpad obratovanja in letala prej kvarijo kot izbolišajo, je nastopila naslednja diferenciacija:
— Ugotovitev čvrstih maksimalnih obratovalnih časov za določene aparate in dele z vzdrževanjem v delavnici ali generalnim popravilom po izgradnji. V 15 letih je uporaba tega principa nazadovala od 100 °/o na 10 do 15 °/o.
— Kontrola sistemov in naprav v vgrajenem stanju v določenih intervalih z namenom, da se ugotovi slabšanje stanja.
— Obratovanje do izpada.
Tak, za nepoznavalca presenetljiv razvoj vzdrževanja, dopolnjuje še dejstvo, da znašajo ne-planirana dela pri vzdrževanju letal 50% vseh opravljenih vzdrževalnih ur.
Za našo industrijsko panogo nek preventivni model vzdrževanja ni aktualen, morda bi lahko govorili samo občasno o kakem posameznem preventivnem ukrepu.
pri stružnici
Za industrijske naprave so posebno primerni inšpekcijski modeli vzdrževanja. Tu gre običajno za vzdrževanje s planiranimi inšpekcijami, pri čemer je planirano v prvi vrsti ugotavljanje stanja naprav in potek vzdrževalnih del. Tako vzdrževanje je sestavljeno iz zaporedja različnih faz planiranja, odločitev in ukrepov. Pri tem so vse te različne aktivnosti med seboj funkcionalno odvisne, zato bi temu vzdrževanju lahko rdkli »funkcionalno vzdrževanje«.
Ob navedenem moramo ugotoviti, da tako kot za organizacijsko obliko, tudi za koncept vzdrževanja ni standardnega modela. Do njega se je treba dokopati s trdim dolgoletnim zagrizenim delom in nabiranjem izkušenj.
Z zadovoljstvom lahko zapišemo, da je naš osnovni vzdrževalni koncept z uvedenim sistemom rednih reparatur zelo dober in uspešen, saj je strokovnjake mednarodne tehnične pomoči v okviru Združenih narodov, ki so si letos ogledali naše vzdrževanje, (Nadaljevanje na 6. str.)
Pripravili smo nov papirni gladilni valj
Za vzdrževanje industrijskega tira skrbi preddelavec na progi Franc Pavčič in njegova skupina
Energetska oskrba nekoč, danes in jutri v Papirnici Vevče
VEVČE, MAJ-JUNIJ — Danes si težko predstavljamo katerokoli naše opravilo brez pomoči energij, pa naj bo to vodna, zračna, toplotna, električna, kemična itd.
Včasih, ko ni bilo mikro in makro elektro omrežij različnih jakosti, je vsak proizvajalec sam moral skrbeti za svoje energetske vire. To je vzrok, da lahko ob preučevanju razvoja vevške papirnice srečamo celo goro naprav, ki so nekoč dajale naši papirnici paro in elektriko. Poglejmo, kako je bilo s tem:
Janž Kisi je za prvo proizvodnjo papirja na današnjem jugoslovanskem ozemlju, ki je stekla leta 1579 na Fužinah, izkoriščal vodno moč Ljubljanice.
Ko je Fidelis Trpine leta 1842 registriral svojo »Privilegirano mehanično tovarno olja, papirja in barvnega lesa« na Vevčah, je za proizvodnjo potrebne energije v pomoč tem že obstoječim napravam postavil še tri Jouvalove vodne turbine in tri parne kotle.
Po požaru v Fužinskem gradu so tamkajšnjo izdelavo papirja prenesli na Vevče, gradu na levem bregu naredili prizidek in leta 1896 je stekla hidroelektrarna Fužine z dvema Jouval-Girar-dovima turbinama. Po nekaterih podatkih je hidroelektrarna Fužine za Škofjeloško elektrarno druga hidroelektrarna na Slovenskem.
Leta 1912 smo dobili na Vevčah novo parno turbino s 1000 KS in tri Babcock-Wilcock parne kotle s po 250 m2 kurilne površine.
(Nadaljevanje s 5. str.)
zelo presenetila izredno visoka razpoložljivost naših naprav.
Naše nadaljnje delo na razvoju koncepta vzdrževanja gre v naslednjo smer:
—	izdelati zanesljivo vzdrževalno dokumentacijo z vsemi potrebnimi tehničnimi podatki, statistiko, analizami, vzdrževalnimi postopki in predpisi;
—	brez predsodkov pregledati obstoječe vzdrževalne postopke posameznih funkcionalnih sklopov naprav in na osnovi izkušenj, obstoječih vzdrževalnih podatkov, obratovalnih razmer in ekonomike, odgovoriti, kaj vzdrževati in kako vzdrževati ter izdelati za te sklope sistem vzdrževanja;
—	vsota oziroma sinteza sistemov vzdrževanja sklopov tvori sistem vzdrževanja naprav, ki ga je treba stalno izgrajevati in predstavlja, kot to nekateri pravijo, nekak »softwase« vzdrževanja v širšem smislu;
—	izdelati sistem ugotavljanja slabih mest na napravah in se načrtno lotiti izboljšav.
Splošno o stroških vzdrževanja
Vzdrževanje je pomembno za količinsko proizvodnjo, kvaliteto in proizvodne stroške. V osnovi naj se z zmernimi stroški vzdrževanja zagotovi razpoložljivost naprav. Razpoložljivost je komplement zastojev.
Po razpoložljivih zapisih je papirnica dočakala konec I. svetovne vojne s tremi Francisovimi turbinami na Vevčah, dvema Jouval-Girardovima turbinama v Fužinah, petimi parnimi stroji in devetimi parnimi kotli.
Konjunktura na tržišču papirja v nastali kraljevini SHS je terjala večje količine papirja. Posledica tega so bile dograditve in pregraditve papirnih strojev, to pa je terjalo spet nove energetske vire.
Leta 1922 je bil zgrajen na Ljubljanici v Fužinah moderen strehasti jez, zgrajena strojnica na desnem bregu ter vgrajena dvojnoležeča Francisova turbina, stari dve turbini na levem bregu sta bili zamenjani z novima Fran-cisovima turbinama.
Z manjšimi popravili obratujejo te naprave v hidroelektrarni Fužine še danes.
V kotlarni je bila isto leto postavljena lokomobila za 450 KS.
Zadnje pomembne energetske pridobitve Papirnice v elektro napravah datirajo v leta 1929, 1931 in 1935, ko je bil vgrajen parni batni stroj, kotla Babcock Wilcock in parna turbina Brown Boweri.
Razen enocilindrskega proti-tlačnega parnega stroja firme Českomoravska Kolben Dahek, ki je bila zgrajena 1966. leta, vse naprave še danes po 40 letih obratujejo in predstavljajo osnovo vevške energetske baze.
Zastarela in nefunkcionalna sti-kališča so bila potrebna obnove.
Vzdrževalni stroški in stroški zastojev so korelativni:	visoki
vzdrževalni izdatki zagotavljajo redke izpade, medtem ko varčevanje pri tem povečuje nevarnost zastojev. Vsota stroškov vzdrževanja in stroškov zastojev mora tvoriti gospodarski optimum.
Stroški izpadov so odvisni od obremenjenosti naprav:	izpad
polno obremenjenega stroja predstavlja izgubo, ki je ni moči nadomestiti — torej visoki stroški. Pri delni obremenitvi je izpad lahko nadoknaditi, samo izdelav-ne plače se nekaj povečajo.
Riziko izpadov se lahko takole planira: Pri visoki konjunkturi močno angažirati vzdrževanje, da se zmanjša riziko izpadov, pri čemer vzamemo v račun visoke stroške vzdrževanja. Pri slabi konjunkturi — varčno vzdrževanje, da se zmanjšajo stroški vzdrževanja, pri čemer vzamemo v račun velik riziko zastojev.
Zaključek
V obsegu članka je bilo mogoče samo zelo na kratko nakazati nekatere širše probleme vzdrževanja z namenom, da se z njimi vsaj površno seznani večji krog sodelavcev. Menim, da dobro medsebojno poznavanje problematike prispeva k sicer dobremu sodelovanju med proizvodnimi obrati in obratom vzdrževanja ter ustvarja pogoje za pravo partnerstvo.
Janez Primožič
Centralno visokonapetostno sti-kališče je bilo obnovljeno leta 1962, centralno nizkonapetostno stikališče 1963, visokonapetostna stikališča v ostalih obratih pa so bila obnovljena v letih do 1968.
Danes se tovarna napaja iz 35 kV javnega omrežja lastnih elektrarn in parne turbine. Na javno omrežje smo priključeni prek dveh transformatorjev 35/6 kv moči 4 in 2,5 MVA. Razdelilna napetost v tovarni je 6 kV. Glavna razdelitev je prek centralnega 6 kV stikališča, od koder se po kablih napajajo podstikališča ali transformatorske postaje porabnikov.
Zaradi novega papirnega stroja, še posebej pa ob postavitvi premaznega oddelka, je prišlo do manjka v energiji.
Leta 1967 je bil postavljen v strojnico 5-tonski SKG Standard blok kotel.
Stanje se ni za dolgo popravilo.
Ker so naprave vozile na konici, je bil 1971 vgrajen še 10-tonski kotel D j uro Djakovič.
Da imamo 40 let stare energetske naprave še skoraj nazivno obremenjene, med drugim pove, da za naprave dobro skrbimo in z njimi strokovno rokuiemo.
Ogled naprav, še zlasti pa visokotlačnih kotlov pove, da so ti že zelo izrabljeni, brez regulacije, parametri sveže pare so nizki, obratovanje pa nesigurno, saj v primeru okvar ni na voljo rezervnih delov.
Zaradi tega grozi nevarnost, da se lahko dosežena letna proizvodnja, na katero smo v tovarni upravičeno ponosni, zniža. Okvare bi namreč pomenile znižanje tlaka ali celo izpad kotlov, to pa reduciranje proizvodnje.
Že v investicijskih elaboratih za rekonstrukcijo toplarne iz leta 1955 in 1960 lahko v povzetku beremo: razlika med idealnim dohodkom in dohodkom, katerega bi podjetje doseglo brez rekonstrukcije in s tem povečanje toplarne, je rentabilnostna osnova za investicijo termoenergetske naprave.
Leta 1960 je inšpektor parnih kotlov odsvetoval kakršnokoli forsirano obratovanje kotlov.
Na parnem turboagregatu so bile že težje okvare, turbina je sposobna goltati sedaj največ do 9 t/h, preostalo količino do maksimalne količine pare tlaka 16 in 22 atn pa pošiljamo k porabnikom prek reducirnega ventila in hladilne postaje.
Vse večji odjemi tehnološke pare v zadnjem času so bili vzrok, da smo parno turbino v dobro proizvodnje tudi večkrat ustavljali.
Navedeni ukrepi, velike vzdrževalne težave z vevško vodno turbino, oziroma nekajmesečni zastoji ter ustavitev Voith I na Fužinah manjšajo delež doma proizvedene električne energije. Tako je bilo to razmerje v letu 1973 41 : 59 v škodo domače proizvodnje, rast porabe električne energije in dokončen izpad Voith I pa bo razmerje še poslabšal.
V	letu 1973 je veljala nabavljena električna energija Papirnico 4,604.187,51 din, za kar smo dobili 21,847.437 kWh.
Najvišji mesečni račun, in sicer v oktobru 1973 je znašal 612.565,05 dinarjev. Trend naraščanja porabe električne energije se vidi tudi iz letošnje povprečne mesečne cene za nabavljeno električno energijo, ki znaša 446.124,60 din.
Tovarna je torej precej odvisna od javnega električnega omrežja, posebno v zadnjem času pa imamo zaradi redukcij veliko škodo.
Skoraj vsi v papirnici poznamo polemike in razprave in ugibanja ob gradnji nove toplarne od leta 1972 do danes.
Danes je nova toplarna dejstvo, veseli smo, da raste na Vevčah sodobna industrijska toplarna.
V	zadnjih številkah tega tiska smo bralce informirali s podatki o tem, kakšne naprave bodo instalirane v novo toplarno, kako napredujejo dela, kakšne ovire
so se nam postavljale ob realizaciji na pot.
Ko poslednji dan v mesecu maju ocenjujemo doseženo stanje pri gradnji toplarne, smo lahko realiziranega veseli.
Objekt za kemično pripravo vode in transformatorja je pripravljen za polaganje končne kritine, že zidajo polnilne in predelne opečne stene, v teku je betoniranje temeljev naprav za kemično pripravo vode.
Objekt za kotelske naprave je do dneva točno v roku izgotovljen. Danes betonirajo nosilec na koti 17,80 m, kar predstavlja istočasno najvišjo točko celotne zgradbe.
Polaganje strešnih nosilcev bo izvedeno takoj po vgraditvi največ j ih kotlovskih delov.
Objekt za turbino in pripadajočo opremo je v dokončni fazi izgradnje, izvedeno je zadnje betoniranje na koti 14,50 m, kar je naj višja točka tega dela objekta. Takoj nato se bo pričelo s polaganjem nosilcev in kritine. Zadnji del kritine bo položen potem, ko bo skozi streho objekta vgrajen mostni žerjav.
Na mestu postavitve mazutnega rezervoarja je bilo potrebno debelejšo plast zemlje (nasutje, naplavine) odstraniti. Sedaj so že izvedeni obodni betonski temelji, temelji razlivnega bazena in stene kinete pri črpališčni postaji in stene same postaje. Narejen je tudi tampon med temelji.
V treh do štirih dneh prične Gradis z izkopom jame za izdelavo nevtralizacij skega bazena, v nadaljnjih 10 do 12 dneh pa še s temelji za dimnik.
Tudi bralec je moral dobiti občutek, da potekajo gradbena dela podjetja Gradis pod vodstvom Marije Kukoviča v redu, da je ekipa solidna. Ce k temu dodamo še to, da so izvedeni stebri in stene lepo izdelane, gradbišče čisto, pri sodelovanju pa so vse naloge bile izvedene v lepem soglasju in razumevanju, je verjetno jasno, da smo s to firmo res zadovoljni.
Zaradi še nepojasnjenih razlogov je prišlo do težav in zakasnitev pri dobavi strojne opreme. Čeprav bi morali prvi vagoni te opreme priti že 26. aprila in kasneje spremenjeno in tudi že s teleksom najavljeno 6. maja, so prišli še kasneje. Z drugo in tretjo dobavo opreme se je dogajalo isto. Danes imamo na Vevčah na prostem ali v zaprtem urejenem skladišču deponirano 10 vagonov opreme.
Za montažno ekipo Hidromon-taže in nadzor, ki ga bodo izvajali monterji — poslale jih bodo firme Waagner Biro, Siemens Erlangen in Siemens Avstrija, so postavljene stanovanjske in pisarniške barake.
Na delovišču je 10-članska ekipa iz Hidromontaže pod vodstvom Dominika Strniše.
Trenutno se pripravljajo na montažo žerjava v strojnici, v nekaj dneh prično z montažo mostne konstrukcije in parovoda in z montažo parovodov.
V	kratkem se bo ta ekipa za nekajkrat povečala, saj se morajo montažna dela še pospešiti, ujeti moramo roke, ki so ogroženi zaradi zamud pri dobavi opreme.
Pred nekaj dnevi smo opravili v Berlinu in Weslu komisijska ogleda in meritve generatorja in parne turbine, ki sta izdelana v mejah predpisane tolerance. Oba kosa opreme pripravljajo na transport.
Najavljenih je tudi nadaljnjih 7 vagonov opreme za kotel in kemično pripravo vode.
V	juliju bo demontirana sedanja parna turbina. V sedanji strojnici se bodo takoj po de-montaži začela dela na ureditvi elektro komande. Po demontaži gradbenega žerjava se bodo začela dela za zgraditev začasne kotlovnice, blok kotla pa se bosta prenesla na novo lokacijo šele po zagonu novega kotla.
V	novembru bo* predvidena montaža končana. Sledil bo poizkusni pogon in uvajanje posadke.
In v naprej? Bo nova toplarna zadostila energetskim zahtevam papirnice?
Jasno je treba povedati, da je nova toplarna le I. faza rekonstrukcije elektroenergetske baze papirnice in nadomestilo za staro. Nekaj ton pare je sicer res v rezervi, vendar je to za sigurno obratovanje več kot potrebno.
V	II. fazi je predvidena še ena kotlovska enota s protitlačno turbino. Objekt za ti dve napravi bomo dogradili v podaljšku nove toplarne, ki je konstrukcijsko že temu primerno zasnovana. O velikosti dodatnih naprav bo odločala potreba in plan razvoja proizvodnje.
Eno je gotovo. Če bo V. papirni stroj postal tako kmalu resničnost, kot se navaja, lahko ob zagonu toplarne, ki je sedaj v gradnji, pričnemo s pripravami za II. fazo.
D. Skerbinek, dipl. ing.
Vendar še služi pogonu ta muzejski primerek
Bliža se 4. julij - dan borca
Ob tem velikem spominskem dnevu in prazniku iskreno čestitamo vsem borcem in aktivistom, ki so še med nami in se hvaležno spominjamo onih, ki so nam pripravili svetle dni svobodne sedanjosti.
Uredništvo
Skladišče lesa se bo moralo umakniti toplarni
Vzdrževanje-partner proizvodnje
Stanovanjske enote, družbeni standard včeraj, danes, jutri
VEVČE, MAJ-JUNIJ — Ob
pogledu na Vevče marsikateri obiskovalec pripomni, da je to lepo urejen kraj in na take ocene Vevčani seveda nimamo pripomb. Toda to, kar uide očem posameznega obiskovalca, nas domačine toliko bolj moti. So stvari, ki motijo vsakega od nas. Prav gotovo je lepo in prav, da ob raznih proslavah, krajevnem praz-
niku, jubilejih naše delovne organizacije, uredimo tovarno in bližnjo okolico, vendar bi morali za to skrbeti stalno ter redno in dosledno skrbeti za lep videz tovarne in okolice. Ne moremo reči, da se je v objekte družbenega standarda, ki so locirani na Vevčah, v preteklosti vlagalo premalo. Prej bi lahko trdili nasprotno, saj nam že bežen pogled
pokaže, da imamo pri nas teh objektov, glede na relativno majhen kraj, izredno veliko. Toda, če že zberemo sredstva za postavitev objektov, potem bi morali tudi misliti na njihovo vzdrževanje.
Med objekti Stanovanjske enote najbolj kazi urejenost bližnje okolice stavba Vevče 48, ki stoji nasproti upravnega poslopja in
25 let »vrtca« - čestitamo
VEVČE, MAJ-JUNIJ — Dvoizmensko oz. štiriizmensko delo za delovno ženo-mater ni majhna stvar. Medtem ko stoji žena-delavka ob stroju, ob delovni mizi ali pisalni mizi, jo še mnogokje na svetu doma čakajo nepreskrbljeni in nezavarovani otroci. To vprašanje skrbi je bilo na Vevčah delno rešeno že pred 25 leti z ustanovitvijo otroškega vrtca oziroma Doma igre in dela. Danes je vevška delavka brez skrbi, ko zapušča dom, svojega otroka pa prepušča varstvu v VZ. Rešeno je vprašanje prehrane, razvedrila in vzgoje. Vzgojno varstveni zavod Vevče praznuje te dni dokaj lep jubilej 25-lctnico obstoja. Ob tej priložnosti ne bi bilo prav, če bi šel ta dogodek kar neopazno mimo nas. Sodelovali bomo še naprej. Iz tega mesta pa se iskreno zahvaljujemo za požrtvovalno delo vsem vzgojiteljicam in upravnemu osebju zavoda. Posebne čestitke naj veljajo tov. Milici Jurc, upraviteljici zavoda, ki je smelo in požrtvovalno vodila ustanovo tudi v najhujših trenutkih.
Kako gre znotraj zavoda, nam je znano le površno. Zato smo zaprosili tov. Jurčevo za nekaj vrstic, s katerimi se je rada odzvala in takole zapisala:
1.	junija je poteklo 25 let, odkar je vevška papirnica ustanovila Dom igre in dela. Hiša, last Papirnice Vevče, v kateri sta stanovala inženirja Reš in Markov-šek, je bila takrat preurejena za vrtec. V začetku je bilo v vrtcu
27 otrok, katerih starši so bili zaposleni v Papirnici.
Slavimo srebrni jubilej in menim, da smo lahko ponosni na svoje delo. Razvili smo se tako, da imamo zdaj v varstvu skoraj 500 otrok. Vrtec je medtem pridobil enote na Studencu v bloku, ob Rjavi cesti, v Zadvoru in v bloku na Vevčah. Tudi število uslužbencev je povečanju primerno naraslo od 5 v začetku na 46 zdaj. Od tistih tovarišic, ki so začele pred 25 leti, se je zadnja Poslovila letos januarja. To je bila kuharica Ivanka Hribar. Ivan-
ka Golob je bila v vrtcu 21 let, Čili Kočar pa 19 let.
Vevški vrtec je znan po dokaj ustaljenem kadru, tako Marija Žebelj že 22 let, Mira Selevšek 20 let in Milica Jurc 23 let delajo v zavodu.
V vsem času svojega delovanja smo nudili vzgojo in varstvo 2000 otrokom. V vseh letih zajemamo otroke od 2.—14. leta starosti in zdaj imamo na skrbi že precej otrok svojih nekdanjih gojencev.
Oskrbnina je bila pred 25 leti 200—500 takratnih dinarjev na otroka. Toda vedeti je treba, da je takrat Papirnica krila vse stroške — tako vzdrževanje stavbe, porabo električne energije in vode do plač tehničnega osebja ter dopolnjevala opremo in igrače. Tisti lepi časi so hitro minili in danes smo v neizprosnem eko-
nomskem računu. Toda lahko se pohvalimo, da dobro gospodarimo. Vseskozi in to ni majhna stvar, smo v vsem ljubljanskem območju najcenejši in kar drugod ni pogosto, tudi s privarčevanimi sredstvi opremljamo k nam priključene enote ter pravkar urejamo igrišče okrog vrtca, za kar bom dali 15,000.000 starih dinarjev.
Da do kraja izrabimo zmogljivost kuhinje, oskrbujemo s hrano tudi vrtec Kodeljevo in šolo Sostro.
Naš zavod je v vsem času svojega delovanja tudi v strokovnem pogledu na dokajšnji višini. Predvsem je to zasluga požrtvovalnih vzgojiteljic, ki jim ni nikoli žal truda, ki znajo otrokom pripraviti prijetne urice in jih tudi marsičesa naučiti. Kajti v vsem času svojega delovanja smo uspeli dokazati ne samo, da otroke varujemo ali, da se kvečjemu igramo z njimi. Pač pa: od prvega dne, ko je otrok v varstvu, ko prehaja iz nižje starostne skupine v višjo, ko prehaja od igre k delu, bede nad njim strokovno usposobljene vzgojiteljice. Od izgovorjave besed, od učenja prvih pesmic, od urjenja prstov, od osebne čistoče, lepega vedenja, tovariškega odnosa, od utrjevanja ljubezni do staršev, pa vse do pravilnega odnosa do domovine, do spoznavanja potrebe po delu, razvijanju potrebne samostojnosti in vztrajnosti, do vzbujanja veselega pričakovanja vstopa v šolo •— vse z enim ciljem — formirati človeka: dobrega, poštenega, delavnega! Kajti zaposleni starši tega tako zahtevnega dela vse večkrat ne zmorejo sami.
Zadnja leta smo svojo dejavnost razširili tudi na pripravo otrok za šolo, na tako imenovano malo šolo. Naše vzgojiteljice so to nalogo prevzele poleg rednega dela v vrtcu. Imamo 15 oddelkov male šole in od teh dva celo na Prežganju. Z lastnim kombijem, naloženim z igračami in vzgojiteljicami peljemo dvakrat na teden po Beseniški dolini, kjer spotoma vzamemo otroke. Zavedamo se, da so otroci iz oddaljenih vasi prav tako potrebni družbene vzgoje in temeljne priprave za šolo.
Naš jubilej bomo proslavili 20. junija s proslavo v avli nove šole. Isti dan bo odprta razstava otroških izdelkov v vrtcu na Vevčah.
Milica Jute
D
n
5?

UTO
pa Družbeni dom, ki sicer ni kot stavba več v fondu Stanovanjske enote, ker je bila s sklepom delavskega sveta prenesena v osnovna sredstva podjetja. No, vendar se nam že v bližnji prihodnosti obeta ravno pri teh dveh objektih rešitev. Stavba Vevče 48 je že v letošnjem letu predvidena za rušenje in to takoj, ko bo mogoče preseliti stanovalce te hiše v druge stanovanjske prostore. Tudi novemu paviljonu za prodajo tapet ta objekt kot sosed prav gotovo ne bi bil v ponos, posebno, če pomislimo, da že zdaj prihajajo kupci tapet z vseh strani naše domovine in jih lahko v prihodnje, ko bo dokončno urejena prodajalna tapet, pričakujemo še več.
Družbeni dom kot osnovno sredstvo podjetja bi bil lahko prav gotovo bolje vzdrževan kot je bil doslej, saj se iz sredstev Stanovanjske enote tako velike stavbe resnično ni moglo dobro vzdrževati in obnavljati. Kot osrednji vevški objekt pa bo vsekakor moral imeti lepši videz kot ga ima doslej. Prostore Delavske restavracije so ravno zdaj okrasili z našim novim izdelkom. Vsak obiskovalec ima ob vstopu boljši občutek, kot ga je imel prej. Od njega pa je tudi odvisno koliko časa bodo ti prostori dajali vtis urejenosti, saj je bilo v preteklosti opaziti, da so se gostje restavracije vedli po načelu: »Kaj me briga, saj ni moje«. Zavedati pa bi sc morali, da je to naše, da se trošijo naša sredstva in da niso neomejena. Prostori, ki so tesno povezani z restavracijo (ali pa bi vsaj morali biti), so prostori dvorane. Okrog teh je bilo že dosti kritik, polemik in žolčnih debat. Proti koncu preteklega leta pa so se pričele resne priprave, da bi se ti prostori prenovili in končno bili za vzor tovarne in Vevčanov. Načrt za adaptacijo je že izgotovljen, sama izvedba pa temelji sedaj, ko je stavba prenesena v osnovna sredstva tovarne, na odločitvah strokovnega sveta. Gotovo je, da lahko ob takšnem finančnem uspehu kot ga naša organizacija dosega v zadnjem času, pričakujemo, da bo dvorana kmalu v novi obleki, saj bi jo potrebovali tudi zaradi poslovnih interesov, da kulturnih sploh ne omenjamo. Vsi vemo, da je stanje na tem področju v primerjavi s stanjem pred 15—20 leti pod kritiko.
Tudi športni park Vevče je lahko v ponos vsakogar izmed nas. Na razpolago nam je nogometno igrišče z zidano tribuno, igrišče za odbojko in dve igrišči za tenis. Že danes daje ta športni park podobo urejenih športnih igrišč. Najvažnejše pa je to, da so igrišča zasedena vsak dan. V prihodnosti, ko bodo zgrajeni vsi predvideni objekti, bo vevški park gotovo eden najbogatejših v bližnji okolici. In kaj naj bi še zgradili? Želje so seveda raznovrstne, ker bi pač vsakdo rad imel objekt za tisti šport, za katerega je ogret. Vendar pa moramo že pri načrtovanju gledati, da bomo gradili športne objekte, ki bodo zadostno izkoriščeni in bi opravičili svoj obstoj. V gradnji je že tretje igrišče za tenis. Ravno za ta šport je v zadnjem času čedalje več privržencev, tako da sta obstoječi igrišči predvsem v popoldanskem času prezasedeni. Obenem je že skoraj dokončana tudi odbojna stena, ki jo bodo uporabljali igralci tenisa in nogometaši.
Na južnem delu športnega parka je predvideno strelišče. Ta objekt bo služil tako tovarni kot terenu pri pripravah na splošni ljudski odpor kot tudi strelski družini »Bine Grajzer«, ki že leta nazaj deluje brez kakršnihkoli pogojev za svojo dejavnost. Tudi pristaši kegljanja bi seveda radi imeli na Vevčah kegljišče. Teh ni malo, saj kegljaški klub Slavij a že vrsto let uspešno deluje, ter predvsem v zadnjem času tudi uspešno nastopa na raznih tekmovanjih. Gotovo pa je tudi, da, ko bomo imeli kegljišče na Vevčah (predvidena lokacija severozahodno od nogometnega igrišča),
se bo še marsikdo izmed nas ukvarjal s to, v zadnjem času močno priljubljeno rekreacijo.
Asfaltna plošča je mogoče objekt, ki je trenutno v našem kraju najbolj potreben, pa naj si bo gledano z vidika otroške zabave in varnosti kot s športnega vidika. Ta plošča bo stala med nogometnim igriščem in igrišči za tenis. Predvideno je, da bi bila na plošči igrišča za košarko, rokomet ter mali nogomet, obenem pa bi celotna plošča služila za kotalkanje in »hokej« otrok, ki se sedaj s tem drenjajo po vevških cestah. Prav bi bilo, da bi se zategedelj vsi športni delavci in odgovorni v podjetju zavzeli, da bi bila ta plošča kmalu nared.
Vevški bazen je po gostoti obiska od vseh objektov družbenega standarda daleč na čelu. Kopanje v topli vodi nedaleč od svojega doma je ugodnost, ki jo uživajo le malokje. Če temu dodamo še to, da je to skoraj brezplačno in, da bazen kljub temu ne posluje z izgubo, je obstoj tega objekta več kot upravičen. Prav zato bi bilo smotrno, da se v bližnji prihodnosti postavi pokrito kopališče, tako da bi ta objekt lahko izkoriščali celo leto.
Tudi počitniški dom in koča na Veliki planini sta objekta, katera delavci naše organizacije uporabljajo v počitniške oziroma rekreativne namene. Tu smo v preteklosti vlagali precej sredstev in jih bomo morali še, saj je v zadnjih petih letih zopet opaziti večji obisk naših delavcev, tako v Novem gradu, kot na Veliki planini in lahko rečemo, da zanimanje za letovanje v teh krogih še narašča.
V tem pregledu uspehov oziroma graditev družbenega standarda ne smemo pozabiti na Stanovanjsko enoto, ki vključuje stanovanja v lasti delovne organizacije ter samski dom. Ko obravnavamo to problematiko, se moramo zavedati, da ni merilo dosega igradnje oziroma pridobitev le sedanji stanovanjski fond Stanovanjske enote. Uspešnost naše delovne organizacije na tem področju moramo gledati ne le z vidika investitorja, temveč tudi z vidika kreditorja. Tako bi lahko trdili, da je velika večina stanovanjskih prostorov na območju Vevč zgrajenih s pomočjo sredstev, katera je naša organizacija namenila za stanovanjsko izgradnjo. Če bi naštevali vse te stanovanjske prostore, bi prav gotovo prišli do številke, nad katero bi se marsikdo začudil, še bolj pa bi se začudil, ko bi zvedel, da kljub temu še primanjkuje stanovanjskih prostorov. Rešiti moramo še vrsto perečih stanovanjskih problemov. Očitna je dokaj velika fluktuacija zaposlenih, kot tudi dejstvo, da so se v preteklih letih zamenjale pri nas cele generacije. Zato bi morala biti skrb nas vseh, da sodelavcem, ki še nimajo rešenih stanovanjskih problemov, pomagamo. Ravno v letošnjem letu je podjetje namenilo veliko sredstev za ta namen. Tako razpolagamo v stanovanjskem skladu z 11,225.814,45 din, iz sklada skupne porabe pa se je preneslo v Stanovanjski sklad kar 5,128.622,55 din. In rezultati tega vlaganja? Kmalu bo dokončan nov samski dom z 28 sobami. V Zalogu smo kupili 11 trosobnih stanovanj, ki bodo vseljiva v letošnjem letu.
Kupljeno je zemljišče in plačan komunalni prispevek za zemljišče v Zg. Kašlju, kjer bodo naši delavci gradili 55 vrstnih hiš.
Veliko bo narejenega in lahko pričakujemo ob enakem razumevanju zborov delavcev in predstavniških teles, da bomo v prihodnjih letih zmanjšali število stanovanjskih problemov na minimum.
Ob tem pregledu objektov družbenega standarda je lahko sleherni delavec naše tovarne ponosen na to, kaj vse je bilo narejeno z uspehi njegovega dela, ponosne pa bodo tudi generacije za nami, saj bodo nedvomno imele za to še več razlogov.
Niko
■V
Se en
VEVČE, MAJ-JUNIJ — Letos slavi Papirnica Vevče svoj 131-letni obstoj. Vsekakor častitljiva starost, polna truda za dosego boljših delovnih razmer pa tudi polna uspehov in neuspehov. O tem bo gotovo spregovorilo bolj poklicano pero od mojega.
Slavite tudi pomembne uspehe, ko oficielno otvarjate nov obrat izdelovanja zahtevnih zidnih tapet. Dovolite mi tovariši, da vam k temu uspehu iskreno čestitam!
Že prvi poskusni izdelki novega tapetnega oddelka so zbudili splošno pozornost. Mene ni pritegnila le umetniška zamisel osnutkov, mnogo bolj sem občudoval preciznost izdelkov. In z vsakim novim vzorcem sem bolj in bolj občudoval harmoničnost barv in natančnost izdelkov. Z vso vnemo ste se poglobili v zahteve sodobne stanovanjske ureditve in verujte mi, posrečilo se vam je! Čestitam in še enkrat čestitam! Bodočnost obrata je pri tej vnemi zagotovljena!
Ob tem dvojnem slavju pa bi rad delovni kolektiv Papirnice Vevče opozoril, da je mimo nas šlo neopazno 25 let, odkar je podjetje prevzelo pod svoje okrilje novo ustanovljeno Industrijsko papirniško šolo zveznega merila.
Tudi ob tem mladostnem jubileju bi rad poudaril tisto pomembno vlogo, ki jo je prevzelo nase vaše podjetje. Povojna leta so pri nas ustvarila povsem nove razmere in s tem tudi sprožila nove zahteve. Papirna industrija socialistične Jugoslavije se je združila v enotno načrtovalno telo in njena Generalna direkcija je dobila svoj sedež v Ljubljani. Nove razmere so zahtevale dale-kosežne ukrepe, posebno v načrtovanju in pripravi bodočih dobrih papirničarjev. Potreba po lastni ustanovi, ki bi izobraževala mladino kot strokovne papirni-čarje za načrtovana nova podjetja papirne industrije po vsej Jugoslaviji, je postala pereča in nujna. Papirnica Vevče je prevzela patronat nad Industrijsko šolo. Generalna direkcija me je imenovala za prvega direktorja te nove šole zveznega merila, kar pomeni, da bo ta šola internatskega tipa. Takoj mi je bilo jasno, da bo vse načrtovanje potekalo po teh smernicah:
—	postopna izgradnja stanovanjskih prostorov z ustreznimi pritiklinami,
—	enako postopna izgradnja lastne menze z vsem potrebnim osebjem,
—	izgradnja in oprema učnih prostorov,
—	zagotoviti kvalificirano učno osebje in
—	zagotoviti primerna delovna mesta za praktičen pouk v proizvodnji papirja.
Treba je bilo pohiteti, ker je Generalna direkcija sporočila, da pridejo učenci že v začetku oktobra 1947. Takrat pa ni bilo avtobusnih zvez.
Občina Polje je dala na razpolago izpraznjeno Resmanovo vilo v Polju kot začasno bivališče. Dekleta so dobile spalnice v podstrešnih sobah, bivši stanovanjski prostori so postale spalnice za gojence. Največja soba pa je postala tako imenovana »dnevna soba«, kjer se je mladina zadrževala preko dneva in se učila.
Poseben problem je nastal zaradi prehrane. Vojne razmere so zdesetkale prebivalstvo in porušile cele vasi. Sovražnik je uničil živino, vozove in orodje. Iz industrije je odpeljal stroje. Čeprav je bil živež zagotovljen na karte, je dobesedno primanjkovalo vsega drugega. Družbena prehrana v prostorih sedanje restavracije je bila šele v začetnih povojih. V ilustracijo razmer navajam okoliščino, da je morala druga izmena čakati, da so pomili krožnike in pribor, preden so ji lahko postregli.
Prostor, kjer je sedaj tiskarna, je bil opremljen s primernimi mizami in stoli, da nam je služil kot učilnica. Največjo pomoč pa nam je nudila papirnica, da so njeni strokovnjaki lahko predavali strokovne in tehnične predmete. Najtežji problem so postali učni načrti za strokovne pred-
jubilej
mete, kjer naj bi se snov smotrno razvrstila v triletno obdobje šolanja.
Led je bil prebit in s skupnimi napori se je pouk začel sistematično odvijati.
V	težnji za čimprejšnjo obnovo je naša šola dvakrat mesečno ob nedeljah sodelovala na raznih gradbiščih v Zalogu in okolici.
Prvo šolsko leto se je uspešno končalo v splošno zadovoljstvo vseh sodelujočih in tudi forumov. Mladina je v juniju 1948. odšla korporativno kot delovna brigada na mladinsko progo Brčko ■— Banoviči. Mnogi od njih so se vrnili kot udarniki, nekateri celo kot dvakratni udarniki. Celotna ekipa pa kot udarna brigada s priborjeno častno zastavo!
Z drugim šolskim letom se je število učencev podvojilo. Zato je bila nekdanja gostilna na rri-škovcu preurejena v dekliški internat. V prvem nadstropju pa mi je bilo dodeljeno službeno stanovanje.
Sedanje upravno poslopje je bilo sezidano med drugo vojno, ostalo pa je nedograjeno in v surovem stanju. Zato ga je Papirnica Vevče dala šoli v najem, da se stavba postopoma dogradi in začasno uporabi kot šola, oziroma zgornje nadstropje kot internat.
Dve ali tri leta po ustanovitvi papirniške šole je bila ustanovljena tudi šola za učence v gospodarstvu. Za internat teh učencev je bila adaptirana in preurejena takrat prazna Omanova hiša na Vevčah. Vendar je ta šola po nekajletnem delovanju prenehala.
V	sedanjem skladišču nad nekdanjim kemijskim laboratorijem v Janeziji je bila urejena šolska kuhinja, ki je tam precej let obratovala. Ko so postale razmere zahtevnejše zaradi dotoka večjega števila gojencev, se je šolska kuhinja preselila v kletne prostore sedanje restavracije ter tam uspešno delovala do preselitve papirniške šole iz Vevč.
Že v prvem šolskem letu se je mladina seznanila z izdelovanjem celuloze, lepenke in raznih vrst papirja. V ta namen so bile organizirane ekskurzije pod strokovnim vodstvom v Goričane, na Količevo, v Videm-Krško in na Reko.
Od drugega leta dalje je bilo vpeljano praktično delo v obratu celuloze v Goričanah. Zaradi neprijetnih prevozov z odprtimi kamioni je bila v gradu Goričane urejena soba, ki je služila za prenočevanje tistemu razredu, ki je bil dva dni v tednu tam na praksi. Za te dneve smo imeli tam tudi lastno kuhinjo.
Ko je bilo urejeno delovanje papirniške šole in so bili razredi polno zasedeni, se je šola razširila še z dvoletno šolo za prekvalificiranje odraslih delavcev raznih poklicev v papirničarje. Na višku razvoja je stanovalo v internatu skoraj 200 učencev in učenk. Pri taki množici različnih značajev in starosti so nujno nastajale mučne situacije, ki pa so se kmalu dale urediti ob nesebični pomoči družbenih forumov, posebno pa vodstva Papirnice Vevče.
Danes je v našem podjetju in po vseh papirnicah Jugoslavije zaposlenih precejšnje število nekdanjih gojencev opisane papirniške šole, ki so pod njenim okriljem sprejemali osnovne pojme o izdelovanju papirja. Z vestnim nadaljevanjem študija ste širili in izpopolnjevali začetno znanje in danes slavite uspehe svojega prizadevanja.
Le tako naprej s čvrstim korakom v lepšo bodočnost!
Vaš nekdanji mentor
Julij Mayer
Tovarišu Juliju Majeryu se iskreno zahvaljujemo za čestitke, še bolj pa za trud, vložen pri nekdanji vzgoji papirničarjev. Del uspeha je tudi v njegovem prizadevanju.
Uredništvo
Novo ranžirno vozilo na tračnicah
Od ideje do realizacije je preteklo komaj leto dni
(UNIMOG — TJNILOG, specialno vozilo za tirnice in cesto)
VEVČE, MAJ-JUNIJ — Ob
razgovoru z vodjem postaje Zalog o načinu ranžiranja vagonov v naši tovarni, je bila sprožena ideja, da bi si ogledali ranžirni stroj pri podjetju ELOG-DEPO v Mostah. To je bilo lani spomladi. Z vodjem proizvodnje sva si vozilo ogledala in ugotovila, da je izredno funkcionalno. Kmalu po tem je tekel prvi razgovor s podjetjem Autocommerce. Dogovorili smo se za demonstracijo vozila v naši tovarni, katero smo v mesecu juliju tudi izvedli. Po tehnični in ekonomski obrazložitvi je bila letos investicija odobrena.
UNIMOG-UNILOK je preizkušena Riesova konstrukcija, ki je popolnoma varna pri vožnji po tirnicah. Vodenje na tirnicah se uravnava z avtomatičnim krmiljenjem. Velika je vlečna moč na tirnicah. Motor Mercedes-Benz, 6-valjni diesel z direktnim vbrizgavanjem, 84 KS pri 2550 o/min po DIN. Možen je hiter prehod od vožnje po tirnicah na vožnjo po cesti in obratno. S kompletno predpisano opremo za obratovanje na tirnicah in pri potrebni obratovalni teži ima vozilo dovolj vlečne moči, da brez težav ranžira vagone s skupno težo 300 ton na vzponu do 5 %o. Nizki so tudi vzdrževalni stroški.
Morda še nekaj podatkov o opremi za vožnjo na tirnicah in cesti:
1.	Naprava za ranžiranje vagonov s kompresorjem, ki ga žene gred za odvzem moči 550 cm3, zalogo zraka 200 1 s 7 atm, zavorni tlak 5,2 atm.
2.	Avtomatično krmiljena hidravlična naprava z mikrostika-lom in magnetnim krmilnim ventilom.
3.	Luči po predpisih železnic Zvezne republike Nemčije.
Le ena
pravilna rešitev
Tokrat reševanje in žrebanje »Prvomajske križanke« ni uspelo. Bilo je samo 26 reševalcev, od vseh križank pa samo ena pravilna. Zato je imela komisija za žrebanje veliko dela, ker je morala vse po vrsti prebrati. Nagrado 10.— din je prejela Andreja Jeriha, ki je edina imela pravilno rešitev.
4.	Električni opozorilni zvonec.
5.	Zračna lupa.
6.	Naprava za blokiranje volana.
7.	Podnožnik z ročaji.
8.	Dva podaljška ogledala.
9.	Bobnasti blok 6,5 ton obratovalne teže.
10.	Popolnoma avtomatični spojni drog zadaj itd.
Stroj je resnično univerzalen, saj se da nanj priključiti razne delovne naprave kot npr.: snežni rezkarji, odmetala, plugi in cela serija strojev.
In še na kratko, kaj bomo z vozilom delali. Z njim bomo ran-žirali v tovarni vagone po vseh industrijskih tirih, prav tako pa tudi na relaciji Vevče—Janezija in obratno po potrebi. Ko bomo kupili ustrezno prikolico, bomo vozili tudi gotov papir iz tovarne v skladišče papirja. Ker bo vozilo registrirano za vožnjo po cesti, bomo občasno lahko izvajali tudi druga dela kot npr. pluženje, čiščenje, posipavanje, dviganje itd.
Velika prednost vozila je ta, da ima napravo za avtomatsko zapenjanje in zaviranje vagonov.
Zaradi vse večjega širjenja tovarne — nova toplarna, tapete, V. papirni stroj itd., se veča obseg dela. Transportne poti so ob industrijskih tirih vedno ožje in je bil skrajni čas, da smo prišli do zaporednega premika.
Za upravljanje vozila je potrebna naslednja ekipa: voznik ranžirnega vozila in premikač. Ob pomoči našega izobraževalnega centra, so vsi delavci opravili ustrezno kvalifikacijo pri šolskem centru v Zalogu. Podjetje AUTOCOMMERCE pa je v naši tovarni organiziralo brezplačni seminar glede opravljanja z vozilom. Zaželeno je, da delavci vzamejo vozilo za svoje in z njim tako tudi delajo.
Na koncu bi se želel zahvaliti vsem tistim, ki so kakorkoli po svojih možnostih pripomogli k nakupu tako funkcionalnega in nujno potrebnega stroja.
Andrej Pirkmaier
Vozilo na cesti
Odločitev je za nami
Delovni kolektivi Tovarne le» Penke Ceršak, Rudnika kaolina Črna, Papirnice Količevo, Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško, Kartonažne tovarne Ljubljana, Tovarne lesovine in lepenke Prevalje, Tovarne dokumentnega in kartnega papirja Radeče, Sladkogorske tovarne kartona in papirja Sladki vrh in Združenih papirnic Ljubljana — Vevče so se dne 16. maja letos na referendumih odločali ali za združeno organizacijo slovenskih Papirničarjev ali proti njej.
V vseh papirnicah in v Rudniku Črna so samoupravne in politične organizacije v zadnjem mesecu pred referendumom skrbno pojasnjevale svojim delavcem cilje združenega podjetja oziroma, če se izrazim sodobno, cilje in smotre sestavljene organizacije združenega dela (SOZD) slovenskih papirničarjev. Nekateri kolektivi so svoja glasila vpregli za pojasnjevanje ali pa so za to priložnost posebej izdali izredne šte-
•S		S	
Delovna organizac	Število volilcev	0 g 1 rt O	Udeležba %>
i	2	3	4
Ceršak	366	338	92.3
Količevo	702	602	85.7
Krško	1421	1366	96.1
KTL	1685	1236	73.3
Prevalje	131	121	92.3
Radeče	505	497	98.4
Sladki vrh	1274	1152	90.4
Vevče	989	825	83.4
Črna	253	226	89.3
Opomba: %> »za« in »proti« ter »neveljavni« je izračunan v odnosu na oddane glasove (glasovalce).
Izidi referenduma in javnega odločanja v KTL povedo, da so se vsi kolektivi razen kolektiva na Sladkem vrhu odločili za združeno delovno organizacijo. Torej v sestavljeni organizaciji združenega dela slovenskih papirničarjev bodo tile kolektivi:
Tovarna lepenke Ceršak Papirnica Količevo Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško Kartonažna tovarna Ljubljana Tovarna lesovine in lepenke Prevalje
Tovarna dokumentnega in kartnega papirja Radeče
vilke informatorja. V slednjem kolektivu so imeli obilo zborov delavcev. Vsi organizatorji referenduma so se zavedali odgovornosti pred kolektivom in družbo: kaj, če referendum ne uspe. V zadnji številki Biltena slovenske papirne industrije so vsi direktorji soglasno zapisali prepričanje: referendum mora uspeti!
V vseh tovarnah razen v Kar-tonažni tovarni Ljubljana so izvršili referendume. Glasovali so z listki, na katerih so delavci obkrožili eno od besedic za ali proti. V Kartonažni tovarni Ljubljana niso izvedli referenduma, ker so se delavci javno na zborih delavcev izrekali za združevanje. V svojem statutu namreč nimajo predvidenega referenduma, ampak se odločajo javno na zborih delavcev.
Rezultati referenduma za sestavljeno organizacijo združenega dela slovenskih papirničarjev so naslednji:
O OJ		Glasovalo »proti«		>.H 5 >	glas.
S S O *			°/o proti	O) o > 'i oj rt z; m	J i- c
5	6	7	8	9	10
280	82.8	53	15.7	5	1.5
499	82.9	87	14.4	16	2.6
1202	87.9	145	10.6	19	1.4
1234	99.8	2	0.2	—	—
111	91.7	7	5.8	3	2.4
470	94.5	20	5.0	7	1.4
477	41.4	650	56.4	25	2.2
596	72.2	187	22.6	42	5.1
210	92.9	8	3.5	8	3.5
Združene papirnice Ljubljana — Vevče
Rudnik kaolina Črna — Kamnik.
Ni nobenega dvoma, da je referendum uspel, četudi ima hudo lepotno napako:	kolektiv
Sladkogorske je ostal sam. Vprašujemo se, zakaj niso uspeli? Je bila kriva pomanjkljiva priprava ali preveliko nezaupanje v bodočo skupno organizacijo? Najlepše bodo znali povedati sami Sladkogorci. Morda bodo pa čez pol leta referendum ponovili, tako, kot zakon o referendumih omogoča. Res je, da so se vodilni delavci Sladkogorske na večini plenumov zelo nedoločno opredeljevali do združevanja. Bali so se skupnega dela. Tako lepo so se razvijali sami. Pa še vsi so jih
gladili po dlaki navzdol. Ko so se v zadnjem trenutku osvestili, je bilo že prepozno. Delavci niso več verjeli vodilnim, ker včeraj so govorili drugače kot danes.
K našim vevškim rezultatom naj povem nekaj besed. Naš rezultat je sicer dovolj prepričljiv za statistike in za vse formalne odločitve, ki so pred nami. Toda, ker so izidi referendumov v drugih kolektivih ugodnejši, je prav, da poskusim napraviti nekatere domneve o vzrokih pičlejšega rezultata na Vevčah. Skoro na vseh zborih delavcev so me navzoči spraševali, če bo to združevanje podobno onemu z Medvodami, ko smo imeli od tiste integracije samo škodo. Pogosto vprašanje je bilo tudi, kaj bomo imeli od združevanja, ko je prisoten samo sporazum pa še ta zelo plehek in ni nobenega trdnega programa, kaj hočemo in kakšne bodo skupne akcije. Torej polomija z Medvodami je bila hudo prisotna in nam je najbrž pobrala kakih 10 odstotkov glasov. Trdnejši sporazum in odločnejša akcija združevanja ter jasen program bi nam tudi prinesli kakih 5 "/o glasov »za«.
O družbenopolitičnih organizacijah je moč reči, da so se zelo odločno izrekle za združevanje. Vsaj tako je bilo na sestankih. Člani teh organizacij pa v osebnem delu najbrž niso bili posebno ognjeviti med svojimi sodelavci in znanci. Tudi člani kolektiva, vsaj tako je bilo slišati, ki zasedajo delovna mesta mojstrov, vodij oddelkov in vodij skupin, so se držali bolj ob strani. Vzrokov za pičlejši rezultat bi lahko nanizal še precej pa je najbrž škoda časa.
Naše misli in delo morajo biti usmerjeni v bodočnost. Pred nami so časi še mnogih velikih in malih preizkušenj. S tem, da smo uspeli na referendumu, smo napravili šele korak in začeli smo pri nič.
V prihodnjih dneh nas čaka podpis samoupravnega sporazuma o združitvi organizacij združenega dela v združeno podjetje slovenske papirne industrije. Tudi tri delegate za delavski svet moramo izvoliti. Takoj po konstituiranju delavskega sveta nas čakajo številne organizacijske in programske naloge. Stalno bomo na preizkušnji, kako smo sposobni živeti samoupravno in združeni.
Albin Vengust
Kompleksno varstvo pri delu
Nova ustava in zakon o varstvu pri delu to terjata
VEVČE, MAJ-JUNIJ — V novi ustavi SRS, kakor tudi že v ustavnih dopolnilih se je vloga in položaj delovnega človeka kot nosilca socialističnih samoupravnih odnosov v družbeni reprodukciji močno spremenila. Tako sedaj delavec s svojim delom, s sredstvi reprodukcije v družbeni lastnini ter s tem, da neposredno in enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi v združenem delu odloča o vseh zadevah družbene reprodukcije v pogojih in odnosih medsebojnih odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti. Delavec uresničuje svoj osebni, materialni in moralni interes in pravico, da uživa rezultate svojega živega in minulega dela ter pridobitve splošnega materialnega in družbenega napredka, da na tej podlagi čim popolneje lahko zado-voljuje svoje osebne in družbene Potrebe ter da s tem lahko razvija delovne in druge ustvarjalne sposobnosti.
Da bi lahko delavci svoje pravice, ki jim jih daje nova ustava, dosegali pri delu, se organizirajo v temeljne organizacije združenega dela, kjer urejajo svoje medsebojne odnose v združenem delu. To pa prinaša nove kvalitete v samoupravni praksi pri reguliranju odnosov v poslovanju. Med te spada tudi varstvo pri delu. Dosledna skrb ^a izvajanje varstva pri delu prek organov upravljanja, službe za
varstvo pri delu in odgovornih posameznikov v delovni organizaciji, preide v domeno delovnih ljudi v temeljni organizaciji združenega dela, saj so oni nosilci samoupravnih pravic.
Prav gotovo ni nikomur namen, da bi se glede varstva pri delu preselili v obdobje hitre industrializacije dežele in obnove domovine, ko smo morali po uničevalni vojni zgraditi najprej tako rekoč streho nad glavo, ter zaradi tega večkrat spregledali in odložili ali pa marsikaj opustili kot drugovrstno. Kdo bi takrat toliko gledal na dovoljene distance, dopustne obremenitve, predpisane dvige, na delovni čas zaposlenih, na posebne pravice žena in mladoletnikov ali celo na higienske naprave. Takrat smo se morali zadovoljiti s provizoriji in smo se vlekli iz te stiske mimo vseh predpisov.
Pri analizi vzrokov nezgod pri delu pridemo kmalu do sklepa, da njihovo število ni slučajno, temveč je odvisno od vrste činiteljev, ki zagotavljajo varne delovne pogoje ali pa ustvarjajo nevarnost nezgod. Da bi zmanjšali izredno visoke gospodarske izgube, ki nastajajo še vedno zaradi prevelikega števila nezgod pri delu, moramo v gospodarstvu temeljito in na ustreznem strokovnem nivoju odpravljati vse nevarnosti, ki ogrožajo delovne ljudi.
Ko obravnavamo varstvo pri delu, moramo izhajati iz načela, ki ga je tov. Tito lepo definiral rekoč: »Človek je naše največje bogastvo.« Vsi cilji proizvodnje morajo biti podrejeni človeku, ki ga moramo v delovnem procesu učinkovito zavarovati. V naši socialistični družbi ne moremo dovoliti, da bo delavec objekt, ki ga prepuščamo določenemu rizi-ku in pri tem izračunamo z verjetnostnim računom zelo majhno verjetnost, da bo postal invalid ali lahko celo izgubil življenje. Posledice, ki jih povzročajo nezgode in ki jih čutijo ne samo poškodovanci, temveč tudi njihova bližnja okolica, so hude in se težko ocenijo s številkami. Invalidnost povzroča običajno mnogo težav v družinah, ki se kasneje razvijejo v vrsto družbenih problemov. Organizatorji proizvodnje in ekonomisti so ugotovili, da je varstvo pri delu prvi pogoj za produktivnejše delo, za optimalnejšo izrabo delovnih kapacitet in delovnega časa ter za rentabil-nejšo proizvodnjo. Nezgode pri delu ne predstavljajo samo neposredno gospodarske škode v izplačevanju nadomestila za osebne dohodke v času odsotnosti z dela in izplačevanju odškodnin ponesrečenim delavcem. Posredne izgube zaradi nezgod pri delu, ki se skrivajo v manjšem obsegu proizvodnje so mnogo pomemb-
Referendum je uspel
KOLIČEVO, MAJ — Priprave za izpeljavo refenduma o združitvi slovenske papirne industrije smo se v Papirnici Količevo lotili z vso resnostjo. Imenovali smo štab za pripravo referenduma, ki je svojo nalogo dobro opravil. Družbenopolitične organizacije Papirnice Količevo so na svojem skupnem sestanku, dne 9. 5. 1974 obravnavale predlog za združitev slovenske papirne industrije in zavzele skupno in enotno stališče, da je združitev papirne industrije Slovenije ekonomsko, tehnološko in družbeno politično utemeljena. Na skupni seji samoupravnih organov in na zborih po organizacijskih enotah so delavci aktivno razpravljali o združitvi in pravilna informiranost članov kolektiva se je odrazila na dan volitev.
Rezultati volitev za izvedbo referenduma za združitev papirne industrije Slovenije so naslednji:
Število volilnih upravičencev Število glasovalcev Število glasov »ZA«
Število glasov »NE«
Število neveljavnih glasovnic
702
602
499 ali 82 °/o 87 ali 14 °/o 16 ali 4%
Ob 27. juniju-dnevu samoupravljavcev
VEVČE, MAJ-JUNIJ — 27. junija 1950 je takratna zvezna ljudska skupščina sprejela »temeljni zakon o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji in z višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih«. Korenine samoupravljanja pa segajo še v leto 1948, ko se je ob znanem pritisku informbiroja začel proces kritičnega proučevanja tujih vzorov in modelov v primerjavi z lastnimi hotenji. 2e leto dni kasneje (decembra 1949) pa je sindikat sprejel navodilo o ustanavljanju delavskih svetov. Prvi delavski svet je bil izvoljen 31. decembra 1949 v tovarni cementa »Prvoborac« v Splitu. Na dan sprejema zakona v skupščini je bilo po vsej državi že več kot 800 delavskih svetov!
Ideje pariške komune so torej ponovno zaživele prav v Jugoslaviji. Kaj je bil vzrok, da smo se v tistih najtežjih trenutkih nove Jugoslavije odločili za ta morda malo negotov korak? Teoretiki razlagajo:
—	zaradi ideologije vodilne družbene sile ■— komunistične partije Jugoslavije, ki je popeljala narode Jugoslavije skozi najtežja obdobja njene zgodovine,
—	zaradi notranjih težav v razvoju (birokratizem in pasivnost množic),
nejše in hudo obremenjujejo naše gospodarstvo.
Za napredek varstva pri delu se je pri nas v zadnjih letih že veliko storilo. Predvsem je vse, kar je v industriji novega, po zaslugi izkušenj in napredka tehnike novo in sodobno tudi v smislu varnosti in zdravja ljudi. To je velika prednost. Varnost pri delu pa ne more temeljiti samo na tem, da so odstranjene najosnovnejše pomanjkljivosti, ampak je potrebno varnost obravnavati kot kompleksni pojav. V takem oziru ima urejanje varstva pri delu v našem družbenem sistemu prednost, zato postavlja človeka — delavca na prvo mesto.
V novi ustavi in kmalu sprejetem republiškem zakonu o varstvu pri delu, bodo izhodišča za še načrtnejše in plodnejše delo na področju varstva pri delu usmerjena predvsem v naslednjem:
»Delavec ima pravico do kompleksnega varstva pri delu. Družbena skupnost in vsi, ki upravljajo z družbenimi sredstvi ali z njimi razpolagajo, so dolžni zagotoviti vse pogoje za uveljavljanje pravic delavcev do takega kompleksnega varstva pri delu, kot to določajo ustavna določila in zakonske določbe.«
V. J.
— spor s Sovjetsko zvezo in trgovska blokada vzhoda.
Ni skrivnost, da nas v samoupravljanje ni pripeljala tehnološka nuja, kar bi se moralo — teoretično — zgoditi najprej v naj razvitejših državah. Lahko trdimo, da je to rezultat politične odločitve, torej vodstva avantgarde ZKJ.
Že skromen pregled štiriindvajsetletnega samoupravljanja nam pove, da smo na pravi poti. Smo dežela, kjer je bila rast nacionalnega dohodka med najhitrejšimi na svetu. Iz porušene kmetijske Jugoslavije je zrasla nova moderna industrijska država z dobro razvito zunanjo trgovino, z najbolj odprtimi mejami v Evropi. Naravne znamenitosti in lepote privabljajo vsako leto večmilijonsko množico turistov, ki nas uvrščajo na zavidljivo četrto mesto v turizmu v Evropi.
Dolžnost in pravica nas vseh je, da pridobitve samoupravljanja čuvamo in razvijamo naprej. Da smo na pravi poti, potrjuje velik ugled Jugoslavije v svetu. Smo tvorec miru in sodelovanja med narodi, smo vodilna sila neuvrščenih. Tako našo notranjo politiko, politiko bratstva, enotnosti in sodelovanja med narodi Jugoslavije, razširjamo navzven. Ali ni konferenca v Alžiru potrdila prav to, kar je zapisano v naši novi ustavi: svoboda odločanja in opredelitve je dana narodom, narodnostim, skupnostim in posameznikom!
Nova ustava, ki je bila na nedavni pariški razstavi knjig razprodana v prvih dneh in ponovna izvolitev tovariša Tita za predsednika republike brez omejitve mandata, pa sta nam porok, da smo na pravi poti, obenem pa je tudi spodbuda za še hitrejši in učinkovitejši razvoj in napredek samoupravne družbe.
J. S.
SVETOVNO POMANJKANJE PAPIRJA IN CELULOZE
Poročilo komisije ES nakazuje, da je sedanje pomanjkanje papirja in celuloze v Evropi le začetek resnega dolgoročnega pomanjkanja, ki bo v svetovnem merilu trajalo do prihodnjega 10-letja. V primerjavi s skandinavsko in severnoameriško proizvodnjo je proizvodnja papirja v ES obremenjena zaradi pomanjkanja domače surovine, nadalje s svojo neučinkovitostjo ter majhnimi kapacitetami. Na področju celuloze ni zadostne vertikalne integracije. Problem še otežujejo ukrepi za varstvo okolja, ki dodatno finančno obremenjujejo panogo, ki so ji zato potrebne večje vladne subvencije. Potrošnja papirja in lepenke v ES bo v letu 1975 34,4 milij. ton in v letu 1980 42,8 milij. ton; ob sedanji ekspanziji panoge bo deficit v letu 1975 8,5 milij. ton in v letu 1980 10,7 milij. ton.
Vir: Financial Times 26349, 29. 4. 1974.
Finančno poslovanje v prvem trimesečju 1974
KOLIČEVO, MAJA — Že december 1973 je dal slutiti, da bodo naši poslovni rezultati v letu 1974 znatno presegli rezultate iz preteklega obdobja, kot posledica dejstva, da je bila večina del na rekonstrukcijah kartonskega stroja II uspešno opravljena, tako, da je bilo mogoče občutno povečati obseg proizvodnje ob nespremenjenem številu zaposlenih.
Finančni rezultati poslovanja v prvih treh mesecih letošnjega leta so ta optimizem povsem upravičili, zlasti, ker nam je uspelo prekiniti večletno tendenco hitrejše rasti cen surovin, energije, družbenih obveznosti itd., v primerjavi z rastjo cen naših izdelkov. Gibanje cen izdelkov je potekalo v tem obdobju bolj usklajeno z gibanjem cen reprodukcijskega materiala ter drugih elementov cen, kar se nujno odraža v mnogo ugodnejših finančnih rezultatih poslovanja.
V prvih dveh mesecih letošnjega leta smo dosegli skoraj za 2 milijardi starih dinarjev večji celotni dohodek, kakor v istem obdobju preteklega leta, kar pomeni povečanje celotnega dohodka za 73,6 %>. Tako veliko povečanje dohodka je sicer tudi posledica tega, ker je bil dohodek v prvem četrtletju 1973 nenormalno nizek. Zaradi tega je pomemben tudi podatek, da smo v tem obdobju presegli lansko povprečje ustvarjenega celotnega dohodka za 60 odstotkov.
Daleč najpomembnejši delež pri ustvarjanju našega celotnega dohodka ima proizvodnja oziroma dohodek od prodaje izdelkov. Poleg tega pa dohodki od prodaje izdelkov izkazujejo v primerjavi z letom 1973 izredno visok porast
i.	s. so glede na I. trimesečje preteklega leta večji za 73 0/o, glede na letno povprečje pa za 65,2 odstotka.
Tako povišanje doseženega dohodka je odvisno od povečanih količin prodanih izdelkov in njihovih cen na domačem in inozemskem trgu, kar je razvidno iz naslednje tabele:
Realizacija osnovne proizvodnje
v t
Domači trg	23.390	5.866	7.721
Izvoz	17.239	5.045	6.884
Skupaj	28.144	7.439	8.869
		v 000 din	
Domači trg	90.000	20.546	37.362
Izvoz	17.239	5.045	6.884
Skupaj	107.239	25.609	44.246
Povečanje fizičnega obsega prodanih proizvodov za 19,2 % ali za 1.2301 v primerjavi s prvim trimesečjem 1973 in 26 °/o ali za 1.8311 v primerjavi s povprečjem leta 1973 in 1972 je nova kvaliteta v našem poslovanju in izredno pomemben element pri ocenjevanju uspešnosti poslovanja,
Stanje zalog
Zaloge
kg
31. decembra 1973	327.715
31. marca 1974	517.376
Kljub izkazanemu visokemu indeksu povečanja zalog, zlasti pri gotovih izdelkih, pa vendar opažamo še vedno veliko povpraševanje po naših izdelkih tako, da je povečanje zalog rezultat slučajnosti. Poleg tega so zaloge v absolutnem merilu še vedno nizke in ne predstavliajo omembe vrednih količin.
Čeprav kaže obseg prodane proizvodnje izredno povečanje, zlasti, če ga primerjamo s porastom v preteklih letih, pa vendar vzbuja v gornjih tabelah pozornost velika razlika med vrednostnim in fizičnim obsegom realizacije, saj izkazuje vrednostni obseg realizirane proizvodnje kar 72,8 °/o povečanja glede na I. trimesečje 1973 in 65 0/o povečanja glede na povprečje leta 1973.
Do takega razkoraka med stopnjo rasti fizičnega in vrednostnega obsega prodane proizvodnje je prišlo zaradi porasta povprečnih cen naših izdelkov, kar je razvidno iz naslednje tabele:
Povprečne cene za kg izdelkov
		co	
		s	o>
	co	ri	M
	C5	M M	t-H M
Domači trg	3.85	3.51	4.84
Izvoz	3.62	3.21	6.00
Skupaj	3.81	3.44	4.99
V gornji	tabeli	vzbuj a	pozor-
nost veliko povečanje cen, ki jih dosegamo na inozemskem trgu, posebno če te cene primerjamo s cenami doseženimi v istem obdobju preteklega leta. Ob tej priložnosti je treba poudariti, da so bile prav nizke cene, ki smo jih dosegali na inozemskem trgu ob istočasnem forsiranju izvoza zaradi naših obveznosti do odplačil inozemskih kreditov, eden od najpomembnejših razlogov, da smo v tistem obdobju dosegali tako skromne finančne rezultate poslovanja. Iz prikazanih tabel je razvidno, da smo v I. trimesečju
saj je znano, da je obseg proizvodnje že vrsto let stagniral.
Velja poudariti, da je indeks rasti proizvodnje še nekoliko večji, saj izkazujemo, po stanju 31. 3. 1974 za 2941 večje zaloge gotovih izdelkov in nedovršene proizvodnje, kakor pa smo jih izkazovali na koncu preteklega leta.
nedov. proizv. Zaloge gotovih izdelkov din	kg	din
981.854	78.754	215.995
2.054.205	183.263	592.801
1973	izvozili kar 21,1 %> vse proizvodnje, medtem ko znaša ta odstotek v letu 1974 le 12,9 °/o
Izmed vseh virov dohodkov izkazujejo največjo stopnjo rasti izredni dohodki, ki so kar enajstkrat večji kakor v istem obdobju preteklega leta. Tako povečanje izrednih dohodkov pa ni posledica dejanskih večjih, nepredvidenih prilivov sredstev, ampak je posledica predvsem spremenjenih predpisov glede popravka finančnega rezultata za terjatve nad 90 dni in pa zmanjšanja teh terjatev. Vsekakor pa tako povečanje izrednih dohodkov pomembno vpliva na spremenjeno strukturo dohodka in povečanje deleža čistega dohodka v celotnem dohodku.
Iz analize strukture celotnega dohodka izhaja, da so porabljena sredstva oziroma stroški rasli počasneje, kakor pa celotni dohodek, kar je povzročilo izredno povečanje ustvarjenega dohodka, ki se je v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta več kot podvojil, istočasno pa je presegel lansko povprečje za 67,3 %r.
V	strukturi porabljenih sredstev ugotovimo, da se je vrednost porabljenega materiala povečala za 70,9%, kar je približno enako povečanju realizacije od prodanih izdelkov. To potrjuje naša ugotovitev na začetku tega poročila, da predvidevamo v letu
1974	bolj usklajeno rast cen surovin in končnih izdelkov. Ob tej priložnosti je treba poudariti, da med letom obračunavamo porabljene surovine, premog itd. po planskih cenah, zaradi česar podatek o vrednosti porabljenega materiala ne ustreza vedno dejanskemu stanju na področju gibanja cen materialov.
V	nasprotju s stroški za porabljeni material, ki se gibljejo dokaj vzporedno, z rastjo dohodka, pa izkazujejo drugi elementi porabljenih sredstev znatno nižjo stopnjo rasti. To velja zlasti za amortizacijo, stroške vzdrževa-
nja in podobne fiksne stroške. Amortizacija bremeni dohodek le za 31,6% bolj, kakor v preteklem letu, ostali stroški pa so kljub povečani proizvodnji in realizaciji ostali na lanski ravni. Tako gibanje tovrstnih stroškov je logična posledica povečanja Obsega proizvodnje na podlagi večje produktivnosti.
Najbolj so se zmanjšali izredni izdatki, kar pa je posledica spremenjenih predpisov o popravku finančnega rezultata zaradi terjatev nad 90 dni. Bistveno vpliva na nižjo stopnjo rasti porabljenih sredstev tudi vrednost zalog gotovih izdelkov, nedovršene proizvodnje in polizdelkov, ki se je močno povečala kot posledica že omenjenega dejanskega povečanja zalog in višjih cen s katerimi vrednotimo te zaloge.
Pri obravnavi podatkov o strukturi dohodka ustvarjenega v posameznih obdobjih moramo upoštevati, da je potrebno podatke o zakonskih in deloma pogodbenih obveznostih za leto 1974 vzeti z določeno rezevo. To pa zaradi tega, ker ob izdelavi periodičnega obračuna za I. trimesečje 1974 še niso bile znane naše obveznosti do družbe glede na nov način zbiranja sredstev za splošno in skupno porabo, ki se predvideva za letošnje leto. Velik odstotek porasta pogodbenih obveznosti sloni na povečanju obresti od najetih posojil za rekonstrukcijo proizvodnih naprav. Zakonske obveznosti izkazujejo v tem obračunskem obdobju, v primerjavi z letom 1973 manjši porast, lahko pa pričakujemo, da bo ta postavka ob koncu leta občutneje bremenila ustvarjeni dohodek.
Terjatve do kupcev Obveznosti do dobaviteljev
Čeprav se je stanje naših terjatev, še bolj pa obveznosti v tem obdobju občutno povečalo, pa vendar ocenjujemo, da tako stanje ni uvod v neko kronično pomanjkanje likvidnih sredstev, ampak da je prehodnega značaja. Eden izmed razlogov, da optimistično ocenjujemo nadaljnji razvoj situacije glede likvidnosti, je tudi podatek o stanju terjatev starejših nad 90 dni, ki je bilo v posameznih obdobjih naslednje:
31.	13.	1973	3.218.135
31.	3.	1973	4.026.140
31.	3.	1974	2.550.086
Stanje naših terjatev, ki so starejše kakor 90 dni, se občutno manjša, kar pomeni, da izhaja povečanje terjatev predvsem iz povečanja realizacije v letu 1973.
Za zaključek lahko navedemo, da je bilo obračunsko obdobje ja-nuar-marec 1974 izjemno obdobje po stopnji rasti produktivnosti in zlasti rentabilnosti poslovanja. Obračunsko obdobje januar-ma-rec pa je istočasno tudi izjemno obdobje glede nestabilnosti cen in nejasnosti glede naših obveznosti do družbe.
Ne glede na te nejasnosti pa je najpomembnejša značilnost poslovnih rezultatov obdobja, ki ga obravnavamo, sprememba razmerja med osebnimi dohodki in ostankom dohodka.
Ostanek dohodka, ki je v I. trimesečju znašal le 8% dohodka in v letu 1973 20,2%, se je v prvem trimesečju 1974 povečal na 44,8 % dohodka. To pomeni, da smo v treh mesecih letošnjega leta že dosegli 93,3 % ostanka dohodka ustvarjenega v celem letu 1973 oziroma, da smo v treh mesecih ustvarili kar trinajstkrat več ostanka dohodka, kakor v istem obdobju preteklega leta.
Razumljivo, da se je istočasno delež osebnih dohodkov v ustvarjenem dohodku zmanjšal, čeprav so se sicer izplačani bruto osebni dohodki povečali za tretjino. Ker se število zaposlenih v tem času ni povečalo, so se temu primerno povečali tudi povprečni osebni dohodki, in sicer:
Mesec	1973	1974
Januar	1.910	2.551
Februar	1.705	2.701
Marec	2.103	2.337
povprečje I-III	1902	2.530
povprečje 1973	2.225	
V nasprotju s pokazatelji produktivnosti in rentabilnosti poslovanja, ki so neprimerno boljši kakor v istem obdobju preteklega leta, pa smo na področju likvidnosti imeli v tem obdobju precej večje težave, kakor v letu 1973.
Problemi s področja likvidnosti so dobro izraženi že z naslednjo primerjavo stani a terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev:
31. 12. 1973	31. 3. 1973	31. 3. 1974
21.426.824	25.870.915	33.168.364
4.745.479	5.028.176	10.650.958
Nestabilnost cen in nejasnost glede naših obveznosti do družbe postavlja pod vprašaj možnost, da bomo tudi v naslednjih obračunskih obdobjih poslovnega leta 1974 dosegli enake rezultate, kakor smo jih v I. trimesečju: Spričo nadaljnjih pritiskov za zvišanje cen surovin obstaja resna nevarnost, da se nam bo stopnja rasti dohodka zmanjšala, če ne bomo uspeli s cenami naših izdelkov vsaj deloma slediti trendu rasti cen surovin. Še večja nevarnost za zmanjšanje poslovnega rezultata pa nam grozi, če bodo v splošni dirki za povečanje cen izostali nadaljnji ukrepi za povečanje produktivnosti in večje smotrnosti pri porabi materialnih sredstev.
Trenutna situacija ni ugodna, potrebni pa bodo izredni napori nas vseh, če bomo hoteli sedanjo stopnjo rasti zadržati in ustvariti dohodek, ki ga nujno potrebujemo za izplačevanje primernih osebnih dohodkov in za ustvarjanje tiste akumulacije, ki je nujna, če želimo pospešeno nadaljevati z modernizacijo naših proizvodnih naprav.
Papirnica Količevo
Počitniški dom v Savudriji
Papirnica Količevo
GIBANJE REALIZACIJE PROIZVODNJE za marec 1974
Količinsko v %>
Izdelek	III/74 OP III/74	111/74 m/73	I—III/74 I—III/73
Papir	81,3	85,6	86,3
Karton	103,2	134,6	128,8
Lepenka	90,1	87,0	106,9
Skupaj	99,2	121,5	119,5
Lesovina	—	90,7	84,7
Vrednostno v 'Vo			
Papir	90,9	124,8	136,4
Karton	109,3	228,2	192,7
Lepenka	90,5	105,2	108,5
Skupaj	105,1	191,9	173,1
IZVOZ
Količinsko v Vo			
Papir	62,4	83,9	64,2
Karton	98,8	77,1	82,4
Lepenka	—	—	—
Skupaj	79,1	79,9	73,0
Vrednostno v “Vo			
Papir	73,3	140,7	113,6
Karton	135,4	181,0	165,5
Lepenka	—	—	—
Skupaj	102,8	163,5	137,2
ČASOVNO IZKORIŠČANJE ZMOGLJIVOSTI PROIZVODNIH
STROJEV za marec 1974
Stroj	Kol. čas Prazniki		Remont		Zastoji		Izkor.	Proiz.
	ure	ure	Vo	ure	«/o	ure	"/o	str. “/o	na str.
PS I	744	—	—	—	—	34	4,6	95,4	90,5
PS II	744	—	—	—	—	22	3,—	97,—	506,5
KS I	744	—	—	—	—	21	2,8	97,2	691,3
KS II	744	—	—	—	—	32	4,3	95,7	1.831,—
LS	744	—	—	53	7,1	11	1,5	91,4	216,3
Skupaj	744	—	—	11	1,5	24	3,2	95,3	3.335,6
Lesobrusilnica	744	—	—	—	—	50	6,7	93,3	365,6
NETO PROIZVODNJA NA ZAPOSLENEGA
			Zaposleni	°/o	Neto pr./zap.
Povprečje v letu	1973		678	100,—	100,—
Marec 1974			682	99,3	138,4
Povprečje v letu	1974		684	99,6	128,3
GIBANJE		REALIZIRANE PROIZVODNJE			
		za	april 1974		
Količinsko v °/o					
Izdelek		IV/74		IV/74	I—IV/74
	OP IV/74			IV/73	I—IV/73
Papir		138,1		142,1	100,—
Karton		106,5		133,5	130,—
Lepenka		115,4		114,6	108,9
Skupaj		112,7		134,4	123,3
Lesovina		—		57,4	77,2
Vrednostno v % Papir		133,4		263,—	168,7
Karton		102,8		215,1	198,5
Lepenka		104,6		137,5	115,5
Skupaj		108,9	IZVOZ	216,5	184,2
Količinsko v %> Papir		71,8		45,9	58,7
Karton		94,—		71,—	80,1
Lepenka		—		—	—
Skupaj		81,2		55,5	68,6
Vrednostno v Vo Papir		76,7		68,1	98,6
Karton		83,5		131,6	158,7
Lepenka		—		—	—
Skupaj		80,—		89,7	124,6
Časovno izkoriščanje zmogljivosti proizvodnih
STROJEV za april 1974
Stroj	Kol. čas	Prazniki		Remont		Zastoji		Izkor.	Proiz.
	ure	ure	»/t	ure	0/o	ure	»/o	str. %>	na str
PS I	720	24	3,3	—	—	27	3,8	92.9	91,-
PS II	720	24	3,3	—	—	28	3,9	92,0	437,-
KS I	720	24	3,3	—	—	35	4,9	91,8	629,1
KS II	720	24	3,3	—	—	26	3,6	93,1	1.684,6
LS	720	24	3,3	—	—	17	2,4	91,3	210,5
Skupaj	720	24	3,3	—	—	27	3,8	92,9	3.052,2
Lesobrusilnica	720	24	3,3	163	22,6	87	12,1	62,—	232,5
NETO PROIZVODNJA NA ZAPOSLENEGA
	Zaposleni	‘Vo	Neto pr./zap.
Povprečje v letu 1973	687	100,—	100,—
April 1974	681	99,1	139,8
Povprečje v letu 1974	683	99,4	131,2
Sklepi samoupravnih organov
KOLIČEVO, MAJA — Delavski svet je na svojem 6. zasedanju razpravljal o aneksu k pogodbi o vlaganju razširitve celuloze »Krško«. V letu 1973 smo s tovarno Celuloza v Krškem podpisali sporazum o sovlaganju sredstev za celulozo in se po tej pogodbi obvezali, da prispevamo 800 starih milijonov din. Prvotni program se je vrednostno dvignil in tako naj bi Papirnica Količevo prispevala k izgradnji tovarne celuloze 1,2 stari milijardi dinarjev. Po razpravi so člani soglasno sprejeli sklep, da se podpiše aneks k pogodbi o vlaganju razširitve celuloze Krško, ki narekuje našo udeležbo 1,2 stare milijarde dinarjev.
Člani DS so razpravljali o samoupravnem sporazumu o financiranju interesne skupnosti med dobavitelji in potrošniki surovin-papirnih odpadkov. S tem sporazumom naj bi se podjetje obvezalo, da za razširitev poslovne mreže za odkup papirnih odpadkov sovlaga 7 starih din po kg papirnih odpadkov in si s tem zagotovi večje količine surovin. Člani DS so soglasno odobrili podpis samoupravnega sporazuma o financiranju interesne skupnosti med dobavitelji in predelovalci papirnih odpadkov.
Razpravljali so o izgradnji in financiranju kartonskega stroja III. Ta investicija bo stala ca. 60 milijard starih din. V zvezi z izgradnjo oziroma za natečaj pri banki je potrebno izdelati elaborat in izbrati ustrezne ponudnike. Po razpravi so sprejeli sklep, da se naroči elaborat za izdelavo novega kartonskega stroja z zmogljivostjo 1501 kartona dnevno z vso potrebno opremo.
Na tem zasedanju so bili člani DS seznanjeni, da je bila podpisana pogodba o lastništvu počitniškega doma v Savudriji.
Kot delegata za razpravo o samoupravnih interesnih skupnostih je DS imenoval direktorja in računovodjo podjetja.
Na svojem 7. zasedanju so člani DS dobili poročilo komisije o nabavi nove turbine in po razpravi sprejeli sklep, da se izdelajo potrebni elaborati za nakup odvzemne kondenzacijske turbine z mazutnim gospodarstvom z močjo 3000 KWh in z generatorjem.
Računovodja je člane seznanil s poslovnimi rezultati I. trimesečja. Po razpravi so člani DS sprejeli sklep, da se članom kolektiva podeli nagrada ob 1. maju v vrednosti 1.000 din na zaposlene-nega. Do tega zneska pa niso upravičeni tisti, ki so se zaposlili letos in istočasno letos tudi odšli iz podjetja.
Na podlagi 35. in 36. člena statuta Papirnice Količevo in sklepa plenuma delegatov papirne industrije Slovenije z dne 2. aprila 1974 je delavski svet razpisal referendum o združitvi papirne industrije Slovenije v Združeno podjetje in pristop Papirnice Količevo k Združenemu podjetju slovenske papirne industrije ter imenoval organe za izvedbo referenduma.
Obravnaval je spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnega dohodka ter po razpravi sprejel sklep, da se sprejme spremembe oziroma dopolnitve samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnega dohodka s pripombo, da se ne strinjajo z
11.	členom tega sporazuma.
V zvezi s podpisom samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974, ki zajema naslednja področja:
—	pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
—	izobraževanje,
—	kulturna dejavnost,
—	telesnovzgojna dejavnost,
—	otroško varstvo,
—	zaposlovanje,
—	raziskovalna dejavnost,
—	zdravstveno varstvo,
—	pokrivanje dodatnih potreb na področju šolstva, otroškega varstva in komunale,
so člani DS sprejeli naslednji sklep:
■	Podpišejo se samoupravni sporazumi za združevanje sredstev za skupno in splošno porabo.
■	Seznani se pristojne organe z zahtevo delovnega kolektiva Papirnice Količevo, da se eventualni presežki zbranih sredstev po podpisanih sporazumih upoštevajo kot dohodek interesnih skupnosti za leto 1975.
Poslovni odbor je na svoji 7. seji razpravljal o planu realizacije za mesec april. V razpravi je bilo ugotovljeno, da vsi stroji izkazujejo zadovoljiv dobiček, razen papirnega stroja I, na katerem je planirana proizvodnja sulfitnega papirja za domači trg, kjer pa dosegamo veliko nižjo ceno kot v izvozu. Člani so razpravljali o možnih ukrepih, ki bi privedli do večje rentabilnosti proizvodnje lepenke. Na podlagi razprave in predlogov so člani sprejeli sklep:
a)	sprejme se plan proizvodnje za mesec april v nespremenjeni obliki,
b)	pristojne službe naj ukrenejo vse potrebno, da se zmanjša poraba fabrikacijske vode,
c)	glede na to, da je proizvodnja lepenke na meji rentabilno-
sti, naj komercialna služba razišče tržišče z ozirom na plasma oplemenitenih lepenk ter pripravi predloge o možnosti oblikovanja povečanih cen.
Člani so razpravljali in sprejeli plan nadur za april. Pri tem so ugotovili, da nadure niso pretirano visoke glede na minimalno število zaposlenih delavcev.
Unija-Papirservis Ljubljana namerava skupno s Papirnico Količevo ustanoviti v bližini podjetja odkupno postajo za star papir in bi se na ta način povečalo zbiranje starega papirja na območju domžalske in kamniške občine ter na Gorenjskem. V sami razpravi so člani poslovnega odbora ugotovili določene pomanjkljivosti in v zvezi s tem sprejeli sklep, da nai komercialna služba skupno z Unijo-Papir-servis Ljubljana pripravi precizni plan, ki bo določal oblike ter višino sofinanciranja Papirnice Količevo s tem, da odstopamo zemljišče v neposredni bližini tovarne, izven tovarniške ograje. Na podlagi zahtevanega programa bo poslovni odbor sprejel dokončni sklep.
Na tem zasedanju so bili člani seznanjeni, da je bil na plenumu slovenske papirne industrije dokončno sprejet predlog osnutka samoupravnega sporazuma o združitvi slovenske papirne industrije ter da bo izveden referendum 16. maja 1976.
Na 8. seji so člani poslovnega odbora razpravljali o operativnem planu proizvodnje za mesec maj. Seznanjeni so bili z rezultati poslovanja v mesecu aprilu, ki pa so zelo ugodni. Po krajši razpravi so sprejeli plan proizvodnje za mesec maj in zaradi ugodnih rezultatov se pri izplačilu osebnega dohodka za mesec april izplača še 10 %> osnove iz meseca marca.
Člani poslovnega odbora so bili seznanjeni z rezultati poslovanja v I. trimesečju. Rezultati so dokaj ugodni, kar je posledica tudi zadovoljivega gibanja cen reprodukcijskega materiala in gotovih izdelkov, predvsem pa povečane proizvodnje zaradi rekonstrukcije KS II. V razpravi je bilo nakazano, da smo dosegli količinsko povečanje proizvodnje, nismo pa še preizkusili nove kvalitete tripleks kartona kot je to v garanciji zagotovljeno. V zvezi s tem so člani PO sprejeli sklep, da naj kolegij ukrene vse potrebno, da se preizkusi proizvodnja kvalitet tripleks kartona, ki so bile s programom rekonstrukcije KS II zagotovljene s strani do-(Nadaljevanje na 14. M.r.)
Rezanje kartona na formate (iz Papirnice Količevo)
Tapete - začetek novega načina prodaje
Na Vevče mimo upravne zgradbe
Jedilnica v obratu tapet je lep prispevek k družbenemu standardu
VEVČE, JUNIJA — Za prodajo ni vseeno, kakšen je izdelek, ki ga podjetje proizvaja. Ne samo kvaliteta, predvsem uporabnost ter stopnja finalizacije pogojujeta povsem različne pristope k prodaji nekega izdelka. Tako smo s' pričetkom proizvodnje tapet posegli s področja proizvodnje re-promateriala za grafično indu» stri j o na področje izdelkov široke potrošnje, ki terjajo nekatere povsem nove prijeme pri uvedbi tega izdelka na tržišče.
Pri tem mislim predvsem na začetek uporabe ekonomsko propagandnih medijev za dosego zastavljenega cilja, ta pa je, prodati izdelano količino tapet in obratno, izdelovati take tapete, ki bodo na tržišču ugodno sprejete. Potrebe po širši ekonomski propagandi v preteklosti ni bilo. To ne pomeni, da je sploh ni bilo, le potreba po njej ni bila tako jasno prisotna, kot pri tapetah. Glavni namen ekonomske propagande je, da spodbudi potrošnika k nakupu določenega proizvoda. Toda zakaj bi spodbujali nove kupce k nakupu našega papirja, ko pa ga manjka še za stare? Ekonomska propaganda je tu potrebna le v toliko, da obvešča kupce o razvoju tovarne, o novitetah, o predvidenih izboljšavah ipd.
Pri tapetah pa je zadeva popolnoma drugačna. Tu ima ekonomska propaganda naslednje naloge:
—	prikazati prednosti tapet pred klasičnim načinom,
—	obvestiti kupca — potrošnika, da smo tudi mi proizvajalci zidnih tapet,
—	poudarjati prednosti naših tapet pred proizvodi konkurence in tako spodbuditi kupca k nakupu naših tapet.
Kaj smo storili na Vevčah za izpolnitev teh nalog? V prvi fazi smo uporabili za prenos propagandnega sporočila o našem obstoju in o prednostih tapet časopise Delo, Večer ter Ljubljanski dnevnik ter na koncu še Nedeljskega. Za prenos sporočila o prednosti naših tapet pred konkurenčnimi pa smo uporabili specializirano revijo za notranjo opremo — Naš dom, kjer poudarjamo možnost kombiniranja tapet, kar ostali domači proizvajalci še ne nudijo v tolikšni meri. Pri izbiri časopisov smo gledali predvsem na velikost področij, ki jih pokrivajo, naklado, ugled itd. Pri tem smo pokrili v glavnem le slovenski prostor, le v reviji Naš dom smo s propagandnim obvestilom prodrli v širši jugoslovanski prostor, kajti ta revija izhaja tudi v srbohrvatskem jeziku.
Moram reči, da te akcije niso ostale brez odziva. K temu so pri-
Cetrti papirni stroj
pomogle še nekatere druge, in sicer: članek v dnevniku Delo ob zagonu tapetnega oddelka, posvetovanje s polagalci tapet na Vevčah, katerega se je udeležilo precejšnje število polagalcev iz podjetij, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo, obisk finalistov letošnjega izbora kmečkega para 74 z izbranim parom Zdolšek (o katerem je bila objavljena reportaža v Ljubljanskem dnevniku), srečanje neposrednih prodajalcev tapet, katerega se je udeležilo več kot 40 prodajalcev. V kratkem bo stekla akcija na RTV ter pa seveda akcija na ostalih jezikovnih področjih, tako da dela s tega področja EP še ne bo zmanjkalo tako hitro. Za uspešnejšo realizacijo teh nalog bi bilo dobro, če bi ustanovili oddelek za ekonomsko propagando, ki bi lahko vodil mnogo boljšo strategijo, kot jo vodimo danes v okviru operativne prodaje.
se to rado dogaja, lahko glede tega vprašanja pričakujemo izboljšanje, ki pa bo opazno šele čez par mesecev, ko bodo do sedaj uvožene količine vsaj delno prodane.
Izsiljevanju trgovcev se lahko nekoliko izognemo z iskanjem novih prodajnih poti, agresivnejšo prodajo ter seveda s povečano ekonomsko propagando, ki bo na teh področjih tako spodbudila kupce-potrošnike, da bodo zahtevali naš proizvod in v primeru nezadovoljitve menjali svojega trgovca. Za dosego tega cilja pa bo potrebno mnogo dela ter tudi sredstev.
Naj spregovorim nekaj še o prodaji manj kvalitetnih tapet po nižjih cenah, ki jih je sprva prodajal oddelek za prodajo tapet in jih je bilo potem moč po dokaj zapletenem postopku dvigniti v skladišču, sedaj pa je to nalogo
O □	0,2.0	0 u
0 D	n	D 0


Kaj pa prodaja? Ne glede na potekanje ekonomsko propagandnih akcij je bilo možno začeti z neposredno obdelavo kupcev šele po izidu katalogov, ki smo jih dobili 25. marca. Prvi katalog obsega 68 listov, od katerih so bili nekateri vzorci izredno dobro sprejeti, tako, da smo tisk že ponovili, pri drugih pa zopet kaže, da bo treba bodisi opustiti nekatere kolorite ali pa jih menjati. Seveda pa kratko dvomesečno obdobje še ne more biti merilo za dokončno presojo. V pripravi oziroma tik pred izidom je drugi katalog, ki bo obsegal vse liste prvega kataloga ter nekaj novih listov, tako, da bo imel v primerjavi s prvim katalogom skoraj dvojni obseg. Tudi v tem razširjenem katalogu poudarjamo predvsem možnosti kombiniranja dveh tapet v istem prostoru in moram reči, da so prvi odzivi kupcev zelo ugodni.
Kljub vsemu pa prodaja tapet ni dosegla zaželenega oziroma planiranega nivoja, za kar je vež vzrokov:
—	razmeroma pozen izid prvih katalogov, ki pa nam, gledano dolgoročno, ni škodoval, saj smo s tem potrdili napovedano načelo, da bo tapete, ki bodo v katalogu, tudi vedno možno kupiti;
—	močno povečan uvoz tapet iz Belgije, Velike Britanije, Francije, Italije, Zahodne Nemčije, ki po nekaterih virih presega 52 vagonov (kar je verjetno več kot
520.000	rolic!);
—	izsiljevanje nekaterih trgovcev za dosego posebnih prodajnih pogojev;
—	počasno konstituiranje oddelka za prodajo tapet.
Glede pretiranega uvoza, ki je prizadel tudi druge jugoslovanske proizvajalce tapet, smo v sklopu našega združenja Grafoimpex formirali delegacijo, ki je obvestila zvezne organe o stanju ter o možnostih domače industrije za izdelavo tapet. Rezultat tega obiska ter pa seveda tudi drugih intervencij ter splošne ekonomske politike je, da je bila zadnja serija prošenj za uvoz tapet negativno rešena. Če ne bo kakih izjem, kot
prevzela razstavna prodajalna, ki jo bo treba primerno urediti, v bodočnosti pa načrtujemo postavitev prodajno razstavnega paviljona, ki naj bi kupcu na kar najbolj primeren način nudil naše izdelke. Brez kakršne koli ekonomske propagande pa se je za te cenejše tapete na široko razvedelo, tako, da prihajajo včasih ljudje kar trumoma na Vevče. Treba je reči, da število kupcev ni v sorazmerju s številom prodanih rolic. Lahko že sedaj ugotovimo, da lahko iz prodaje teh rolic že približno točno ocenimo uspešnost posameznih vzorcev v redni prodaji.
Še beseda o transportu. Kaže, da bomo ob tako obširnem asortimentu, kot smo ga zastavili, potrebovali večji skladiščni prostor, saj si bomo le tako lahko zagotovili nemoten potek proizvodnje, zlasti v času formiranja kolekcij ter seveda kar najbolj zavidljivo ekspeditivnost, ki jo pričakujejo od nas. Za izpolnitev tega cilja bo treba v bližnji bodočnosti razmisliti o nakupu dostavnega ka-mioneta, ki bo pomagal pri odpravljanju sedanjih transportnih težav, zlasti na krajših relacijah (Ljubljana), ko je težko ali pa nemogoče dobiti zunanjega prevoznika. Neprometne dobave pa nas lahko stanejo več, kot je cena takega kamioneta. Za dokončno uveljavitev na trgu moramo še vnaprej nastopati predvsem z naslednjimi gesli: kvaliteta, ekspeditivnost, harmoničnost barv in vzorcev, ki pa morajo biti uresničena.
Ne glede na trenutni položaj moramo takoj začeti razmišljati o nadaljnjem razvoju oddelka za proizvodnjo tapet, o uvedbi hi-trotekočih tiskarskih strojev s sodobno tehniko tiska, kajti razvoj v svetu gre silovito hitro naprej. Tudi v naši državi uvajajo proizvajalci nove, sodobnejše stroje. Če želimo na tem področju nekaj pomeniti, moramo temu razvoju slediti. Da bomo ta cilj zagotovo dosegli, nam zagotavlja vztrajnost Vevčanov in visok jubilej tovarne, kakršnega brez te vztrajnosti ne bi bilo.
Naš strojni park od stoletnika do novih strojev
VEVČE, MAJ-JUNIJ — Marsikdo se zazre v kamniti spomenik na vrtu upravnega poslopja, na katerem piše Fideliks Terpinc, pa pri tem pomisli, le kdo neki je bil ta človek. Vendar nekateri le vedo, da je to tisti človek, pod katerim vodstvom so dne 24. junija 1843 naredili prvi papir na pravem papirnem stroju na Vevčah. Od tedaj pa do danes so skoraj neprekinjeno izdelovali papir na papirnih strojih, ki v vsem tem času skoraj niso spremenili svoje podobe in še sedaj kažejo v večini svojo zgodovinsko podobo izpred toliko let. Ta jubilejni datum nam pove, da se od sedaj že polnih 130 let izdeluje papir na Vevčah. Prvega papirnega stroja na Vevčah, ki je izdeloval ta papir, sicer ni več, ker ga je že pred nekaj desetletji zamenjal novejši stroj, vendar nas podoba, kot jo še danes kaže Janezija, spominja na tedanje čase ter stroje, ki so jih tedaj uporabljali. Se sedaj ohranjeni vrvni pogoni privabljajo marsikaterega ljubitelja tehnične zgodovine, enako kot tudi turbine z lesenimi zobmi, kar sicer oboje že uživa svoj zasluženi pokoj. Papirni stroji so sicer doživeli nekaj rekonstrukcij in stalno dobivali modernejšo podobo, vendar so ostali kljub temu stari. Velik preporod za vevške papirničarje je bil leta 1959 s postavitvijo novega papirnega stroja IV., ki je bil tedaj s svojo tehnično izvedbo primer razvoja tehnike v povojnih letih in seveda kot šolski primer tudi ponos Vevčanov. Na tem stroiu se je izšolala vrsta kvalificiranih papirničarjev in tehnikov, ki danes vodijo proizvodnjo papirja po skorajda vseh jugoslovanskih Papirnicah. Ravno ta stroj je bil zibelka jugoslovanskega papirni-štva. V tem času je bila namreč papirniška šola na Vevčah, praktični pouk pa na tedanjih strojih.
Vendar je tudi ta stroj počasi postal star. Nenehni novi tehnični dosežki so ga hitro prehiteli. Naj-večja njegova bolezen je bila, da ni imel vgrajene stiskalnice, zaradi česar na njem ni bilo mogoče izdelovati kvalitetnih grafičnih papirjev. Nenehna želja po izboljšanju kvalitete papirja se je uresničila pred petimi leti, ko je po velikih naporih uspelo postaviti nov premazni stroj za površinsko oplemenitenje papirja. Z njim je bilo omogočeno ponovno zavzeti jugoslovanski primat v izdelavi najkvalitetnejših grafičnih papirjev. Vendar tudi tukaj ne moremo biti zadovoljni. Tehnika pre-mazovanja dosega v zadnjih letih največ sprememb, tako da bomo tudi pri nas primorani že letos vgradili nov premazni agregat ter z njim izdelovati še boljše kvalitete papirja.
Želja doseči boljši finančni uspeh za proizvedeni izdelek je vodila tudi v finalizacijo izdelka. Tapetni papir, ki smo ga izdelovali že vrsto let, se v novem obratu z najmodernejšimi stroji dokončno obdeluje v tapete, ki ljudem, kateri si žele lepo stanovanje v prijetnem vzdušju, že
nekaj mesecev bogate stene nov izdelek — vevške tapete.
Ker je ta razmah v zadnjih letih zahteval vedno več energije, je tudi ta stran sčasoma postala pretesna. Poleg tega pa so tudi leta napravila svoje. Kotli, ki so vrsto let nenehno skrbeli za zadostne količine pare in elektrike, so tudi postali stari in jih že nekaj let pripravljajo na zasluženi pokoj. Z novo toplarno, ki je v gradnji, bo tudi ta problem za nekaj časa rešen, vendar ne za dolgo, kajti z novimi načrti bo tudi ta toploenergetska naprava na robu svoje zmogljivosti.
Papirni stroji, ki so vrsto let služili svojemu namenu in s svojimi izdelki vrsto let zadovoljevali jugoslovanske in inozemske kupce, postajajo zaradi svoje starosti vedno manj sposobni slediti budnemu konkurenčnemu boju novih strojev z velikimi zmogljivostmi in moderno tehnologijo. To je vodilo vevške papirničarje k odločitvi o nabavi novega papirnega stroja št. 5. Ta stroj, ki bo po svoji zmogljivosti enak vsem štirim dosedanjim skupaj, bo tudi tehnološko na nivoju zadnjih tehničnih izkušenj. Za možnost izdelave površinsko opleme-njenih papirjev bo že v samem rtroju vgrajen premazni agregat. Z možnostjo uporabe različnih surovin bo možno izbrati najbolj ugodne vlakninske mešanice ter jih nadalje pripravljati z modernimi mlelnimi napravami. Tudi rama dodelava bo prirejena na najbolj ekonomične rešitve. To bo tudi omogočilo, da bo pri tem novem stroju z dodelavo vred 2,5-krat manj zaposlenih kot za isto količinsko proizvodnjo pri starih strojih. Seveda bo k temu pripomogel tudi določeni del avtomatike v sami pripravi surovin, pri papirnem stroju kot tudi v dodelavi papirja. Tudi večnadstropno regalno skladišče bo omogočalo skladiščenje desetdnevne proizvodnje papirja v paletah ter s tem močno omililo problema, ki nas tarejo že vrsto let.
/A--



EKTIM STiOM©
Vsi tij visokoobetajoči načrti, ki se kot vsi upamo, le bližajo svoji realizaciji, bodo omogočili, da bo papirnica na Vevčah še nadalje sledila željam svojih kuncev po količini in kvaliteti ddr bavljenega papirja, vsem zaposlenim pa dali novih delovnih moči in elana.
ing. J. H.
Vzdolžno zrezan premazni papir čaka še na prečno rezanje
Stevki — prebiralki
Premazni stroj že ne zmore več potreb na jugoslovanskem trgu
Kartonski stroj II v papirnici Količevo
Sklepi samoupravnih organov
(Nadaljevanje z 11. str.) bavitelja opreme. Ker je bilo v razpravi tudi nakazano, da pri nas posvečamo premalo pozornosti vzdrževalnim delom, zaradi česar pride do nepotrebnih zastojev, je PO sprejel sklep, da naj kolegij zadolži pristojne službe za organizaciio in izvedbo vseh ukrepov, ki bodo prispevali k boljši organizaciji preventivnega vzdrževanja ter izdelavo remontnih planov vnaprej.
V zvezi z ustanovitvijo postaje za star papir, o čemer so bili člani seznanjeni na prejšnji seji, so na podlagi razprave sprejeli sklep, da poslovni odbor okvirno sprejme predlog Unije, Zagreb za
postavitev odkupne postaje na Količevem s tem, da strokovne službe proučijo lokacijo odkupne postaje, na kar naj kolegij na podlagi njihovih priporočil sprejme dokončno lokacijo. Postaja se financira iz prispevka za razvoj odkupne mreže za star papir 0,7 dinarjev za kilogram, kolikor pa se do realizacije ne bo zbralo dovolj sredstev za ta namen, sme Papirnica Količevo Uniji odobriti kratkoročni kredit.
Člani PO so sprejeli v zvezi s potovanji v inozemstvo sklep, da se simpozija avstrijskih papirni-čarjev udeležijo tov. Roman Kopač, Ivan Jeretina, Bogdan Lampič in inž. Miha Svetlin. Grafične
razstave v Parizu se udeležita tov. Tončka Kenda in Karel Gorjanc. Skupnega sestanka s predstavniki ER-WE-PE ter banke se udeležita direktor Miro Varšek in tehnični direktor ing. Avgust Pavlin.
V zvezi s potovanji je PO sprejel sklep, da morajo do ene izmed prihodnjih sej vsi udeleženci službenih potovanj v tujino, katerim je PO v novi sestavi odobril potovanja, oddati pismeno poročilo predsedniku PO.
Poročila morajo vsebovati namen potovanja in za podjetje dosežene rezultate. Vsa poročila bodo obravnavana na seji poslovnega odbora.
Vzpon na Mont Blanc
KOLIČEVO, MAJA — Alpinistična sekcija Domžale je skupaj s Planinskim društvom Domžale organizirala odpravo na Mont Blanc. Same priprave so potekale že od zgodnje pomladi. Kondicijsko smo se morali kar najbolje pripraviti, da nismo imeli težav pri samem vzponu na vrh velikana.
Imeli smo težave z materialnimi sredstvi, vendar so nam priskočile na pomoč poleg Planinskega društva tudi delovne organizacije, med katerimi je tudi Papirnica Količevo. Za pomoč smo zelo hvaležni in vsem najlepša hvala.
Končno je prišel tako zaželeni dan in z osebnimi avtomobili smo se odpravili proti Franciji. Na mejnih prehodih nismo imeli večjih težav. Cariniki so le bežno pregledali naše velikanske nahrbtnike. Po lepo urejenih avtomobilskih cestah skozi Italijo smo se končno pripeljali pod sam Montblanški predor. Ko so opravili strogi francoski cariniki pregled, smo se po 12 km dolgem predoru pripeljali v Francijo. Odprl se nam je krasen pogled na francoske Alpe. Pod samim vznožjem planin nas je pozdravilo lepo mesto Chamonhc.
Šotore smo postavili v kampu nedaleč od mesta. Prvi dan smo si bežno ogledali mesto, misli so nam neprestano uhajale na naslednji dan. Zgodaj zjutraj smo se odpravili s težkimi nahrbtniki proti zobati železniški postaji. Zobati vlak nas je odpeljal do
višine 2000 m. Tega dne smo se povzpeli do višine 3800 m in krenili v lepo urejeno planinsko kočo Vallot. Z veliko muko smo dobili prek našega posrednika Sreča prenočišča na skupnem ležišču za polovično ceno. To zaradi tega, ker smo se izdajali za študente, ti imajo namreč popust in tako zmanjšali že tako visoke izdatke. Za prehrano smo skrbeli sami. Sam sem bil priča, ko je prikupna natakarica zaračunavala celo navadno vodo. Zgodaj zjutraj naslednjega dne smo se odpravili z derezami na nogah v navezi proti našemu cilju. Vzpenjali smo se mimo velikanskih ledenikov, pogledi pa so nam stalno uhajali proti vrhu Mont Blanca. Počasi, toda vztrajno smo se bližali vrhu. Zrak je bil vse redkejši, kondicija je začela kopneti, noge čutimo kot da so iz svinca in koraki težki. Nekateri so bili trmasti in so se s podvojeno močjo zagnali proti vrhu, vendar so se kmalu ustavili in lovili redek višinski zrak. Kljub vsem višinskim muham, ki smo jih bili deležni, smo končno le prisopihali kot parne lokomotive na sam vrh. V hipu smo vse pozabili in si vsi veseli stiskali roke na najvišji gori Evrope, na Mont Blancu, ki je visok 4,807 m. Podal se nam je čudovit pogled na obširno alpsko pogorje. Polni nepozabnih vtisov smo sestopali v dolino.
Po temeljitem počitku smo v mestu Chamonix obnovili zaloge hrane. Prikupne trgovske prodajalke v samopostrežnih trgovinah
so nas radovedno opazovale in nas imele za Čehe. Povedali smo jim, da smo Jugoslovani, pa so bile skregane z zemljepisom. Tovariša Tita so se dobro spominjale. Nakupili smo nekaj spominkov in predvsem predmetov, ki jih uporabljamo pri naših pohodih v hribe. Oseb članov naše odprave se je odločilo za vrnitev domov. Štirje smo ostali in imeli v načrtu še nekaj vzponov. Z zobato železnico smo se odpeljali do izstopne postaje Montenvers. Pred nami stoji mogočna gora Aig du Dru, visoka 3754 m. Zaradi slabega vremena nam je vzpon na vrh gore odpadel. Naš naslednji pohod je bil na tako imenovane hudičeve igle. Uspešno smo preplezali neko plezalno smer v tem masivu. Pri vrnitvi nas je dohitela noč, zato smo prespali kar v snegu. Izkopali smo si primeren prostor, oblekli vse, kar smo imeli s seboj, zlezli v vestone in se zavili v bivak vreče ter se naslednji dan v slabem vremenu vrnili v naš tabor. Nobenega iz-gleda ni bilo, da bi se vreme zboljšalo. Odločili smo se, da se z italijanske strani povzpnemo na vrh Matterhorna. Slabo vreme nam tudi tukaj ni prizaneslo. Nemočni smo opazovali, kako tam zgoraj sneg neusmiljeno beli skale ter nam dokazuje, da to pot ne bomo videli vrha Matterhorna.
Slabo vreme nam je prekrižalo račune, vendar smo se kljub temu vračali domov veseli in polni lepih spominov.
Lado Peterka
Novo iz nagrajevanjo
VEVČE, MAJ-JUNIJ — Odbor za delitev dohodka in osebnih dohodkov je na redni seji dne 27. 5. 1974 razpravljal o nekaterih spremembah pri delitvi osebnih dohodkov. Zlasti važna je bila 2. točka dnevnega reda, ki je govorila o uskladitvi z določbami samoupravnega sporazuma. Zaradi zanimivosti objavljamo sklepe iz te točke v celoti:
Ad 2. Na osnovi določila 21. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za OD (Ur. L SRS, št. 26/73) so bile v našem samoupravnem sporazumu izvršene nekatere spremembe. Na osnovi teh sprememb je odbor sprejel naslednje sklepe:
10.	člen se v celoti potrdi;
11.	člen — O dodatku za nočno delo in dodatku za redno nedeljsko delo naj bi dokončno stališče sprejel zbor proizvodnih enot, do tedaj naj bi se obračunavalo tako, kot do sedaj in sicer:
—	dodatek za nočno delo 25 °/o na osnovo,
—	dodatek za redno nedeljsko delo pa 75 “/o na osnovo, poleg tega pa še dodatek za popoldansko delo v izmenah 5 %> na osnovo. Odbor predlaga, da bi dodatka za redno nedeljsko delo in dodatek za popoldansko delo v izmenah ostala nespremenjena, dodatek za nočno delo pa naj bi se povečal od sedanjih 25°/o na 30 "Vo. Tako stališče je bilo sprejeto tudi na seji komisije za izvajanje samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka in OD dne 28. 5. 1974, razen dodatka za popoldansko delo v izmenah, ki ga nima uvedenega nobena podpisnica našega samoupravnega sporazuma, zato ga moramo mi obračunati iz faktorja stimulacije in se ne more upoštevati v KOD;
—	dodatek za nadurno delo ob delavnikih znaša 50 Vo na osnovo;
—	dodatek za nadurno delo na nedeljo se poveča od sedanjih 30 Vo na 50 Vo;
—	dodatek za državni praznik znaša 50 % na osnovo.
Ti dodatki se med seboj ne izključujejo, temveč se seštevajo. Za lažje razumevanje dajemo še naslednje pojasnilo:
1.	Če dela delavec v nadurnem delu na delavnik, mu gre 50%> dodatka na osnovo;
2.	če dela delavec v nadurnem delu na nedeljo, mu gre poleg dodatka za nadurno delo še 50Vo dodatka za nedeljsko delo. To je skupaj 100% dodatka na osnovo;
3.	če dela delavec na dan državnega praznika mu gre:
a)	dodatek za nadurno delo 50 Vo na osnovo
b)	dodatek za državni praznik 50 Vo na osnovo
c)	nadomestilo za državni praznik 100 Vo na osnovo za 7 ur.
To je 200 % na osnovo;
4.	če dela delavec v nadurnem delu na delavnik ali v nadurnem delu na nedeljo, ali na dan državnega praznika ponoči, mu gre poleg navedenih dodatkov še dodatek za nočno delo;
5.	če dela delavec na nedeljo v rednem 4-izmenskem turnusu, mu gre 75% dodatka na osnovo, če opravlja delavec to delo ponoči, pa še dodatek za nočno delo;
6.	če dela delavec v izmenah, bodisi v dveh, treh ali štirih, mu gre za redno delo v popoldanskem času 5Vo dodatka na osnovo.
Delavcem v obratu družbene prehrane gre za redno delo na nedelje, če delajo v turnusu 50% dodatka na osnovo, za popoldansko delo v turnusu pa 5 % dodatka na osnovo.
— Za deljen delovni čas se prizna delavcu 350 din dodatka na mesec. Za deljen delovni čas se šteje, če prekinitev delovnega časa traja več kot 2 uri dnevno. Dnevni znesek dodatka za deljen delovni čas dobimo, če mesečni znesek 350 din delimo s 25.
— Poleg vseh teh navedenih dodatkov gre delavcu, ki dela na Silvestrovo od 18. ure do 24. ure, še dodatek za redno delo 50 % na osnovo, za nadurno delo pa 100 % na osnovo.
— Odbor je pri 11. členu razpravljal tudi o vrednotenju delovnih izkušenj in dodatku za stalnost in sprejel sklep, da ostanemo pri sedanjem predpisu o dodatku za stalnost in delovno dobo.
— Odbor je osvojil določbo 14. člena. Najnižji mesečni osebni dohodek za normalni delovni učinek v polnem delovnem času znaša 60 % povprečnega mesečnega neto OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu. Za leto 1974 je na osnovi tega določen naj nižji mesečni OD v višini 60 % od 2.241 = 1.344,60 din.
— Pri 16. členu je odbor sprejel sklep, da se regres za dopust določi na 900 din neto na zaposlenega, izplača pa se posamezniku 880 din, razliko pa se nakaže sindikalni podružnici, ki naj jo uporabi za socialno in zdravstveno šibke delavce. Vse ostale določbe tega člena se osvojijo.
— V celoti se osvoji 19. člen, ki govori o odpravnini delavcu, ko preneha delovno razmerje zaradi starostne ali invalidske upokojitve. Odpravnina znaša 3 povprečne neto mesečne OD na zaposlenega v SRS. Za leto 1974 znaša odpravnina din 2.241 X 3 = 6.723 din.
V celoti se osvoji 20. člen. Za delavca, ki se je v podjetju smrtno ponesrečil, se izplača pomoč, ki znaša 3 povprečne neto mesečne OD na zaposlenega v SRS. Enako kot v 16. členu.
—	22. člen — Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni znaša za prvih 30 dni 90% povprečnega neto OD, ki ga je delavec prejel v preteklem letu.
—	24. člen — Dnevnica za službeno potovanje v državi znaša:
1.	če traja potovanje nad 12 ur 120 din
2.	če traja potovanje nad 8 ur do 12 ur 80 din.
— Odbor je osvojil v celoti tudi ostale člene 25., 26., 27., 28. in 30., ki določajo povrnitev stroškov za potovanja v inozemstvo, terenski dodatek, nadomestilo za ločeno življenje, prevozne stroške na delo in z dela in selitvene stroške.
— Prav tako se odbor strinja s 30. a in 30. b členom, medtem ko je za 30. c člen sprejel stališče, da ostanejo nagrade za delovne jubileje zaenkrat neizpremenjene, vendar naj se o teli nagradah razpravlja in odloči na zborih delovnih ljudi.
Vse navedene spremembe so po samoupravnem sporazumu uveljavljene z dnem vpisa v register pri republiškem sekretariatu za delo SRS z dne 7. V. 1974.
— Po sklepu odbora se vse spremembe uporabljajo takole:
10. člen, 16. člen — 2. in 3. točka, 20. člen in 30. b člen od
1.	I. 1974. Vse ostale spremembe pa se uporabljajo od 1. 5. 74.
Vse spremembe samoupravnega sporazuma bodo natisnjene v prihodnji številki »Biltena« slovenske papirne industrije.
Pogovor
VEVČE, MAJ-JUNIJ — Na prvi (majski) seji novoizvoljenega delavskega sveta je bil za predsednika izvoljen tovariš Andrej Pirkmaier, vodja transportnega oddelka. Članom kolektiva ga menda ni treba predstavljati podrobno, saj ga prav vsak pozna, bodisi iz osebnega službenega kontakta, iz družbenopolitičnega dela ali pa tudi iz športnega življenja.
Radi pa bi nekaj njegovih mnenj, zato smo ga tudi vprašali, on pa je rad odgovoril.
Tovariš Pirkmaier, najprej iskrene čestitke k izvolitvi. Če se ne motim, ste osemnajsti predsednik DS v Papirnici Vevče. Kako se je od leta 1950 samoupravljanje vsebinsko ali oblikovno spremenilo in v čem?
V	Jugoslaviji so se kot odgovor na zastavljena vprašanja ustanovili pred več kot 20 leti delavski sveti. S tem se je začel eden najbolj značilnih in pomembnih družbenih procesov. Upravljanje s proizvajalnimi sredstvi so neposredno vzeli v svoje roke proizvajalci sami. Torej uresničilo se je načelo: tovarne delavcem. Predaja tovarn delavcem je takrat zanje predvsem pomenila več demokracije, več pravic in več materialne stimulacije.
V	preteklem obdobju se je na sejah delavskega sveta razpravljalo od pomembnejših do manj pomembnih vprašanj s področja kadrovanja, nagrajevanja, investicij itd.
Danes se za investicije postavljajo teami, v katere so vključeni vsi potrebni in to najboljši strokovnjaki, tako da je investicija najbolje pripravljena in kot takšna predložena na seji DS. Enako velja za odbore in komisije, ki imajo svoje poslovnike, da lahko na podlagi tega samostojno odločajo. S tem je omogočeno najširšemu krogu delavcev, da upravlja in odloča. To obliko sodelovanja pa je potrebno v bodoče še razširiti. Vsakdo je na svojem področju strokovnjak, upoštevajmo mnenje vsakega delavca in ne delajmo si utvar, da smo vsi svestranski strokovnjaki!
Kako si zamišljate delo DS v vaši mandatni dobi, oz. katerim Problemom se bo moral DS posebej posvetiti, da bo podjetje poslovno in sicer dosegalo še boljše uspehe?
Delo v DS je že ustaljeno in ga ni potrebno spreminjati. To pa ne pomeni, da je vse najbolje. Če hočemo napredovati, se moramo učiti in to svoje znanje vložiti v napredek podjetja. Nova ustava Prinaša precej novega. Potrebno bo dopolniti samoupravni sporazum in uskladiti statut podjetja.
Se več poudarka bo potrebno dati komisiji za tehnične izboljšave. Na tem področju smo še zelo šibki in je bilo še premalo narejenega. Če bi samo tisti čas, ko se jezimo na sodelavca in ko obrekujemo, zakaj je dobil ta ali oni nagrado, izkoristili za razmišljanje o nečem novem, ne bi bilo v naši tovarni letno samo ca. 2 procenta predlagateljev.
Na področju nagrajevanja smo Po daljšem času napravili zrelostni izpit. Vendar je potrebno z delom nadaljevati in vključiti v to delo delavce iz vseh obratov in to takšne, ki delo dobro poznajo, katerim zaupamo in ki znajo trezno in nepristransko razsojati.
Pri kadrovanju moramo biti bolj dosledni in bolje pripraviti gradivo, tako da se bo odbor lažje in hitreje odločal. Predvsem je potrebno paziti koga sprejemamo na delo. Pri tem je potrebno bolj upoštevati mnenja sodelavcev in vodje oddelka ob sodelovanju zdravstvene in personalne službe, če hočemo vključiti v kolektiv najboljše delavce. V zadnjem času se namreč opaža, ha upada privrženost nekaterih kolektivu. Ne zavedamo se dovolj lega, da smo kolektivu lahko hvaležni, da v njem sploh delamo.
z novim predsednikom delavskega sveta
Potrebno je vključiti k delu še več sodelavcev in ne misliti, da sam največ veš in znaš.
Družbeni standard bi moral še več narediti za rekreacijo delavcev in nadaljevati delo na stanovanjski izgradnji. Veliko pa je tudi odvisno od vseh članov DS, ki so dolžni aktivno sodelovati na sejah DS. Vendar pa se s tem njihovo delo ne neha, če se enkrat mesečno udeležimo seje. Prav člani DS so dolžni v svojem oddelku, ki jih je izvolil, tolmačiti sklepe, se pred sejo posvetovati s sodelavci in prinašati na DS skupno mnenje in ne samo svoje. Otresimo se navade, da radi obračamo besede in diskutirajmo samo o vprašanjih, ki so identična. Aktivno pa morajo nadaljevati z delom tudi vse komisije in odbori, katere nisem imenoval. Pri tem mislim tudi komisijo za delavsko kontrolo, da s pomočjo poslovnika nadaljuje svoje delo.
Andrej Pirkmaier
Kot član ali gost ste prisostvovali sejam DS doslej. Ali mislite sejam odslej dati kako novo obliko dela in poslovanja?
Oblika dela in poslovanja se bo toliko spreminjala, kolikor se bo dopolnjeval statut podjetja. Vsako novo vodstvo pa je moralno obvezno, da prinese nekaj novega, saj nikoli ne smemo biti zadovoljni s tem, kar imamo danes. Vedno moramo težiti k boljšemu.
Če se primerjamo z drugimi podjetji, nismo ne veliki ne majhni. Vendar skušamo z dograditvami in novimi izdelki napredovati. Kako gledate na koristnost, smotrnost in perspektive naših investicij?
Vse dosedanje večje investicije kot so npr. četrti in premazni stroj ter v zadnjem času tapetni oddelek, so bile — in vsi pokazatelji to potrjujejo — so koristne. O investicijah v perspektivi (peti papirni stroj in nova toplarna, ki je že v izgradnji) pa bi dejal: o novi toplarni je bilo že veliko razprav, vendar so na koncu prišli skoraj vsi do zaključka, da brez zadostne električne in parne energije ne moremo delati stalne kvalitete in kvantitete pri tako specifični proizvodnji kot je papirna industrija. Sedaj si nalagamo novo nalogo — peti papirni stroj. Mnenja sem, da je odločitev pravilna. Samo poglejmo, koliko ljudi je potrebno in koliko truda je vloženega pri obratovanju dosedanjih papirnih strojev, da proizvedejo ca. 100 ton papirja dnevno. Na to smo lahko ponosni, da zaenkrat še zmaguje tradicija in strokovnost. Bodimo realni, poglejmo okrog sebe in lahko ugotovimo, da nas sosedje v grafični ali papirni industriji prehitevajo. Pomagajmo z idejami, saj vsak dobronameren predlog je vedno koristen. Takšno teamsko delo kot je zamišljeno pri investiciji petega papirnega stroja, mora roditi dobre sadove.
Z referendumom se je združila slovenska papirna industrija. Izid glasovanja je bil negativen samo v Sladkogorski. Kaj mislite, da bo prinesla bodočnost pozitivnega v zvezi z združitvijo?
Če prideš v trgovino, se prodajalci zelo trudijo, da veliko zapraviš. Vsaj v svetu je tako. Tudi pri nas se trudijo, so pa seveda izjeme. Kar se tiče same nabave surovin — tu mislim predvsem les, celulozo in drugo, sem mnenja, da bomo lažje kupili, če bomo nabavljali v velikih količinah. Kar se tiče same prodaje, je trenutno velika konjunktura, toda, če bomo sposobni, to pa pomeni kvaliteto in kvantiteto, bomo lahko konkurenčni.
Konkurenčni bomo pa lahko, ne samo, če bomo pridni, ampak, če bomo tudi sodobno opremljeni. Večjih investicij pa majhne tovarne — papirnice ne zmorejo. Če se združimo in naredimo program, lažje investiramo kot, če smo sami. Pri tem pa moramo biti šposobni strokovnjaki in gospodarni. In, če smo ob vsem tem še odkriti in pošteni, uspeh v bodoče ne more izostati.
In končno še privatno vprašanje. Predsedništvo DS zahteva celega človeka in dovolj angažiranja. Ali mislite, da boste kot športnik v tem času še lahko sodelovali v naših nogometnih, smučarskih in športno-organiza-cijskih ekipah?
Pomembno je to, da delo na delovnem mestu ne bo trpelo zaradi večjega angažiranja v DS. To drugo bo potrebno uskladiti. Moram pa priznati, da, če se ne bi ukvarjal aktivno s športom, tega tempa ne bi zmogel. Zato upam, da se bom tudi v bodoče udejstvoval na omenjenih področjih, sploh pa pri smučanju. Veste, to je moj hobi, s katerim se aktivno ukvarjam že od šestega leta starosti. Priporočam ga tudi sodelavcem, saj nikoli ni prepozno začeti smučati. Sploh pa sedaj, ko se nam odpirajo možnosti urejenega in opremljenega smučišča z žičnico na bližnjem Trebeljevem.
Tovariš Andrej, za vaše odgovore lepa hvala.
Naš sindikat vse uspešnejši
VEVČE, MAJ-JUNIJ — »Osnovna organizacija sindikata je sestavni del samoupravljanja v temeljni organizaciji združenega dela, prek katere delavci organizirano vplivajo na samoupravno določanje, razvijajo svoje samoupravne odnose ter ugotavljajo svoje pravice iz samoupravljanja.«
»Naloga osnovne organizacije sindikata v temeljni organizaciji združenega dela je, da obravnava, sprejema stališča in vodi politično akcijo o vseh vprašanjih iz življenja in dela delavcev, ki se rešujejo ali naj bi se reševala v temeljni organizaciji združenega dela in v širšem družbenem okolju. Osnovna organizacija sindikata mora biti v središču vseh vprašanj in problemov — od pospeševanja proizvodnje, razvijanja samoupravnih odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka, sprejemanja samoupravnih sporazumov, urejanju različnih odnosov organizacije združenega dela pa do vprašanj o izboljšanju delovnih razmer, življenjskega standarda, izobraževanja in varstva samoupravnih pravic delavcev.«
Taka in podobna stališča beremo v dnevnem in drugem tisku, slišimo na radiu, na televiziji itd.
Naša sindikalna organizacija se je več ali manj uspešno vključila v ta dogajanja. Ker je to proces, ki ni nastal včeraj in ne bo končan že jutri, čaka organizacijo sindikata še mnogo dela.
Na kratko nekaj o delu naše organizacije. Izvršni odbor j e imel do sedaj 27 sej, na katerih je razpravljal in obravnaval mnogo stvari. Naj omenim nekatere.
Razprave o osnutku republiške in zvezne ustave so bile organizirane po obratih v podjetju in na seji razširjenega odbora z delegati sindikata v oktobru 1973. leta.
Reorganizacija sindikatov, ki še poteka, nam je naložila, da smo se opredelili za ustanovitev občinske organizacije zveze sindikatov pri občini Lj. Moste-Polje v letu 1973. V oktobru istega leta smo se na predlog Mestnega odbora sindikata opredelili za konferenco papirničarjev in grafičar-jev — panoga 123, 128 ■— in nato v aprilu letošnjega leta izvedli volitve. Tri delegate v medobčinsko konferenco grafičarjev, v republiško pa enega, medtem ko smo dva delegata iz naše organizacije, ki sta bila izvoljena v občinski sindikalni svet že v lanskem letu, potrdili še za letošnje leto, oziroma za naslednjo kandidacijsko dobo.
Organizacija vseh volitev, ki so bile v lanskem in letošnjem letu, je bila vzorna, prav tako referendum za združitev papirne industrije Slovenije.
Evidentiranje kadrov za delegate v družbenopolitične skupnosti je bilo izvedeno v letošnjem letu. Evidentirali smo 33, izvolili pa 11 delegatov za zbor združenega dela pri obč. skupščini Lj. Moste-Polje.
Več razprav smo imeli o enotni »Sindikalni listi«. Sodelovali in razpravljali smo o samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkih s komisijo. Čeprav nismo z našimi predlogi popolnoma uspeli (sporna je bila 4. izmena), je bil samoupravni sporazum dopolnjen v pozitivnem smislu. (O vsebini in dopolnitvah bodo naši tovariši še poročali.)
V lanskem decembru so potekale priprave in bile izvršene volitve za delavsko samokontrolo, ki se je v letošnjem letu konstituirala. Na tem področju je potrebno še dosti dela in pa znanja. Priporočamo, da sindikati v ta namen organizirajo seminarje za te člane.
Izvedli smo več proslav in pogostitev. (27. april, 1. maj, dedek Mraz. krvodajalstvo itd.) Udeležili smo se velike manifestacije v Trbovljah ob 50. obletnici zloma ORJUNE.
Odbor je razpravljal o odpravi nočnega dela naših žena. Odprava poteka po načrtu in bo končana do leta 1975.
Družbeni standard delavcev, ki vsebuje tako stanovanjsko kot kulturno, športno in rekreativno dejavnost, poteka zadovoljivo. Odbor za družbeni standard smotrno razporeja finančna sredstva, ki so na razpolago za te dejavnosti.
Izvršni odbor je formiral tri odbore, in sicer: odbor za rekreacijo in oddih, odbor za ozimnico in oskrbo, ter v zadnjem času tudi odbor za športno rekreacijo.
Preventivna rekreacija naših delavcev je bila že leta nazaj organizirana. Vendar smo se v lanskem letu lotili te akcije s pomočjo obratne ambulante bolj načrtno. Akcija je uspela, saj smo s pomočjo Mestnega sindikalnega sveta, gospodarske organizacije in nekaj naših sredstev organizirali brezplačno okrevanje po sedem dni 90 našim delavcem. Stroški so znašali 28.275 dinarjev. Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri tej akciji.
Tudi v letošnjem letu bomo s tem delom nadaljevali. S pomočjo gospodarske organizacije bo to tudi uspelo. Z razliko od prejšnjega leta, ko so bili predlogi podani od obratne ambulante, so delavce za rekreacijo predlagali zbori delavcev. Predloge za te delavce je odbor prejel že od vseh zborov delavcev.
Tudi odbor za oskrbo je zelo aktiven in je našim delavcem nabavil razno blago po ugodnih in znižanih cenah.
S pomočjo Mestnega sindikalnega sveta smo v lanskem letu namenili našim delavcem pomoč za ozimnico. V ta namen je bilo 47 našim članom razdeljenih 17.200 dinarjev. Za pomoč socialno šibkim in pa bolnikom z daljšim bolniškim staležem, vseh je bilo 28, je organizacija razdelila pomoč v višini 29.200 dinarjev.
Letos nameravamo izbiro pomoči potrebnih prepustiti zborom delavcev in bo v ta namen izdana okrožnica predsednikom zborov in pa našim sindikalnim delegatom po obratih.
Odbor za športno rekreacijo naših članov, ki zajema več sekcij, v tem kratkem času tudi napreduje in organizira razna športna tekmovanja, ki so opisana v časopisu na drugem kraju.
V akcijo solidarnosti se je tudi naša organizacija vključila tako, da je namenila za Kozjansko in Kumrovec 2.000 dinarjev, mladim v podjetju pa prepustila iniciativo za individualno zbiranje pomoči.
Kulturno življenje se ne odvija tako, kot bi želeli na našem področju. Napravljen je bil poskus formiranja pevskega zbora, ki pa ni uspel. Z adaptacijo naše dvorane bo verjetno več posluha in možnosti za oživitev kulturnega dela med našimi delavci.
Podjetje organizira prek našega izobraževalnega centra vstopnice po znižani ceni za gledališča v Ljubljani. Naši člani kolektiva pridno obiskujejo predstave, saj je abonentov kar 163.
Knjižnica posluje vzorno. Naša organizacija vsako leto zagotovi potrebna denarna sredstva za nabavo novih knjig, tako, da je knjižnica kolikor toliko na tekočem. V ta namen je bilo v lanskem letu namenjenih 8.052 dinarjev. Priporočamo, da se naši člani še naprej in v še večjem številu poslužujejo te naše knjižnice, zlasti še mladina.
Posebno pozornost posvečamo krvodajalstvu. Splošne in pa individualne pohvale ter nagrade kažejo, da je v delavcih zadosti humanosti, ki se kaže pri veliki udeležbi. Pohvala gre tudi organizatorjem teh akcij. Organizacija prireja vsakoletno pogostitev krvodaj aleev.
Nekaj bodočih nalog organizacije:
1.	da se čimprej v podjetju sprejme samoupravni sporazum o združenem delu, ki bo v skladu s statutom podjetja in novo ustavo,
2.	da zaživi delavska samokontrola,
3.	da se odpravi nočno delo naših žena v določenem roku,
4.	da izpeljemo akcijo preventivnega okrevanja naših delavcev.
-kb-
Dopisujte
v
[Naše delo
Za danes in jutri
Razpis štipendij
Združene papirnice Ljubljana (Papirnice Vevče) razpisujejo v šolskem letu 1974/75 naslednje štipendije:
15 štipendij za poklicno papirniško šolo (moški)
2 štipendiji za tehniško šolo — odelek za papir 4 štipendije za ekonomsko šolo 2 štipendiji za štiriletno administrativno šolo 1 štipendijo za ekonomsko fakulteto (moški)
in učna mesta za:
2 vajenca — strojna ključavničarja 1 vajenca — strugarja 1 vajenca — kleparja — inštalaterja
Pogoji: v tem letu uspešno opravljena predhodna šola.
Osebne ali pismene prijave s predložitvijo prepisa zadnjega šolskega spričevala sprejema kadrovska služba organizacije združenega dela do 27. VI. 1974.
Mladinci Most in Kruševca so pobrateni. (Na sliki: obisk na Vevčah)
Naša mladinska organizacija
VEVČE, MAJ-JUNIJ — Samoupravni razvoj naše družbe je s pismom predsednika Tita dobil novo dimenzijo in nove spodbude za nadaljnje delo. Te spodbude kaže v bodoče še bolj izkoristiti, če želimo biti v koraku z razvojem, ki ga prinaša 20. stoletje. Pismo in 29. seja CK ZKS sta obračunala s kopico zastarelih pojmovanj o socializmu, o izkrivljenem razvoju samoupravljanja, o preveč očitnem vsiljevanju tujih vzorov... Vsiljuje se pa nam vprašanje, kako te sklepe uresničiti in oživeti v praksi?
Odgovor najdemo v gospodarskem planu in ciljih slovenskega gospodarstva za naslednjih nekaj let. Glavna pozornost velja ekonomski politiki, njenim spremembam in prilagajanjem novim mednarodnim tokovom.
Nova ustava postavlja v središče pozornosti delavca in občana. Zadovoljitev najnujnejših potreb daje človeku voljo in željo ustvarjati v sredini, v kateri živi. Tu velja vsekakor omeniti sklep CK ZKS, ki si je zadal res veliko nalogo s tem, ko je sprejel plan, da je potrebno zgraditi v naslednjih dveh letih v Sloveniji
26.000	stanovanj. Če bo plan izpolnjen 90%, bomo še vedno lahko zadovoljni, saj bo močno presežen povpreček zadnjih nekaj let.
V	gospodarstvu bo prednost naložb predvsem v treh panogah: energetiki, prometu in kmetijstvu, pa še tu bo potrebno pretehtano obrniti vsak dinar, da bomo zagotovili hitrejši razmah modernizacije, avtomatizacije, računalništva . ..
Pospešena gospodarska rast pa temelji na investicijah v osnovna sredstva iz domačih in tujih virov, na rasti produktivnosti dela, na skladnejšem razmerju med rastjo realnih osebnih dohodkov in rastjo produktivnosti dela, na stabilizaciji cen, na odpravljanju nelikvidnosti, razumljivo, tudi na sprejemljivi inflaciji. Zanimiva je misel, ki je bila izrečena v gospodarski zbornici in, ki je interesantna tudi za nas, ki smo pred novo investicijo v V. PS, da je »zmanjševanje investicij naj slabša pot za doseganje stabilizacije gospodarstva«.
V	tem okviru ciljev slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva, ki je sprejel slovenski kongres ZK in pravkar končani kongres jugoslovanskih komunistov, je zanimivo stanje v osnovni organizaciji ZK v podjetju.
Po lanski izredni konferenci si je novoizvoljeni sekretariat zadal obsežno nalogo: ojačati in strniti vrste ZK za čimuspešnejše uresničevanje ciljev, ki smo jih sprejeli. Izvoljeni sta bili tudi komisiji za kadrovska vprašanja in komisija za idejnopolitično izobraževanje članov ZK.
Komisija za kadrovska in mladinska vprašanja
Zahtevno in dokaj uspešno delovanje predhodne kadrovske komisije nadaljuje sedanja. Sodelovanje z odborom za kadrovska vprašanja je zadovoljivo, vendar bi bilo treba to sodelovanje še poglobiti. Nedopustno je, da kadrovska komisija ZK ni sodelovala pri izbiri kandidatov za odgovornejša delovna mesta, da je imela premajhen vpliv pri pomembnejših kadrovskih premikih itd. Zadnje čase, predvsem pa po pismu predsednika in na osnovi sklepov 7. kongresa ZKS, se je stanje občutno izboljšalo. Vidni primeri so sodelovanje v reelek-cijskih komisijah, v komisiji za delavsko kontrolo, ki bo po zadnjih zagotovilih res tudi zaživela, vidno je sodelovanje z odborom za kadrovska vprašanja. Predvsem pa je viden uspeh pri sprejemanju novih članov v vrste ZK, saj že podatek, da smo v ljubljanski regiji med kolektivi, ki so sprejeli največ novih članov, pove mnogo. Moč in vpliv komisije pa se mora v bodoče še bolj čutiti na vseh področjih kadrovanja, tako za izpraznjena delovna mesta kakor za mesta članov, oziroma delegatov raznih komisij in odborov.
Komisija za idejnopolitično izobraževanje članov ZK
Novoustanovljena komisija je sestavila naslednji program:
— izobraževanje novosprejetih članov ZK in vseh tistih potencialnih kandidatov, ki bi želeli vstopiti v ZK. Ta oblika izobraževanja je bila doslej precej zanemarjena.
— Organizirano izobraževanje v politični šoli z jasno začrtanim programom dela po končanem šolanju. Ce kandidatu pogojev bodočega delovanja ne moremo zagotoviti, je bolje, da o tej obliki izobraževanja ne govorimo.
— Organiziranje razgovorov, posvetov, predavanj ob aktualnih političnih dogodkih je izredno zanimiva oblika dela, ki ob primerno izbranem predavatelju garantira uspeh.
— Družbenoekonomsko izobraževanje, strokovno izobraževanje,
funkcionalno izobraževanje. Komisija v bodoče mora sodelovati pri programu in planu izobraževanja v tovarni, pri štipendiranju, pri politiki izrednega študija itd. Vodilo nam naj bo družbeni dogovor o kadrovski politiki, katerega podpisnik smo tudi mi in pravilnik o izobraževanju v kolektivu, ki pa mora ustrezati
Predstavljamo nove člane DS
VEVČE, MAJ-JUNIJ — V prejšnji številki »Našega dela« smo že poročali, da so bile volitve polovice članov delavskega svete, v četrtek 25. aprila.
V volilnem imeniku je bilo vpisanih 845 volivcev, glasovalo pa jih je 751.
Vseh kandidatov za delegata v delavski svet, ki so jih predlagali zbori delavcev, je bilo 45. Izvoljenih pa je bilo 23 delegatov za mandatno dobo dveh let. polog tega so bili nadomestno izvoljeni štirje delegati za mandatno dobo enega leta in to v volilnih enotah: II. papirni stroj, III. papirni stroj, Ročna dodelava in Tapete.
Za mandatno dobo dveh let so bili izvoljeni: Miro KUŠTRIN, Milan SIVKA, Anton MULH. Alojz TOMAŽIČ, Alojz ŠTRUBELJ, Cilka MLAKAR. Ana MUSAR, Franc LAM-PELJ, Marija LUZAR, Anica RUS, Štefan SKUBIC, Miha PRUSNIK, Martin ZAJC. Mirko ŠKVORC, Silvo MORELA, Franc HRIBAR, Anton ADAMIČ. Vlado SUBELJ, Sta ne ŠKRJANC, Marjan KO-PECKV, Ivan PREMRL Ignao JUNKAR in Emilija HRIBAR.
Za mandatno dobo enega leta so bili nadomestno izvaljeni: Ivan KRAMARIČ, Mu-stafa KORUZOVIC. ZoraSLA-TENSEK in Zorka JAMŠEK.
Družbenemu dogovoru. Pri odločitvah koga, kdaj in zakaj podpirati pri študiju pa naj nam služi razgovor s člani ZK, ki jih je imel sekretar podjetja, Družbeni dogovor o kadrovski politiki in plan kadrovskih potreb, ki pa bi moral jasno definirati bodoče kratkoročne in dolgoročne potrebe. Osebno mislim, da bi se odbor za kadrovska vprašanja in izobraževanje mnogokrat rešil mučnih situacij ob sprejemanju ali odklanjanju prošenj za povrnitev stroškov šolanja, če bi imel pred seboj plan kadrovskih potreb.
Kolikor je bilo do zdaj pisano, kaj bi moralo biti in kaj bomo storili, želimo v zaključnem delu povedati, kaj smo naredili. Leto dni in še nekaj ni dolgo obdobje, vendar vseeeno dovolj, da napravimo črto. Sprejetje nove ustave, konstituiranje zvezne in republiške skupščine, zborov v občinskih skupščinah, delegatski prin-
cip, organizacijske oblike v podjetjih z ustanovitvijo TOZD, uspešno končana kongresa ZKS in ZKJ in ne nazadnje novo ustanovljeno združenje slovenskih papirnic nam kaže na zares razgibano politično in samoupravno delo. K temu velja dodati še izvolitev Tita z neomejenim mandatom tako za predsednika SFRJ kot tudi za predsednika ZKJ. S tem pa je ponovno izražena želja večine, potrjeno je zaupanje osebnosti in poti, po kateri nas vodi.
Naj na kraju citiram delček govora sekretarja S. Dolanca na jubilejnem X. kongresu ZKJ v Beogradu: »Odločno se moramo postaviti po robu težnjam, ki bi hotele socialistično samoupravljanje zreducirati samo na pravice, brez obveznosti in odgovornosti. Sistem socialističnega samoupravljanja se ne more razviti brez boja za visoko produktivnost dela, brez zavestnega izpolnjevanja vseh obveznosti, ki izvirajo iz sistema, kakor tudi ne brez delovne discipline in visoke stopnje odgovornosti vseh delov-pih ljudi za nadaljnji razvoj naše družbe.« Tega pa se moramo zavedati tudi na Vevčah.
J. S.
VEVČE, MAJ-JUNIJ — Po nekajletnem mrtvem obdobju smo se mladi v Papirnici Vevče ponovno organizirali v Klub mladih proizvajalcev. Ustanovna konferenca je bila že 19. 12. 1972. Izdelali smo si zelo obsežen plan dela. Čeprav plan ni bil v celoti uresničen, smo z narejenim delom zadovoljni. Pohvale v zvezi z našim delom so bile izrečene na občinski in mestni konferenci ZMS.
Priznati moramo, da je uspeh že v ponovnem organiziranju, kajti katerakoli neorganizirana družbena enota ne vodi nikamor, sploh pa, če je to mladinska organizacija. Mladi smo edini potencial družbe za prihodnost. V
mladinski organizaciji se privajamo organiziranemu delu, spoznavamo se na seminarjih, sestankih in pri sodelovanju s smotri in cilji socialistične družbe. Nadalje se v mladinski organizaciji prične graditi bodoči član naše avantgardne ZK. Na ta navedena dejstva ne smemo pozabljati, sploh pa ne v današnjem času, pri tej stopnji socialistične revolucije. Z mestom mladinske organizacije v družbi, ki ji pripada, s pravilnim delom mladinske organizacije in s sprejetim izročilom preteklosti, bo družba dosegla želene cilje v veliko krajšem času.
Veliko smo naredili na področju sodelovanja s samoupravnimi organi. To delo se vidi v organiziranju tribun z aktualnimi temami v prvi polovici 1973. leta, v številu mladih, izvoljenih v samoupravne organe, v Izvršilni odbor osnovne organizacije sindikata in sprejetih v organizacijo Zveze komunistov.
Delo na športnem področju je bilo v tem obdobju neprekinjeno.
Zvrstilo se je precejšnje število akcij kot na primer: delo v zvezi z združevanjem slovenske papirne industrije, okrasitev tovarne za 1. maj, sodelovanje na pohodu Ob žici okupirane Ljubljane in športna srečanja z mladinskimi aktivi.
Za v bodoče smo izvolili v Izvršilni odbor mladinske organizacije mladince, ki delajo pri strojih, z željo, da se delo in s tem članstvo čimbolj razširi.
Pomen mladinske organizacije je zelo velik in prehojena pot je nedvomno pozitivna.
Peter Selan
Pred kmečko ohcetjo so naši »tapetarji« povabili slovenski par in mu podarili tapete za spalnice
Izbiramo nove člane DS
Ohranjamo tradicijo in vsako leto ob 1. maju se snidemo na obrobju Kašeljskih hribov (z letošnjega praznovanja)
»S#
Franc Janežič je ob letošnjem 1. maju pustil viličarja v tovarni in na Pečarju raztegnil svojo harmoniko
Sestanek OZK
Konstituiranje sveta krajevne skupnosti Vevče-Kašelj
VEVČE, MAJ-JUNIJ — Po
daljšem premoru smo se vevški komunisti ponovno zbrali na skupnem sestanku, da bi v prvi točki dnevnega reda v svoje vrste sprejeli dva nova člana, tov. Jožeta Volčanška in tov. Miljen-ka Riglerja, ing. Kakor je ob podobnih priložnostih običaj, je o liku dobrega komunista, o nalogah, ki nas čakajo po VII. kongresu ZKS in X. kongresu ZKJ, ki je bil pred 14. dnevi, spregovoril član ZK tov. Tone Novak. Omenil je, da je z vstopanjem novih članov v zadnjem času ZK izkazano zaupanje in obratno, Zveza komunistov zaupa in ceni dosedanje delo novosprejetih članov v družbenih in samoupravnih organih v podjetju in na terenu. Vztrajno delo bo krepilo moč Zveze komunistov in s tem dalo zgled ostalim družbenim organizacijam in samim neposrednim proizvajalcem.
V	nadaljevanu se je razvila daljša razprava o sprejemu novih članov in pa nekaterih bivših članov, ki so pred časom zaradi različnih vzrokov izstopili. Vsi kandidati so bili že pred časom predlagani. Njihovo željo po vstopu so temeljito prediskutirali na kadrovski komisiji, ki je nato s potrebno obrazložitvijo prenesla predlog za sprejem na osnovno organizacijo ZK. Z glasovanjem smo se odločili za sprejem vseh predlaganih članov, saj so vsi več ali manj družbeno aktivni. Sprejet je bil tudi sklep, naj se v bodoče pristopi k razgovorom z ysemi nekompromitiranimi bivšimi člani ZK.
Vsekakor pa je zanimiva misel, ki se je utrnila diskutantu in si-per, da pri nekaterih povratnikih in ne samo pri njih, manjka odkritosti. Z odkrito, pošteno besedo, ki najde plodna tla v ZK, pa bi lahko rešili marsikatero težavo. Izogibajmo se »diskusij« v garderobah, na hodnikih, v bifejih ...
Spregovorimo tam, kjer bo — malo prikrojeno — »poštena beseda pravo mesto našla«!
V	drugi točki smo analizirali volitve delegatov za DS. Izvolje-
na je bila tričlanska komisija, ki bo skupno s sindikatom ugotovila slabši volilni uspeh članov ZK. Vsekakor ne gre prezreti dejstva, da se v nekaterih obratih čuti zelo močno nasprotovanje članom Zveze komunistov in s tem politiki ZK sami. Vsem tistim, ki to počno namerno in vsem tistim, ki so zapeljani, pa postavljamo vprašanje: Kdo stoji na čelu delavskega razreda in kdo je tista avantgarda delavstva, ki gradi našo samoupravno družbo, družbo, v kateri je rast nacionalnega dohodka med največjimi na svetu? Menim, da je odgovor jasen! Zavedamo pa se, da vsake novo nastajajoče družbene odnose spremljajo težave, ki pa tudi nas ne bodo obšle.
Za novo formirani delavski svet ZK predlaga kandidata za predsednika tov. Andreja Pirk-maierja, za namestnika pa tov. Cirila Zupančiča.
Tov. Vengust je podal obrazložitev o referendumu o združitvi papirne industrije. Združitev, o kateri govorimo že zelo dolgo, je zaradi sorodnosti programov posameznih podjetij, zaradi dopolnjevanj, zaradi skupnega nastopa doma in v tujini, zaradi skupne nabave surovin, ki je predvsem za nas zelo kritična, zelo aktualna in nujno potrebna. Kljub združenju pa bomo še vedno bolj majhni kot veliki, vendar vseeno večji in močnejši kot zdaj.
V	domu družbenih organizacij v Mostah bo seminar za novo-sprejete komuniste, v popoldanskem času. Posamezniki bodo o tem pismeno obveščeni.
V	začetku tega zapiska je napisano, da smo se sestali po daljšem premoru. Kljub temu pa delo ni počivalo, saj sta bili v tem obdobju dve uspeli predavanji v kino dvorani, s katerih smo poslali pozdravni brzojavki kongresoma ZKS in ZKJ.
Kako daleč smo z uresničevanjem nove ustave v našem kolektivu, kaj moramo narediti, da jo oživimo v praksi, pa bomo spregovorili na prihodnjem sestanku ZK.
J. S.
VEVČE, MAJ-JUNIJ. —	23.
maja 1974 je bila v prostorih krajevne skupnosti prva seja novoizvoljenega sveta KS Vevče-Kašelj. Svet KS sestavljajo občani in delovni ljudje, ki so bili na demokratičen in po delegatskem principu voljeni na zboru delovnih ljudi in občanov, imenovani od strani družbenopolitičnih organizacij, društev in OZD. Svet KS sestavlja 21 občanov in delovnih ljudi. Prve seje se je udeležilo 14 članov sveta KS. Obravnavali smo naslednje:
1.	KONSTITUIRANJE KS:
— po krajši razpravi je bil soglasno in ponovno izvoljen:
za predsednika KS tov. GORŠE Leopold,
za podpredsednika sveta KS pa tov. POTOČNIK Niko.
2.	IMENOVANJE KOMISIJ:
— za neposredno izvajanje nalog KS ter uspešno delo na posameznih delovnih področjih smo na seji imenovali sledeče stalne komisije:
a)	Komisijo za komunalno gospodarstvo, urbanistično programiranje, varstvo naravnega okolja in urejanje naselja v sestavi:
1.	Devičnik Albin ■—predsednik
2.	Černe Stane •— podpredsed-ni
3.	Suvorov Ivan — član
4.	Škoda Ciril — član
5.	Gostinčar Andrej, ml. — član
6.	Sagmeister Viktor — član
SLO in CZ v
VEVČE, MAJ-JUNIJ. — Čeprav je ta dejavnost oziroma obveznost vsakega državljana uzakonjena že vrsto let, se posebno zadnje čase o njej veliko govori in piše. Tudi samo gledanje in prepričanje v nujnost in uspešnost SLO je danes bistveno drugačno. V prvih letih je bilo splošno mnenje, da je to v vsakem pogledu odveč, nepotrebno ter sabo v breme posameznika in družbe. Stalno je bila navzoča parola: kako naj se majhna država upira močnemu napadalcu.
2e v tistem času so predvsem borci NOV in člani ZK zavračali tako mnenje. Predvsem prvi so na podlagi lastnih izkušenj dokazali, da to ne drži. Čeprav je narod številčno in v vojno-teh-ničnem pogledu majhen, vendar enoten v ideji in prepričanju, da se bori za pravično stvar, za svobodo in obstoj, se lahko postavi v bran še tako močnemu vojaškemu stroju. Trideset let je tega, ko so tri vojaške velesile bile zlomljene, dve v direktnem napadu na nas in še fašistične so se imenovale. Vse to potrjuje tudi novejša zgodovina narodnoosvobodilnih gibanj in bojev afriških in azijskih narodov.
Tudi sama Ustava in vsi republiški ter pokrajinska kongresa ZK so dali močan poudarek, pa tudi nakazali smernice in namen SLO, Na podlagi sprejetih stališč v zvezi SLO, je obramba domovine neločljiva sestavina samoupravne socialistične družbene ureditve. ZK mora skupaj z drugimi organiziranimi samoupravnimi socialističnimi družbenimi silami utrjevati in uveljavljati koncept vseljudske obrambe kot edino možno obliko uspešnega odpora proti morebitnemu zavojevalcu in zmago nad njim. Za nadaljnje razvijanje koncepcije SLO je odločilnega pomena usposabljanje vseh samoupravnih dejavnikov — od delavskih svetov in svetov KS do predstavniških in političnih organov vseh naših republik in pokrajin, ki morajo biti tako v miru, kakor tudi v vojni, temeljni nosilci obrambnih dejavnosti družbe.
Na podlagi opisanega sta tako KS Vevče-Kašelj, kakor tudi podjetja z vso resnostjo lotila skupnega organiziranja ljudskega odpora. Kakor na vseh področjih
7.	Petelin Feliks — član
8.	Alič Stefan — član
9.	Marolt Jože ■—■ član.
b)	Komisijo za kulturo in prosveto, telesno kulturo in rekreacijo delovnih ljudi v sestavi:
1.	Goljar Franci — predsednik
2.	Novak Tone — podpredsednik
3.	Zajec Nace — član
4.	Kozamernik Jože — član
5.	Bezlaj Jože — član
6.	Škrjanc Viki ■—■ član
7.	Ažman Zoran — član
c)	Komisijo za zdravstveno in socialno varstvo otrok, vzgojo in izobraževanje ter pomoč družini v sestavi:
1.	Potočnik Slavka — predsednik
2.	Šešek Magda ■— podpredsednik
3.	Alič Marija — član
4.	Černe Albinca —- član
5.	Rigler Cirila — član
6.	Gornik Jelka — član
7.	Bojko Danica — član
d)	Komisijo za volitve, imenovanja in statutarna vprašanja v sestavi:
1.	Potočnik Niko ■— predsednik
2.	Meden Jože — član
3.	Marolt Jože — član.
Komisije v tej sestavi imajo mandat 4 leta.
Sklenjeno je bilo tudi, da komisije pripravijo programe dela za tekoče obdobje sporazumno s svetom KS.
dela, je tudi v tem primeru interes obeh skupen, tako glede formiranja potrebnih ekip, varnosti prebivalstva v primeru zračnega napada in še vsega ostalega. Precejšnje število prebivalcev naše KS in delavcev tovarne je že opravilo potrebne tečaje in vaje, vse z namenom, da takoj pripravljeni in usposobljeni stopijo v akcijo, čim nastopi potreba, pa naj bo to zaradi elementarnih nezgod ali oboroženega napada na našo suverenost.
Uvodoma je bilo omenjeno, kako je bil sprejet koncept ljudskega odpora od strani državljanov. Ce pa pogledamo, kako se obnašamo do tega vprašanja danes, pa vidimo, da smo vsi od naj mlajših do starejših letnikov še kako zainteresirani in odločni aktivno sodelovati v vseljudskem odporu. K temu je v precejšnji meri pripomoglo tudi obnašanje predvsem italijanske vlade in neofašistov, pa tudi izjave avstrijske vlade. Ne eni ne drugi nas niso prestrašili. Nasprotno! Prav to je nas vse še bolj strnilo v enotno fronto, da, če bodo pričeli z agresijo, jih bomo spet tepli, kakor smo jih že!
Naj sklenemo z odstavkom, ki je bil med drugimi sprejet na 7. kongresu ZKS, ko je bil obravnavan vseljudski odpor: Vsak ko-
Poravnalni svet pa je bil že izvoljen na zadnjem zboru delovnih ljudi in občanov.
Odbor za SLO pa sestavljajo po statutu: vodja štaba CZ, poveljnik TE, predsedniki družbenopolitičnih organizacij in je tako že imenovan.
3.	Ob zaključku smo imenovali 10-člansko delegacijo občanov, ki se bodo 22. junija t. 1. udeležili srečanja pobratenih mest Ljubljane in Reke na Reki.
Večjo pozornost smo posvetili vključitvi Sveta KS in občanov v priprave na praznovanje praznika KS 21. junija, ki je povezan z začetkom strojne izdelave papirja pred 131. leti na Vevčah.
Po informaciji predsednika KS o dosedanjih pripravah na praznovanje krajevnega praznika, smo sklenili, da bomo eno izmed prvih sej Sveta v juniju t. 1. posvetili samo temu vprašanju.
Informirani smo bili tudi od strani predstavnice VVZ Vevče o pripravah na praznovanje 25 let VVZ Vevče, ki bo vključeno tudi v praznovanje krajevnega praznika kot razstava otroških risb in izdelkov in drugo. Prav tako je bilo govora o še večjem sodelovanju KS z VVZ Vevče pri reševanju komunalnih in ureditvenih vprašanj, ki so povezani z nadaljnjim delom zavoda.
Sklenjeno je bilo da se da tovarišu, ki že vrsto let uspešno skrbi za dom družbenih organizacij v Kašlju, nagrado v znesku
1.000	din, kot priznanje za dosedanje delo in spodbudo tudi v prihodnje.
JoM
munist in vsak občan mora najti svoje mesto v sistemu vseljudske obrambe, pripravljen in usposobljen, da vsak trenutek uveljavi svojo pravico in izpolni dolžnost do svobode, humanega poslanstva samoupravnega socializma in do narodne in državne suverenosti. ZK se bo odločno spopadla z vsemi težnjami, ki bi morebiti skušale omejevati samoupravne pravice delovnih ljudi in občanov v pripravah za splošni ljudski odpor. Naj dodamo še svoje: Borba za delavske pravice vevškega papirničarja in krajev, v katerih je živel in še živi, se je pričela že pred 50. leti. Ta revolucionarna dejavnost in odločenost je še danes prisotna. Prej borba proti izkoriščanju, danes za čimbolj še delavsko samoupravljanje in za bratstvo in enotnost vseh jugoslovanskih narodov. Pridobitve in korist vsega tega so prisotne in vidne. Kdor to zanika, je sovražnik našega samoupravnega socializma in zaveznik naših razrednih sovražnikov fašistov. Teh pa je tako malo, da nas ne morejo zavesti s poti, ki je s krvjo borcev za delavske pravice in za svobodo jasno začrtana in jo tudi izvajamo za še lepšo in boljšo prihodnost nas vseh svobodoljubnih narodov.
S. M.
Najbolj priljubljen je obisk vsakega 10. v mesecu, ko dekleta iz pisarn pridejo s kuvertami (posebno, če so zajetne — pa ne dekleta)
krajevni skupnosti in podjetju
■
Kaj določa novi zakon o medsebojnih razmerjih delavcev
VEVČE, MAJ-JUNIJ — Dne 18.
maja letos je začel veljati novi zakon SR Slovenije o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci. Z istim dnem so se v naši republiki prenehale uporabljati tiste določbe temeljnega zakona o delovnih razmerjih, ki so se še uporabljale kot republiški zakon.
S tem je tudi v SR Sloveniji v celoti uveljavljen novi sistem državnih predpisov o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki ga sestavljata zvezni zakon, uveljavljen dne 27. aprila in citirani republiški zakon.
Kot pove že naslov novega republiškega zakona, se z njim urejajo tako medsebojna razmerja delavcev, ki delajo v organizacijah združenega dela, kakor tudi delovna razmerja tistih delavcev, ki so se zaposlili pri zasebnih delodajalcih. Izraz »delovno razmerje« se po novi ustavi uporablja samo še za delavce pri zasebnih delodajalcih, medtem ko za odnose delavcev v vseh vrstah organizacij združenega dela velja izraz »medsebojna razmerja delavcev v združenem delu«. Med enimi in drugimi razmerji je seveda bistvena razlika, kajti v organizaciji združenega dela delavci enakopravno združujejo svoje delo in urejajo svoja medsebojna razmerja, med delavci in zasebnimi delodajalci gre pa še vedno za klasično delovno razmerje.
Nas zanimajo v tem članku samo medsebojna razmerja delavcev v združenem delu in novosti, ki jih prinaša republiški zakon na tem področju.
Najprej nekaj besed o pridobitvi lastnosti delavca v združenem delu. Izhajajoč iz ustavnega načela, da delavci enakopravno združujejo svoje delo, zakon ne govori o sklenitvi delovnega razmerja, temveč o pridobitvi lastnosti delavca v združenem delu. Lastnost delavca se pridobi po postopku in ob pogojih, ki jih določi samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu. Ta samoupravni sporazum sklenejo delavci v TOZD ali v delovni organizaciji, ki nima v svoji sestavi TOZD. Prosto delovno mesto mora biti objavljeno, lahko tudi prek organizacije za zaposlovanje. Razpisati je treba tista delovna mesta, ki so podvržena ponovni izbiri (reelekciji), lahko pa se razpišejo tudi druga, ki jih določa akt o sistematizaciji. Rok za ponovno izbiro ne sme biti daljši od štirih let.
Delavec je lahko po poprejšnji svoji privolitvi in v primerih, ki jih mora določiti samoupravni sporazum, določen čas na poskusnem delu. Poskusno delo sme trajati največ tri mesece. Dokler je delavec na poskusnem delu lahko vsak čas izjavi, da ne želi delati v organizaciji. Z dnem, ko podpiše takšno izjavo mu preneha lastnost delavca in lahko zapusti delo.
Delavec mora biti razporejen na delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi določenega poklica oziroma smeri ali stroke in drugim delovnim spo-
sobnostim. Le v primeru višje sile in v drugih izjemnih okoliščinah je lahko delavec začasno razporejen na neustrezno delovno mesto ali delo, vendar le za toliko časa, dokler izredne okoliščine trajajo.
Če pa je zaradi tehnoloških ali organizacijskih izboljšav prenehala potreba po delavčevem delu na določenem delovnem mestu, mu zaradi tega ne more prenehati lastnost delavca. Delovna organizacija mu mora ponuditi drugo delovno mesto, ki ustreza delavčevi strokovni izobrazbi in drugim delovnim sposobnostim. Če pa takšnega delovnega mesta ni, oziroma je zasedeno, mora delovna organizacija zagotoviti v drugi organizaciji ali organu ustrezno delovno mesto.
Poln delovni čas znaša 42 ur na teden in ga delavci v delovni organizaciji samostojno razporejajo po potrebi delovnega procesa. Vendar pa delavci ne smejo vpeljati manj kot pet delovnih dni v tednu. Krajši delovni čas od polnega delovnega časa lahko predvidijo delavci samo za posamezna delovna mesta in to le v dveh primerih: če je to nujno glede objektivne potrebe podjetja in glede na organizacijo in naravo dela, ali pa, če gre za zdravstveno škodljivo in nevarno delo.
Nadurno delo je dovoljeno le v naslednjih primerih: če pride do naravne ali druge nesreče in je treba reševati človeška življenja ali materialna sredstva, potem, če je nujno treba nadaljevati začeto delo, da se prepreči materialna škoda, ki bi nastala zaradi prekinitve dela in končno, če je treba z nepretrganim delom preprečiti kvarjenje surovin ali materiala, okvaro na delovnih sredstvih ali zagotoviti drugim organizacijam združenega dela potrebne surovine za nepretrgan potek dela. Nadurno delo sme trajati samo toliko časa, kolikor je nujno potrebno, da se odvrnejo škodljive posledice.
Kako je po novem zakonu s »honorarnim delom«? Delavec, ki dela poln delovni čas, sme izjemoma delati tudi v drugi organizaciji združenega dela ali organu, vendar največ polovico delovnega časa na podlagi sporazuma takih organizacij o medsebojnem sodelovanju in sicer, kadar gre za strokovnjaka, katerega strokovna pomoč je nepogrešljiva za drugo organizacijo, ali za strokovnjaka, katerega pomoč pri pouku strokovnih kadrov je zaradi njegove prakse v organizacijah združenega dela nepogrešljiva, ali če je treba na tak način zagotoviti sodelovanje strokovnjakov pri znanstveno-raziskovalnem delu. Delavec sme delati do polovice delovnega časa v drugi organizaciji tudi, če gre za zaposlitev pri delih, ki so potrebna pri delovanju raznih stalnih kolegijskih teles (na primer komisije), narava dela pa terja stalno zaposlenega delavca, ali pa, če gre za delo kolporterja, akviziterja, prodajalca srečk, inkasanta in podobno.
Razen v naštetih primerih lahko delavci sprejmejo delavca, ki je že polno zaposlen v drugi organizaciji, v »honorarno delo« z največ polovičnim delovnim ča-
Na zadnji delovni dan so se od kolektiva poslovili Rozalija Subelj, vzorčarka, Franc Subelj, tesar in Antonija Trtnik, delilka. — Ob odhodu v pokoj se jim za dolgoletno delo iskreno zahvaljujemo in želimo vse dobro v mirnih dneh
som le v primeru, da se na objavo delovnega mesta ni prijavila nobena nezaposlena ali delno zaposlena oseba. Poleg tega je treba vsakih 12 mesecev objaviti tako delovno mesto, dokler ga ne zasede nezaposlena ali delno zaposlena oseba.
Letni dopust traja lahko najmanj 18 in največ 30 delovnih dni za posamezno koledarsko leto. Delavcu, ki ima najmanj 30 let pokojninske dobe in 55 let starosti, oziroma delavki, ki ima najmanj 25 let pokojninske dobe in 50 let starosti, se lahko prizna dopust do 36 delovnih dni. Dolžina letnega dopusta je odvisna od delovnih pogojev (teža dela, zahtevnost dela, vpliv dela na delavca, telesna in duševna napetost pri delu ipd.) in od delavčeve delovne dobe. Pri neposredni odmeri dopusta se upoštevajo tudi uspehi, ki jih delavec dosega pri svojem delu in posebne socialne razmere, v katerih živi (mati samohranilka, invalid, bolehen delavec in podobno). Osnove in merila za odmero letnega dopusta določijo delavci s samoupravnim sporazumom.
Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela do sedem dni v posameznem koledarskem letu. V kakšnih primerih lahko delavec izkoristi to plačano odsotnost morajo delavci določiti s samoupravnim sporazumom (npr. poroka, smrt v družini, selitev ipd.). Zakon pa izredno določa, da sme trajati odsotnost z dela več kot sedem dni, če je potrebna za pripravo na strokovni izpit oziroma zaključni izpit.
Pomembno novost prinaša republiški zakon pri pravici delavke do porodniškega dopusta. Sedaj ima delavka pravico, da po preteku nepretrganega porodniškega
dopusta v trajanju najmanj 105 dni zahteva ali nadaljevanje porodniškega dopusta še 141 dni ali pa, da do dvanajstega meseca otrokove starosti dela po štiri ure na dan. Podaljšani dopust ima lahko namesto matere otrokov oče, če otroka neguje in sta se roditelja tako sporazumela. Ce otrokova mati umre, pridobi pravico do preostalega dopusta otrokov oče oziroma tisti, ki otroka neguje. Delavka, ki izrabi podaljšani porodniški dopust, ima pravico do nadomestila osebnega dohodka po posebnih predpisih. Delavka, ki do dvanajstega meseca otrokove starosti dela po štiri ure na dan, prejema osebni dohodek za štiri ure, za delovni čas nad štiri ure pa ima pravico do nadomestila osebnega dohodka po posebnih predpisih.
Republiški zakon prinaša spremembe tudi glede ukrepov zaradi disciplinskih kršitev. Po starem zveznem zakonu (TZDR) so bili določeni naslednji ukrepi zaradi kršitev delovne dolžnosti: opomin, javni onomin, zadnji javni opomin in izkliučitev iz delovne skupnosti. Novi republiški zakon določa za disciplinske kršitve, ki jih imenujemo kršitve obveznosti naslednje ukrepe: opomin, javni opomin, začasna razporeditev na drugo delovno mesto, za katero se zahteva ista ali neposredno nižja stopnja strokovne izobrazbe določene smeri ali stroke, največ za dobo enega leta, odstranitev delavca z vodilnega delovnega mesta in prenehanje lastnosti delavca v združenem delu zaradi takšne kršitve obveznosti, s katero huje krši skupne interese drugih delavcev ali temeljne organizacije. Nova ukrepa sta torej začasna premestitev največ za dobo enega leta
in odstranitev delavca z vodilnega delovnega mesta. Zadnji ukrep se, razumljivo, lahko izreče samo delavcu, ki je na vodilnem delovnem mestu. Ukrep prenehanja lastnosti delavca v združenem delu se lahko izreče tudi pogojno tako, da se odloži izvršitev izrečenega ukrepa za čas, ki ne sme biti daljši od enega leta. Če delavec v tem času stori novo kršitev obveznosti, se lahko pogojno izrečeni ukrep izvrši in delavcu preneha delo. Ukrepi začasne premestitve, odstranitve z vodilnega delovnega mesta in prenehanje lastnosti delavca se lahko izrečejo samo za hujšo kršitev obveznosti.
Se nekaj besed o varstvu pravic delavcev po novem republiškem zakonu. Delavec ima pravico biti navzoč pri vsakem obravnavanju njegovih pravic ali obveznosti. Delavec ima tudi pravico zahtevati preizkus vsake odločitve o njegovi pravici. Delavčeva zahteva za preizkus odločitve zadrži izvršitev sporne odločitve, razen v treh primerih, ki jih določa zakon. Ti primeri so: če sporna odločitev nalaga delavcu, da zaradi izjemnih okoliščin začasno dela na neustreznem delovnem mestu, če je delavec s sporno odločitvijo suspendiran, ali če je s sporno odločitvijo naloženo delavcu prek polnega delovnega časa v nujnih primerih, ki jih predvideva zakon.
Republiški zakon določa rok, do kdaj morajo delavci v organizacijah združenega dela urediti svoja medsebojna razmerja v združenem delu v skladu s tem zakonom. Rok je tri mesece po uveljavitvi zakona, torej do 18. avgusta. Rok je kratek, zato bo treba začeti s pripravami.
J. M.
Skupina več kot posameznik
VEVČE, MAJ-JUNIJ — O te-
amskem (beri timskem) ali po naše skupinskem delu je bilo že marsikaj napisanega. To besedo vse bolj uporabljamo v zvezi z vodenjem in organizacijo poslovanja. V hitrem napredku tehnologije in načina dela so tovarne našle edino rešitev za svoj obstoj v teamskem delu. V naši organizaciji združenega dela, razdeljeni na posamezne obrate, postaja vse bolj jasno, da en človek, dva ali trije ne morejo prevzemati odgovornosti nad problemi in delom v zvezi s tekočim delom, zlasti pa ne za programiranje in razvoj v delovni organizaciji.
Naj nam ponovljena, za nekatere pa tudi nova slika, kaj je team oziroma teamsko delo, pomaga, da na realni osnovi lahko pretehtamo prednosti in tudi nekaj pomanjkljivosti te organizacijske oblike.
S teamskim delom so lahko premagane tudi težave pri vodenju podjetja, posebno pa tiste, ki so vezane tudi na medsebojne človeške odnose.
Team je vsaka oblika ozkega sodelovanja. Ta izraz uporabljamo že, ko so med vodstvenimi in drugimi delavci vzpostavljeni dobri medsebojni odnosi. Enako je tudi pri uspešnem sodelovanju delovnih skupin, tj. med delovnimi tovariši istega delovnega področja.
Nekateri obeležujejo team kot organizacijsko vodeno skupino strokovnjakov, ki so vključeni v izdelavo in realizacijo neke naloge. Taka skupina ima nedvomno več strokovnega znanja in delovnih možnosti, kot pa bi jih imel lahko samo posameznik.
Zbor različnih strokovnih profilov
Team je delovna skupina, ki je običajno ustanovljena za določeno obdobje, lahko pa je tudi stalna. Sestavljena je iz strokovnja-
kov različnih področij z namenom, da opravijo določeno nalogo, ki je posameznik ne more sam opraviti.
Teamsko delo zahteva posebno prevzemanje odgovornosti. Naloga je zaupana skupini, ki se po organizacijski obliki razlikuje od drugih delovnih mest. Karakteristike te skupine so vidne v položaju posameznika znotraj tea-ma, v vlogi vodje teama in v položaju predpostavljenega, ki mu je ta skupina dodeljena.
V teamu lahko sodelujejo sodelavci istega sektorja ali pa iz povsem različnih sektorjev — vendar v teamu posameznik nima svojega službenega naslova ■— temveč vlada v teamskem delu popolna enakopravnost, vsi imajo iste pravice in enake dolžnosti.
Prvi med enakimi
Vodstvo teama je zaupano enemu od članov. Kot vodja te formirane skupine je »prvi med enakimi«, vendar pa ne opravlja funkcije predpostavljenega. Tudi ne nadzoruje drugih članov pri strokovnem delu, ne daje navodil ali kritizira in deli priznanja. Svojega mišljenja ne sme vsiljevati.
Team kot celota mora biti podrejen določeni osebi v podjetju, ki nastopa nato kot predpostavljena oseba. To je lahko oseba, ki je sprožila formiranje teama, ali pa oseba, ki jo določi vodstvo podjetja na osnovi njenih kvalifikacij. Ta je tudi odgovorna za vodenje teama, ki pa mu odgovarja za svoje delo.
»Teamski duh« osnova za sodelovanje
Delati v »teamskem duhu« pomeni upoštevati enaka pravila. Psihološko razpoloženje znotraj teama mora spodbujati vse člane teama k iskanju novih možnosti sodelovanja z ostalimi.
Sodelovanje v teamu pomeni tovarištvo in določeno omejitev lastne akcijske svobode. Vsak član teama mora dati znanje v izkoriščanje celotni ekipi. Kdor se želi izkazati kot individualna osebnost, ni primeren za sodelovanje.
Sodelovanje je v popolni anonimnosti: nihče nič ne pridobi ali izgubi zaradi svojega prispevka. Vsak član teama mora brez superiornosti poslušati mišljenje drugih članov, on pa se mora osvoboditi ideje delokroga.
Vse, kar je grupa opravila v zvezi z zadano nalogo, je sad skupnega dela. Isto velja tudi za morebitne pohvale (ali pa graje), ki pripadajo slehernemu članu teamske skupine.
Dolgotrajni proces vzgoje
Teamsko delo je posebna »zmes» samostojnega mišljenja in dela posameznikov.
Navedene predpostavke za uspešno delo v »teamu« so v ostrem nasprotju z individualnim pojmovanjem, ki je usmerjeno na lastno smer delovanja.
Psihično preorientacijo v tem pogledu ne dosežemo z ukazi, pa tudi ne s samo organizacijo. Le dolgotrajen proces vzgoje in razvoja bo lahko usposobil sodelavce različnih profilov za uspešno sodelovanje v teamskem delu.
Berite
»Noše d e/o«
Združene papirnice Ljubljana
Gibanje proizvodnje v mesecu aprilu 1974
Klasični papirji	Plan 1 100	Doseženo April 1974 99,5	I.—IV. 1974 118,4
Premazani papirji	100	72,3	81,2
Skupaj:	100	89,0	96,4
Lesovina	100	96,4	106,4
Tapete	100	41,6	39,0
Izvoz ton	100	152,5	109,3
Izvoz $	100	210,5	137,3
Izkoriščanje zmogljivosti papirnih		ter premaznega stroja	
	April 1974	0 I.—IV. 1974	0 1. 1973
I. PS	91,7	93,3	91,2
II. PS	90,0	91,6	91,1
III. PS	77,4	88,6	90,5
IV. PS	88,9	90,8	91,1
Skupaj:	87,0	91,1	91,0
Premazni stroj	50,3	60,3	64,7
Izmet klasičnih papirjev Vc	7,22	7,26	7,56
Izmet premazanih papirjev (Va	12,82	13,35	13,58
Zaradi izredno kritične oskrbe s celulozo proizvodnega plana nismo dosegli, III. PS namreč 4 dni ni obratoval, premazni stroj pa 6 dni. Razen tega se zaradi pomanjkanja celuloze ne moremo držati proizvodnega programa, niti standardnih vnosov, papir izdelujemo iz surovin, ki so trenutno na razpolago. Tako stanje vpliva tudi na kvaliteto proizvodov, ki močno niha. Tako izdelujemo vedno več papirjev nižjih gramskih tež (pelure) ter srednjefinih papirjev. Tudi kot osnovo za premazo-vanje smo uporabljali tanjše papirje, kar je poleg 6-dnevnega zastoja tudi vzrok za nizko proizvodnjo. Razen tega srednje-fine papirje premazujemo z AK premazom, za katere pa je iz-delavni čas znatno daljši.
Lesovine smo kljub velikim potrebam izdelali malo zaradi pomanjkanja električne energije.
Proizvodnja tapet je glede na postavljeni plan še nizka zaradi uvajanja nove proizvodnje ter nepopolne kadrovske zasedbe II. izmene.
Razdeljena sredstva sklada skupne porabe
VEVČE, MAJ-JUNIJ. — v letošnjem letu so na podlagi novih samoupravnih odnosov v naši organizaciji prvič obravnavali delitev sredstev sklada skupne porabe in stanovanjskega sklada tudi delavci na zborih delavcev. Odbor za družbeni standard je na svoji 3. redni seji sestavil predlog razdelitve teh sredstev. Zbori delavcev so se s predlagano razdelitvijo strinjali, na posamezna vprašanja pa so delavci dobili odgovore že na samih zborih. Istočasno so delavci na zborih delavcev tudi odločali o načinu razdelitve regresa za dopust. Ker mnenje posameznih zborov ni bilo enako, je odbor za družbeni standard odločil, da se regres za dopust dodeli v višini 900 din na zaposlenega člana in sicer tako, da se aktivnim delavcem dodeli regres v višini 880 din, 20 din od zaposlenega pa se dodeli osnovni organizaciji sindikata naše delovne organizacije, ki naj s temi sredstvi in s sredstvi dodeljenimi iz sklada skupne porabe, uredi vprašanje regresiranja dopustov aktivnim borcem NOV in socialno šibkejših članov naše delovne organizacije.
Odbor za družbeni standard je tako na svoji 4. redni seji sprejel delitev sredstev sklada skupne porabe in stanovanjskega sklada. Delitev sredstev je taka:
Za počitniški dom v Pineti je namenjenih 288.100 din. 168.100 din predstavlja prvega od dveh pogodbenih obrokov za plačilo zemljišča in komunalnega prispevka. Tako bo naša organizacija končno le lastnik zemljišča, na katerem stoji naš počitniški dom. 20.000 din je predvidenih za plačilo izdelave nove plinske postaje, katero smo dolžni narediti po odločbi Občinskega sekretariata javne varnosti SOb Novigrad. Za priključitev gradu Fužine na omrežje mestnega vodovoda je predvideno 150.000 din.
V občinski sklad za financiranje družbenega standarda občine bo naša organizacija prispevala
170.000	din. Ta sklad bo v letošnjem letu prispeval za dokončno ureditev drsališča v Zalogu din
1.300.000	in 300.000 din za postavitev vlečnice na Trebeljevem, za kar je v skladu skupne porabe predvidenih 50.000 din za finančne posege pri sami postavitvi.
Za geometrska dela na športnem parku Vevče — 9.199,60 din. 1,041.300 din znaša regres za dopust skupaj s prispevki. Ker pa bodo imeli pravico do regresa še vsi delavci, ki se bodo zaposlili v naši organizaciji do 1. julija, je predvidenih še 20.000 din v rezervnih sredstvih.
Za proslave, nagrade in prireditve dedka Mraza je predvidenih 135.000 din. Za letovanje zdravstveno prizadetih otrok naših delavcev 5.000 din, ter za vence in osmrtnice 6.000 din. Iz sklada skupne porabe je namenjenih tudi 80.000 din za investicijsko vzdrževanje objektov naše stanovanjske enote. Kot dobri gospodarji moramo namreč skrbeti za posamezne objekte, za kar pa del najemnine ne zadostuje.
Zelo veliko sredstev se je v letošnjem letu preneslo iz sklada skupne porabe v stanovanjski sklad in to kar 5,128.622,55 din, tako da razpolagamo v stanovanjskem skladu z 11,225.814,45 dinarji. Ta sredstva se bodo porabila za nakup stanovanj v Zalogu, za gradnjo vrstnih hiš v Zgornjem Kašlju, za kredite individualnim graditeljem ter za adaptacijo in izgradnjo novega samskega doma. Ravno tako so določena sredstva v skladu skupne porabe namenjena za nadaljnjo izgradnjo športnega parka Vevče.
Dotacije posameznim društvom in organizacijam so v letošnjem letu naslednje:
Sindikalni organizaciji za izvedbo njenega programa ter za
športno rekreacijski namen -—
80.000	din.
Aktiv borcev NOV 5.000 din din
Nogometni klub »Slavij a« 11.000
Gasilsko društvo Vevče 5.000 din
Papirniški pihalni orkester
25.000	din
Hokej klub »Slavij a« 11.000 din
Ljudska tehnika Vevče 10.000 din
Kegljaški klub »Slavija« 13.880 din
Planinsko društvo 10.000 din
Plavalni klub »Ilirija-Slavija« 9.500 din
Teniški klub Vevče 5.000 din
Rokometni klub »Borec« 5.000 din
Strelska družina »Bine Graj-zer« 2.000 din
Klub mladih proizvajalcev 5.000 din
Organizacija RK Vevče-Kašelj
1.000	din
KUD »Svoboda« Zadvor 5.000 din
Že ta kratek pregled razdelitve sredstev sklada skupne porabe kaže, da naša organizacija vlaga veliko sredstev v stanovanjsko izgradnjo, tako da bi se stanovanjski problemi naših delavcev lahko reševali v čim krajšem času in na najboljši možen način. Tudi v objekte družbenega standarda bodo vložena precejšnja sredstva, kar nam daje upanje, da bo v prihodnosti izgled Vevč še lepši in bogatejši kot doslej.
Da pa lahko namenimo vsa ta sredstva za naš boljši jutri, pa se moramo seveda zahvaliti slehernemu delavcu naše delovne organizacije, saj je vsak posamezno prispeval k dobremu finančnemu uspehu našega podjetja, ki seveda neposredno vpliva na višino sredstev v skladu skupne porabe.
Niko
llillllillillillllllllllllilllllllillillllllllllillllllllllllllllllilllllilllllllllilllllllllll^
Nove knjige v strokovni knjižnici
1.	Maynard H. B.: Industrijski in-ženjering, Privredni pregled, Beograd 1973, Sg.: PE-00363/1, 2
2.	Bolam M. Francis: Paper fini-shing, Ernest Benn Limited, London 1972, Sg.: CP-00244
3.	Mosher R. H. Davis S.: Industrial and speciality papers. Volume II — Manufacture, New York 1968. Sg.: CP-00222/11 Volume III — Applications, New York 1969. Sg.: CP-00222/III Volume IV — Product development, New York 1970. Sg.: CP-0C222/IV
4.	Crnkovič dr. R.: Politika likvidnosti podužeča, Zbirka OEP — Informator, Zagreb 1972, Sg.: IPK/OEP-
00159
5.	Pupavac Mr. Milan: Organizacija udruženog rada, Zbirka OEP — In-> formator, Zagreb 1972, Sg.: IPK/OEP-
00160
6.	Vinzer dr. B.: Ugovori gradan-skog i privrednog prava, M. Lošinj 1971, Sg.: PE-00359
7.	Vinzer dr. B.: Gradansko pravo. M. Lošinj 1971, Sg.: PE-00360
8.	Obratovanje s kotli na kurilna °lja. Zbirka smernic za kotelno nabojno in kotelno vodo za parne kotle. DITP, Ljubljana 1973, Sg.: EN-00126 do EN-00135
9.	Obratovanje s parnoenergetskimi napravami in njihova antikorozijska zaščita. Referati. Društvo za zaščito materiala SRS, Ljubljana 1972, Sg.: EN-00136 do EN-00140
10.	Boškovič: Sistem dokumentacije 1 informacija u radnim organizacija-hia, Beograd — Privredni pregled 1972. Sg.: RA-00077
11.	Vasilije Volkov: Elementi maši-na I, II. Zavod za izdavanje udžbeni-ka, Sarajevo 1791. Sg.: ST-00089/I, II
12.	Assmann B.: Technische mecha-nik I, II (Statik, Festigkeitslehre) Munchen—Wien 1972. Sg.: ST-00090/I, II
13.	Chmelka-Melan:	E.nfiihrung in
die Festigkeitslehre. Wien—New York 1972. Sg: ST-00092
14.	Sass, Buche, Leitner:	Dubbel
Taschenbuch fiir den Maschinenbau. I, II. Berlin—Heidelberg 1970. Sg.: ST-00094/1, II
15.	Radonič:	Grejanje i vetrenje,
Gradevinska knjiga, Beograd 1972. Sg.: ST-0CO91
16.	Zrnič: Grejanje i klimatizacija, Naučna knjiga, Beograd 1972. Sg. ST-00093
17.	Karlson:	p.:	Kurzes Lehrbuch
der Biochemie fiir Mediziner und Na-turvvikssenschaftler, Stuttgard 1972. Sg.: K-00110
18.	Poniž Rajko: Elektrotehnika — I, II, III del, Ljubljana 1971. Sg.: EN-00141
19.	Lehmann-Geisweid:	Elektrotech-
nik und elektrische Antriebe, Berlin-Ne\v York 1973. Sg.: EN-00144
20.	Dampfkessel — Bestimmungen. Technische regeln fiir Dampfkessel — TRD, Berlin 1973. Sg.: EN-00145
21.	Poniž Roman: Osnove preračuna električnih grelnih uporovnih naprav. Elektrotehniški vestnik, Ljubljana 1961. Sg.: EN-00146
22.	Tehniška enciklopedija, 4-Elek-trične-Elektroni, Jugoslovenski leksik. zavod, Zagreb 1973. Sg.: LE-00006/4
23.	Cargonja L: Priručnik zaštite na radu i zaštita od požara u radnoj organizaciji, Rijeka 1973. Sg.: PR-00104
24.	Vereinigung der grosskesselbe-
sitzer:	Fachkunde fiir den Dampf-
kraftwerksbetrieb — I. Elektrotechnik im Dampfkraftwerk. — II. Dampftur-binen. Mess und regelungstechnik. —
III.	Dampferzeugung. Essen 1964, 1967, 1971. Sg.: EN-00147/1, 2, 3
23. Elektronik, Essen, VGB-Dampf-technik. Sg.: EN-00148
26.	Yearbook of science and techno-logy 1972, Mc Graw-Hill book Co. Sg.: RA-00079
27.	III. simpozij tehniške besede, Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana 1973. Sg.: RA-00078
28.	EUCEPA 14, Budapest 1971. Sg.: CP-00245
29.	Semler: Management for engi-neers, London 1972. Sg.: PE-00361
30.	Jones: Pollution control and Chemical recovery in the; pulp and paper industry. London 1973. Sg.: CP-00246
31.	Weiss S.: COPY PAPERS. London 1972. Sg.: CP-00247
32.	Andrejčič R.: Politika kvaliteten proizvodnji i potrošnji. Zbirka OEP — Informator 1972, Zagreb 1973. Sg.: IPK/OEP-00161
33.	Turk I.: Računovodstvo troško-va. Zbirka OEP-Informator, Zagreb 1973. Sg.: IPK/OEP-00162
34.	Turk I.: Računovodstvena rješe-nja u osnovnim organizacijama udruženog rada. Zbirka OEP-Informator, Zagreb 1973. Sg.: IPK/OEP-00163
35.	Hartman B.: Sistemi organizacije elektronske obrade podataka u po-
duzečima. Zbirka OEP-Informator, Zagreb 1973. Sg.: IPK/OEP-00164
36.	Habek M.: Priprema odluka o prodaji primjenom metode pokriča. Zbirka OEP-Informator, Zagreb 1973. Sg.: IPK/OEP-00165
37.	Novak M.-Franc V.: Planiranje u radnim organizacijama. II. izdanje. Zbirka OEP-Informator. Zagreb 1973. Sg.: IPK/OEP-00166
38.	Lang R.:	Privredni sistem i
ustavna reforma (Zbornik radova). Zbirka OEP-Informator. Zagreb 1973. Sg.: IPK/OEP-O0167
39.	Martič L.: Nelinearno programiranje (Odabrana poglavja). Zbirka OEP-Informator. Zagreb 1973. Sg.: IPK/OEP-00168
40.	Guyton A.: Medicinska fiziologija. Medicinska knjiga. Zagreb 1973. Sg.: ME-00074
41.	Encyclopedie de medicine, d’ hygiene et de sčcurite du travail. Volume I. Geneve 1973. Sg.: ME-00075/I
42.	Refa priročnik I. in II. del. Moderna organizacija. Kranj 1973. Sg.: PR-00105/1, 2
43.	Davidson S.-Macleod J.: Interna medicina (Principi i praksa). Medicinska knjiga. Beograd — Zagreb 1974. Sg.: ME-00076
44.	Slovenski pravopis. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Ljubljana DZS 1962. Sg.: LE-00031 — LE-00036
V strokovni knjižnici so vam stalno na voljo tudi naslednje domače in tuje strokovne revije:
Les (slov.) Ljubljana Moderna organizacija (slov.) Kranj Nova proizvodnja (slov.) Ljubljana Naše gospodarstvo (slov.) Maribor Novosti iz nauke i tehnike (srbohrv.) Beograd
Produktivnost (srbohrv.) Beograd
Sigurnost u pogonu (srbohrv.) Zagreb
Ekonomska revija (slov.) Ljubljana Elektrotehniški vestnik (slov.) Ljubljana
Strojniški vestnik (slov.) Ljubljana Stampa i papir (srbohrv.) Zagreb Kemijska industrija (srbohrv.) Beograd
Kemija u industriji (srbohrv.) Zagreb
Teorija in praksa (slov.) Ljubljana Življenje in tehnika (slov.) Ljubljana
Avtomatika (srbohrv.) Zagreb Delo in varnost (slov.) Ljubljana Olhydraulik und Pneumatik (nem.) Mainz
Osterreichische Papier Zeitung (nem.) W.en
Paper Trade Journal (angl.) New York
Das Papier (nem.) Darmstadt Pulp & Paper magazine of Canada (angl.) Gardenvale Pulp & Paper International (angl.) San Francisco
Paper — Incorporating World’s Paper Trade Review and the Paper Ma-ker (angl.) London TAPPI (angl.) New York Wochenblatt fur Papierfabrikation (nem.) Biberach-Riss Werkstattstechnik (nem.) Berlin Zellstoff und Papier (nem.) Leipzig Das Osterreichische Papier (nem.) Wien
Bumažnaja promišlenost (rus.) Moskva
Hartvard Business Review (angl.) Boston
Paper Technology (angl.) London VGB-Mitteilungen (nem.) Essen ATIP (franc.) Pariš
Sirjenje kulture na Osnovni šoli Polje
VEVČE, JUNIJA — V tem šolskem letu so se na Osnovni šoli Polje zvrstile štiri kulturno izobraževalne izvenšolske prireditve in to:
1.	baletna skupina SNG
2.	Glasbeno kulturna L. Koro-šec-Benedičič
3.	Slovenski oktet
4.	Godalni trio »Lorene«
O baletni in kulturno prosvetni skupini smo že poročali v prejšnjih številkah.
Na slavnostnih prireditvah smo vajeni gledati godbenike v paradnih uniformah, ki pa so več ali manj podobne in brez kakršnega koli stila, večinoma zelo spačene. S svojo značilno uniformo izstopajo le rudarji.
V nekaterih državah, kot npr. v sosednji Avstriji, in sploh v severnih deželah dajejo velik poudarek prav na tem področju. Godbeniki so obvezno oblečeni v nepotvorjeno ljudsko nošo svojega kraja.
Pomembno je tudi, da je ta uniforma identična noši nekega kraja, o katerem odločajo in svetujejo strokovnjaki, ki delajo na tem področju.
Vevška godba se je zelo povečala in pomladila. Mere niso več ustrezale in zato je bilo treba misliti na nove uniforme.
Iz vseh teh razlogov se je porodila misel, da, če je že treba za naše godbenike kupiti nove uniforme, naj bi bile le v narodnem stilu.
Kakšne naj bi bile te nove uniforme, lahko svetuje le strokovnjak. Na pomoč je priskočil Etnografski muzej iz Ljubljane, od koder so dobili na probo tudi primerek noše iz muzeja, katerega je posodila dr. Marija Makarovičeva, ki je strokovnjak prav na področju ljudske noše.
Na podlagi vseh predhodnih študij je prišlo do končne odločitve na sestanku vodstva podjetja in družbenega standarda.
Novo uniformirane vevške godbenike boste imeli priložnost videti ob obisku papirničarjev — godbenikov iz Gratkorna iz Avstrije 15. in 16. junija in pa za krajevni praznik, oziroma ob uradni otvoritvi obrata tapet.
Kljub temu, da boste kmalu videli, vam želimo na kratko opisati nove uniforme.
Noša, ki je bila izbrana, kot najbolj primerna, izvira iz konca 19. st. in se imenuje »KRAKOVSKA NOSA«.
Na risbi so le grobi obrisi te noše. Na predlog dr. Marije Makarovičeve je ta noša obogatena z velikim številom okrasnih gumbov.
Posamezni deli izgledajo takole:
Dne 26. 4. 1974 je po enoletnem premoru zopet zapel učencem šole Polje Slovenski oktet. Tokrat je prišel z njimi tudi njihov dolgoletni impresario, novinar Bogdan Pogačnik. Slovenski oktet potrebuje pri svojih gostovanjih v inozemstvu splošno razgledanega človeka, kot je B. Pogačnik, zaradi napovedi in komentarja k vsaki zapeti skladbi. Tudi na naši šoli smo bili deležni tokrat njegovega komentarja k vsaki pes-
Čevlji: so črni mokasini, približani takratni modi.
Dokolenke: so svetlo modre in so bile nabavljene v Bohinjski Bistrici, kjer še danes delajo dokolenke prav v te namene.
Hlače: bodo dokolenske precej oprijete iz malo debelejšega volnenega blaga (čojice)
Srajca: bo bela platnena z nabranimi rokavi.
Telovnik: bo tudi bolj oprijet iz istega volnenega rdečega blaga z zelo velikim številom okrasnih gumbov
Površnik: bo tudi precej oprijet, temno moder, ter tudi okrašen z mnogimi gumbi.
Klobuk: bo črn, z malo večjimi okraj ci.
M. M.
mici. Sodim, da kratek komentar psihološko zelo pozitivno vpliva na mladega poslušalca, učenca ter mu približa skladbo samo, kajti dosežena sta dva učinka: razumevanje skladbe in disciplina, ki je dandanes zelo pereč problem pri mladih poslušalcih resne glasbe. No, na šoli Polje je pri učencih, zaradi številnih prireditev kar zadovoljiva disciplina. Za red in pridno poslušanje učencev gre predvsem zasluga predavateljem in vodstvu šole.
Pred začetkom koncerta je Slovenski oktet v imenu mladih učenka 8. r. Turkova pozdravila takole:
Cenjeni Slovenski oktet!
Dovolite mi, da vas v imenu nas mladih iskreno pozdravimo. Mnogo, mnogo koncertov ste imeli od našega zadnjega srečanja doma in v tujini. Srečni in ponosni smo, da ste zopet med nami. Za kartice ki nam jih pošljete, kadar ste na koncertih v tujini, se vam mi mladi prisrčno zahvalj uj emo.
Dovolite mi, da vam povem, da nastane med nami kar neka
Gornjo križanko rešujte kot druge navadne križanke, le da pri njej segajo začetki in konci besed v okvir. Ob pravilni rešitvi boste skupaj z že vpisanimi črkami dobili v okviru opis pomembnega dogodka, o katerem so delavci naših papirnic neposredno odločali na referendumu 16. maja 1974. Opis tega dogodka se začne v levem zgornjem kotu s črko Z.
Vodoravno: 12. državna blagajna, 13. izumitelj dinamita (Alfred), 14. nemško ime (pisatelj Fallada), 15. nedavno umrli predsednik republike Avstrije (Franz), 17. prašič mesnate pasme za pitanje, 19. tibetansko govedo, 20. grški pesnik, 22. italijanski slikar, arhitekt in pisatelj (Giorgio, 1511—1574),	24. latinski veznik
(in), 26. azijska republika, 27. obsežen vrtni nasad, 28. začetnici imena in priimka bivšega britanskega ministrskega predsednika, 29. okamnela smola iglavcev, 31. pritlikavo kurje pleme, tudi teža športnika (boksarska kategorija), 33. datumska oznaka, 34. vnetje sluznice, 36. črnomorsko letovišče, 38. del njive, leha, 40. moško ime
praznina, kadar je prof. Štefančič odsoten z vami v tujini. Vendar mi z razumevanjem sprejmemo njegovo odsotnost, kajti dobro vemo, da z njim vsi vi v tujini vršite kulturno poslanstvo v imenu cele naše domovine Jugoslavije.
Ker roka roko umije in vodstvo šole profesorju dopusti, da ga kolegi nadomeste z učenjem v njegovi odsotnosti, je enako volk sit in koza cela, kajti prof. Štefančič se nam zato oddolži z vsem oktetom. Naj lepše je res takrat, kadar ljudje imajo razumevanje drug do drugega, do vsega kar je lepo, kar je umetniško.
Današnji koncert za 1. maj nam bo še posebno prazničen z vašim nastopom. Vedite dobro:, da bo na stotine naših družin razpravljalo doma preko nas učencev o praznovanju prvega maja v šoli, kajti ta dan, to umetniška doživetje nam bo ostalo kot neizbrisen spomin na vas dragi, spoštovani Slovenski oktet!
Koncert godalnega tria Lorenz pa je bil dne 10. 5. 1974. Tako so se učenci šole spoznali med drugim tudi s komornim godalnim
(Kidrič), 42. skupaj povezane žitne bilke, sveženj.
Navpično: 1. koroški prislov (seveda, da, zelo, močno), 2. telesna poškodba, 3. kamnina z gorovja Ural, 4. veznik 5. rastlina z nikotinom, ljubljenka kadilcev, 6. tropično drevo (črni hrast), 7. daljše časovno obdobje, era, 8. pripadnik najštevilnejše narodnostne skupine v Evropi, 9. medmet začudenja, veselja ali nejevolje, 10. vežba, vadba, urjenje, 11. znano finsko jezero, 16. zadnja noga pri živali, 18. kozmetični izdelki Ilirije, 21. gologlava afriška štorklja, 23. eden najboljših jugoslovanskih košarkarjev, sedaj trener Jugoplastike, 25. počasen, družabni ples v 2/4 taktu, 27. glavno mesto Francije, 30. žlahtni plin (v reklamnih žarnicah), 31. keltski pesnik in pevec, 32. priimek dveh nemških pisateljev (Heinrich in Thomas), 35. trenje, 37. povrtnina, 39. nikalnica, 41. avtomobilska oznaka Svetozareva.
Rešitve »Križanke z okvirom« pošljite na uredništvo do 12. julija 1974.
triom. Moram reči, da je tudi ta svetovno znani ansambel pri učencih šole dosegel zelo vneto in pozorno poslušanje, kajti k vsaki skladbi je bil podan kratek komentar o skladbi in skladatelju. Program pa je bil sestavljen od klasike (Hajdn) do moderne (L. Lebiča). Redkost na svetu je, da sestavljajo ansambel, kot je trio Lorenz, člani ene same družine. Torej že to da človeku misliti, kako so vsi trije bratje naravno glasbeno nadarjeni, kako so v igri homogeni, kako virtuozno zaigrajo vse, kar jim pride pod roke. Naj omenim še koncerte Vevške godbe na pihala, ki imajo tudi nastope v naši šoli, katerih koncertov se udeleži tudi večina naših učencev. Se to, da je večina godbenikov prav iz bivših učencev naše šole.
Tako je za to šolsko leto program kulturno prosvetne izvenšolske dejavnosti končan. Posebno dragocen je za učence iz okoliških vasi, kajti vsaka prireditev na šoli jim je bila enkratno, svojevrstno doživetje.
Prof. Janez Žnidar
Rešitev prvomajske križanke
Vodoravno: Kserkses, alpinist, La, Arta, avto, ker, Njasa, tu, praznik delovnih ljudi, Radvanje, IV, okajenost, vzmet, Eritreja, uragan, Ilir, or. Lear, Abo, Ada, Miriam, mevža, Vilma, ol, akant, trg, eter, jezero, Jelša, udarnost, anoda, Tl, Helios, on, ti, voli, Amsterdam, Nat, osina, teme, Leone, ajbiš, Nizozemsko, karton, Elas, repetitor, antika, lina, ar, ten, Re, RK, to, at, TV, A. V., Hom, Nanos, bedenj, as, Cu, IRA, Trimalhio, otrebek, Sarajevo, mladež, era, anatema, aba, glad, Trim, lepenka, otka, niansa, en, CK, igre. Velika, Ceršak ob Muri, Ari, Kalabrež.
Berite
»Noše delo«
Slovenski oktet
V slovensko ljudsko nošo oblečeni vevški godbeniki
Križanka z okvirjeni
Z	1	8	3	Ž	4	5	6	7	8	L	9	io	11	N
/£				12	2					12	1,			
15				*	□	*					□			
	2	20			21			2	22		23			
zt		□	se				E	27				□	28	
29		30				□						32	E	P
33			E	3*		35			Ld	36			37	
38			39	Zl	M				4/	Fl	*			
P				Z						C				/
Športna dejavnost v krajevni skupnosti
VEVČE, MAJ-JUNIJ — Pred nekaj meseci je bilo o tej dejavnosti kar precej napisanega prav v glasilu »Naše delo«. Naštete so bile vse tiste športne in športno-rekreativne panoge, s katerimi se tekmovalno ali rekreativno ukvarjajo prebivalci naše KS in še posebej delavci vevške papirnice. Odveč je, da bi o vsem tem tudi danes razpravljali. Namen današnjega prikazovanja športne dejavnosti je predvsem v tem, da prikažemo kakšna pot je narejena od že omenjenega članka v »Našem delu«, ki je bil napisan na podlagi skupnega sestanka vseh telesnokulturnih delavcev tovarne in KS.
Teniški klub ima že postavljeno tako želeno odbojno steno. Začeta so dela za tretje igrišče. Vse na novo zgrajeno je potrebno ograditi z žično mrežo. Postavljena je tudi lopa za garderobe. Število članov se je znatno povečalo. Za začetnike in mladino pa je na voljo trener. Pred kratkim so pričeli tekmovati v tako imenovani III. ligi in so že odigrali tekme z Jesenicami in
Medvodami. Ker pa je od domačih igrišč samo eno dovolj usposobljeno za tekmovanje, tretjino srečanj odigrajo na privatnem igrišču na Studencu.
V strelski družini »Bine Graj-zer« želimo, da bi bilo delo bolje organizirano. V odboru so tovariši, ki so z delom v drugih organizacijah dovolj obremenjeni. Prav zato, ker streli anj e nima samo tekmovalni ali rekreativni pomen, marveč tudi obrambni, je nujno, da pride v odbor čim-več članov ZRVS in članov ZB. Dosedanjemu vodstvu pa je treba dati vse priznanje, saj je delalo v res zelo težkih pogojih. Podkleteni prostor restavracije jim je bil večkrat nedostopen iz razlogov, ki so vsem znani. Strelišča na prostem pa še do danes ni. So pa izgledi, da bo to vprašanje v kratkem rešeno. Novo strelišče, na katerem bo možno streljati z malokalibrsko puško, bo zgrajeno med južnim delom nogometnega igrišča in Ljubljanico.
Odbojka, kot ena najcenejših športnih dejavnosti, se do danes
goji dokaj nenačrtno. Kakor nam je znano, nima odbora, treningi pa so priložnostni. Da pa je za to zvrst tudi zanimanje, se vidi iz tega, da od časa do časa le pride mladina na igrišče in se športno-rekreativno izživlja.
Kegljači kljub dolgoletni tradiciji in pred leti osvojenimi lo-
vorikami v mestnem in republiškem merilu, še sedaj nimajo svojih prostorov. Od že pred leti obljubljenega ni popolnoma nič! Od vseh športnih objektov, katere naj bi zgradili v bližnji prihodnosti, je ta objekt od vseh najbolj potreben iz več razlogov. S postavitvijo štiristeznega kegljišča bi bil športni park Vevče še dokaj zaokrožen. Centralna kurjava bi se lahko napeljala v garderobe nogometnega kluba. Športno in rekreativno bi se s kegljanjem ukvarjalo znatno več ljudi, predvsem mladina in upokojenci. Pri ali nad kegljiščem naj bi bil družabni prostor, kjer
bi se lahko predvsem v zimi in jeseni zbirali mladinci, ki danes na vseh Vevčah nimajo prostora, pa se zato sestajajo v gostilni, starejši pa govorimo, kako je vevška mladina pokvarjena. Razen tega je to edini od vseh športnih objektov, ki že stojijo in bodo še stali v naši KS, ki se
bo s pravilnim vodenjem vzdrževal sam.
Delo plavalnega kluba se odvija še vedno združeno z »Ilirijo«. Z rednim treningom so že pričeli. V načrtu imajo selektiven pregled šolskih otrok, skozi katerega jih bo šlo kar nekaj sto. Namen tega pregleda je, da se odkrijejo novi talenti in da se z njimi prične načrtno delati v rani mladosti. Kakor prejšnja leta, imajo namen organizirati tudi letos plavalno šolo.
Nogometaši »Slavije« se bore za obstanek v SNL. V večini tekmovalnih panog odloča poleg zna-
nja tudi športna sreča, prav te pa v sedanjem tekmovanju NK ni imel. Po zatrjevanju strokovne komisije in igralcev samih, bodo v preostalih treh tekmah dosegli potrebne točke, da se ob-drže v sedanji ligi.
Mladinci igrajo zadovoljivo. Jih je pa premalo, tako da ni osebnega rivalstva, kdo bo igral v moštvu. Najbolj živahno pa je pri naj mlajših — pionirjih. Že do sedaj sta tekmovali dve ekipi. V zadnjem času je pričelo obiskovati treninge toliko pionirjev, da bi sestavili še dve ekipi. Za pionirje odgovarjata dva trenerja. Eden je zaposlen honorarno, drugi pa je v delovnem razmerju in dela z njimi v dopoldanskem in popoldanskem času. Plačan pa je od TTKS občine Moste-Polje.
Na osnovi pisma tov. Tita in IB je bil pred kratkim formiran aktiv ZK pri NK »Slavij a«. Aktiv šteje trenutno 13 članov. O delu in nalogah tega aktiva bo drugič kaj več napisanega.
Med vsemi športnimi panogami je premalo skupnega dela. Še manj pa je tega med športnimi delavci tovarne in KS. Prav to sodelovanje bi dalo veliko več načrtnega dela in večjih športnih uspehov. V sami tovarni je precej razgledanih in strokovno spo • sobnih mladih delavcev, ki bi razvoju športa v KS še kako koristili. Z dnevnega reda bi bile kaj kmalu odpravljene pomanjkljivosti, ki so danes opazne predvsem pri nogometu, kegljanju in streljanju.
Zakaj je potrebno delo za mali nogomet, streljanje in še kaj tik pred športnimi igrami papir-ničarjev, ko bi lahko vse to bilo združeno v enem klubu v načrtnem in neprekinjenem delu. V tem pogledu smo tovarniški zid podirali že pred leti, v sedanjem času pa se zopet zapira. O vsem tem mora čimprej razmisliti in razpravljati sindikat in OZK v podjetju, skupno z družbenopolitičnimi organizacijami KS Vev-če-Kašelj. Prav te so poklicane in dolžne narediti red tudi v tej družbeni dejavnosti. Onemogočiti je treba tiste posameznike, ki še vedno trdijo, da politika nima kaj iskati v športu. To so težnje apolitičnih ljudi, ki se hočejo v športu izživljati samo zaradi svojega hobija, malo ali nič pa jim je mar organizirana športna dejavnost, v kateri niso važni samo športni uspehi.
Čimprej je treba razpravljati tudi o tem, da se celotna športna dejavnost vzhodnega dela naše občine druži pod enotnim vodstvom, v eno društvo s samostojnimi klubi, kakor je bilo že pred leti. Le na ta način bomo res lahko pravilno vodili športno dejavnost v vseh pogledih in to od tekmovanja, rekreacije, financiranja, gradnje, vzgoje in še vsega ostalega.
S.	M.
I. moštvo NK Slavija proti koncu letošnjega prvenstva SNL
Mladinci NK Slavije
Občinsko tekmovanje Vevčanov v malem nogometu bo dobra priprava za prihodnje papirniške igre
Na odbojkarskem, teniškem in nogometnem igrišču je vedno živahno
Plavalni bazen na Vevčah ima včasih tudi več kot 2000 kopalcev. Tokrat je vse pripravljeno za tekmovanje
S
Kegljači iz Vevč so stalni gostje kegljišča na Kodeljevem. Doma ga še vedno nimajo
Malo za šalo in zares na smučini v juniju
Vsakoletno tradicionalno smučarsko tekmovanje v počastitev »Dneva mladosti« so letos organizirali vevški smučarji, sodelovali pa so še smučarji Saturnusa, Žita, Totre in Tikija.
Zdaj, ko je tekmovanje za nami, bilo je 2. junija 1974 na plazu pod Prisojnikom, naj se ga v kratkem sestavku spomnimo.
Splet muhastih slučajev nam jo je že pred odhodom na Vevčah takoj zagodel. Najprej vreme, sobotni in nato nedeljski jutranji dežek. Temu ni uspelo ustaviti kopice vevških planincev, izletnikov in smučarjev, da bi se zbrali zgodaj zjutraj pred »Restavracijo«. Dobra volja jih ni minila niti, ko so skoraj eno uro zaman čakali na avtobus, ki gotovo ne bi prišel, saj se je na Viatorju naročilnica zanj nekako izgubila. Vilibald in pisec tega članka sva čakanje na avtobus povsem drugače doživljala, ko sva v Ljubljani pred zaprtim »Slamičem« zaman mendrala celo uro. Mrko sva gledala v ne preveč prijazno nedeljsko jutro in ugibala, le kaj se je zgodilo, da avtobusa ni od nikoder. Ravno je šel Baldi na telefon, ko se je avtobus končno prikazal. Nasmejani obrazi so nama pomagali premagati slabo voljo. Mikelj naju je sicer malo dražil z zelo umestnimi vprašanji, češ, do kdaj sva imela namen čakati in že smo jo rezali iz sive Ljubljane na sončno Gorenjsko. Se manjši postanek v Kranjski gori, da smo si privezali dušo in že smo bili na cilju, v Koči na gozdu, potem pa dilce na ramo in na plaz, kjer so naši vrli organizatorji pridno »švicali« in pripravljali progo. Mi, turistični smučarji, smo precej stopili na sneg, letos še pozimi ni bilo veliko priložnosti za smučanje, tako
je junijska smuka kar izjemen užitek, še posebej v takem čudovitem vremenu, v okolju, ki je bogato in radodarno s svojimi lepotami.
Tekmovanje se je začelo. Seveda si naši organizatorji niso mogli kaj, da ne bi takoj pri startu poudarili enakopravnost med spoloma, saj tekmovalke niso imele pri štartu prav nobene prednosti. Navijači smo sedeli vsak na svoji skalci in ni nas bilo nič manj kot tekmovalcev. Stil navijanja smo povsem prilagodili stilu smučanja, medtem ko tekmovalci niso bili preveč prilagodljivi. Žal so bili včasih navijači kar malo preveč zlobni, kar pa tekmovalcev ni preveč motilo. Športno so se borili z neprestano časovno stisko in prenašali bo-drenje enako dobro kot zbadljivke. To velja posebej za tekmovalke, saj revice zaradi razrite proge skoraj niso vedele kaj s smučmi početi in so se večinoma posluževale drugačne tehnike. Pri podelitvi kolajn, priznanj in nagrad se ni nič zataknilo.
Na koncu smo Vevčani izkoristili priložnost in obiskali Poštarsko kočo na Vršiču, kjer smo kratek čas uživali v čudovitem gorskem okolju.
Zdaj pa rezultati:
Rezultati IV. internega tekmo-
vanja papirnice	
Tekmovalke:	čas
1. Lorbek Vanja	0.587
2. Jozelj Marija	3.051
3. Lampelj Štefka	4.006
4. Habič Tatjana	odstopila
Tekmovalci od 35 let dalje
	čas
1. Vengust Albin	01,6
2. Lampelj Matija	80,5
Kopecky Baldi	odstopil
Tekmovalci do 35 let	točk
1. Pirkmaier Andrej	59,8
2. Trtnik Janez	64,5
3. Košir Franci	69,9
4. Mežek Boris	97,5
5. Jeriha Mirko	105,6
Rezultati tekmovanja ob dnevu Mladosti:	
Kategorija III starejši od 45 let	
1. Vengust Albin, Vevče 61,6	Papirnica
2.	Jarc Viktor, Saturnus 69,3
3.	Lipicar Drago, Žito 71,8
4.	Aljančič Stane, Žito 77,8
5.	Kobilica Dimitrij, Saturnus 78,2
Kategorija II tekmovalci od 35—45 let
1.	Bernik Ivko, Tiki 57,0
2.	Lenarčič Franc, Tiki 60,3
3.	Kralj Sašo, Saturnus 60,8
4.	Južina Jože, Tiki 64,0
5.	Berlič Milan, Tiki 68,7
Kategorija I tekmovalci do 35 let
1.	Kreč Martin, Saturnus 56,5
2.	Fatori Vojko, Saturnus 57,4
3.	Pirkmajer Andrej, Papirnica Vevče 59,8
4.	Cuder Erfinij, Saturnus 62,3
5.	Posel Bojan, Tiki 63,8 Ekipna uvrstitev:
1.	Saturnus Ljubljana 186,6
2.	Papirnica Vevče	201,9
3.	Žito Ljubljana	215,5
Dane
Športni rezultati
VEVČE, MAJ-JUNIJ — Kegljaški klub »Slavija« tekmuje v peti grupi male lige (6 X 100 lučajev). Rezultati vseh tekem v drugem kolu (povratne tekme) so bili naslednji:
Slavij a : Tehnika	2317	:	2323
Slavija : Litostroj	2426	:	2197
Slavij a : Sloga	2454	:	2397
Slavija : Kolinska	2525	:	2315
Slavija : Gradis	2343	:	2114
Kot je razvidno iz rezultatov, smo v drugem delu prvenstva izgubili le eno samo tekmo za šest kegljev. Povprečje enega tekmovalca sta bila 402 podrta keglja na eni tekmi, kar predstavlja zares lep uspeh. (Disciplina sto lučajev, od tega petdeset na polno in petdeset na čiščenje).
Tovarniška ekipa se udeležuje občinskega tekmovanja v malem nogometu. V občini je za to zvrst športa izredno zanimanje, saj je pripravljenih 50 ekip. Ekipe so razdeljene v 5 skupin. Naša tekmuje v 3. skupini. Do sedaj so bila odigrana štiri kola, naši rezultati pa so:
Papirnica : Emona	7 : 3
Klinične bolnice : Papirnica 9 :1 Papirnica : Zalog	3 : 0
Antena : Papirnica	6 : 3
Od 10 ekip smo trenutno na 6. mestu. Treba je reči, da so nekatere ekipe izredno močne, tako da visoki rezultati niso nemogoči. Tekmuje se po enokrožnem ligi sistemu (vsak z vsakim). Zadnje uvrščeni ekipi v vsaki skupini izpadeta v nižjo skupino, prvo uvrščeni ekipi (razen v prvi skupini), pa se uvrstita v višjo skupino.
V organizaciji MZTK (mestna zveza za telesno kulturo) se tovarniška ekipa v košarki udeležuje tudi tekmovanj v okviru TRIM lige skupine A. V skupini je 11 ekip in ravno tako igrajo vsak z vsakim. Dosedanji rezultati so taki:
Inšt. J. Stefan : Papirnica 45 : 30 Papirnica : Termika	25 :10
Papirnica : Avtotehna	26 : 44
Na dosedanjih tekmah je ekipa pokazala precej znanja, vendar pa se ji pozna neuigranost. Glavni cilj vseh teh tekmovanj pa niso le rezultati, temveč sodelovanje in rekreacijska aktivnost igralcev. V ostalih ekipah je veliko bivših klubskih igralcev in znanje teh ekip je seveda večje, kljub temu pa se jim naša ekipa dostojno upira, še več, če bi igrali vedno z najboljšimi igralci, bi dosegali še boljše rezultate.
L. S.
Ideja aerobika za ženske
VEVČE, MAJ-JUNIJ — Vse
prevečkrat se pri pisanju o rekreaciji pozablja na ženske, na njihove potrebe in zmožnosti. Le redko zasledimo napotke in programe za vadbo, pa čeprav jih je mnogo, ki bi rade vadile same, doma, ker pač zaradi vsemogočih izgovorov ne morejo v klube. Mnoge žene dožive 90 let, toda ne živijo dlje kot 20 let. Takrat se namreč zanje začne življenje žene in matere in zaradi preobilice dela niti ne utegnejo pomisliti, da bi lahko še kaj storile za svoje telo, da bi se osvobodile debelosti, kronične utrujenosti in apatije. Ni potrebno veliko, da spremene odnos do moža, in otrok, da bi se znebile nekaj centimetrov, da bi postale zopet živahne in spočite. Za to je potrebno samo, da se nauče dihati; sprejemati kisik tako, da prodre s krvjo po vseh žilah do poslednjih kotičkov telesa. Tako dihati brez napora pomeni, da je telo zdravo, da je prsni koš sposoben sprejemati kisik počasi in ga tako tudi oddajati. Na primer človeku, ki ima srčni utrip 80 udarcev na minuto, mora srce v eni noči udariti približno deset tisočkrat več kot človeku s pulsom 50. In ker oba srca črpata enako količino krvi, je prvo prisiljeno delati in se naprezati precej več kot drugo — to pa enostavno pomeni, da se bo iztrošilo hitreje. Nižje število udarcev se doseže samo s počasi pridobljeno kondicijo, ki pa jo znamo tudi obdržati. Splošno kondicijo pridobimo s tekom, hojo, plavanjem, kolesarjenjem, vzpenjanjem po stopnicah, skakanjem čez vrvico in podobno. Pri ostalih športih kot so kegljanje, tenis, smučanje izurimo samo določene skupine mišic.
Izometrija je napenjanje mišic brez gibanja v sklepih (vsakdanji
Papirnica Vevče
APRIL 1974
Prišli:
Zver Ivan, pomočnik vodje tiskarskega stroja
Končar Betka, pomožni tiskar Krstič Vojislava, snažilec Lorbek Zdenka, etiketarica Vrbinc Anton, I. pomočnik papirnega stroja
Hasanič Mehmed, pomožni delavec Kovačevič Simo, progar Babič Sretko, razkladalec surovin Igrishta Enver, I. pomočnik dodelavnega stroja
Spunt Igor, pomočnik duplex tiskarskega stroja
Osmanag:č Hasan, razkladalec papirja
Skubic Srečko, ključavničar III. Odšli:
Podrekar Janez, upokojen Sever Ivan, upokojen Kogej Mitja, upokojen Grunfeld Janez, lastna odpoved Madarevič Ilija, samovoljno zapustil delo
Marolt Jernej, odšel na lastno željo Flerin Nikolaj, odšel v JLA Slak Ivan, odšel v JLA Prusnik Ivan, upokojen Gašperšič Janez, sporazumna prekinitev
Subelj Rozalija, upokojena Prvulcvič Dragi, samovoljno zapustil delo
Trtnik Antonija, upokojena Subelj Franc, upokojen Kadunc Marjan, sporazumna prekinitev
Nikolič Novica, samovoljno zapustil delo
primer je vlečenje za kljuko zaklenjenih vrat). Izometrične vaje so kratkotrajne, brez znoja in očvrščujejo samo mišice okrog kosti — torej nikakršne koristi za srce, pljuča ali ožilje.
Izotonija so vaje, pri katerih se mišice napno, da bi izzvale določene gibe. Na primer gimnastika, dviganje uteži. Tu je veliko več dinamike kot pri izometričnih vajah, vendar še vedno vadimo mišice okrog kosti in ne kar-diovaskularni-pulmonalni sistem. Anaerobik so vaje, ki pripomorejo, da vaše telo zahteva večje količine kisika, vendar ne za dovolj dolgo, da bi koristilo vašemu srcu.
Aerobik pa se razlikuje od rekreacije, izometrije, izotonije po tem, da se sami odločite za določeno aktivnost in postopoma, v obdobju nekaj tednov, naučite svoje telo, da zahteva večje količine kisika za daljše časovno obdobje. Vseeno, ali je mati, žena, ambiciozna uslužbenka ali vse troje skupaj; ni važno ali stanujete v mestu, predmestju ali na deželi; v hiši, bloku ali prikolici, aerobik se vedno prilagaja življenju.
Menite, da vam 12 minut na dan vzame preveč časa? Prav! potem pa tecite v trgovino in nazaj, v stanovanje se povzpnite po stopnicah, pozabite na dvigalo, preskakujte vrvico z otroki, peljite psa na sprehod in tecite z njim. Če vam je zoprno, da bi tekle 1600 m na dan same, pridobite sosedo. Sovražite vonj po znoju? Plavajte! Vse skupaj lahko združite, vendar ne pretiravajte! Če stečete, imate do bazena tri minute, potem pa plavate šest minut in potem zopet tri minute do doma — vse skupaj je samo 12 minut!
Žena ima lahko 70 ali 17 let, starost ni ovira za vadbo. V ob-
Poročili so se:
Štamcar Peter z Marinko Švare Cofek Mijo z Dragico Hrustek
Rodili so se:
Horvat Ivanu, sin Ivan Subelj Stanislavu, sin Stanislav Burkovič Petru, sin Dragiša
Papirnica
Količevo
APRIL 1974
Zaposlili so se:
Kokalj Janko, delavec na holandcih Dejanovič Nikola, transportni delavec
Murič Zaim, pomočnik sušilca lepenke
Podbelšek Mirko, strojni ključavničar
Boštele Milan, pazilec sita KS I. Bulič Marjan, pazilec sita PS II. Javoršek Janez H., snemalec lesovine
Orehek Stanislav, delavec na lesnem prostoru
Urbanija Peter III., delavec v KC Grilj Franc, delavec na lesnem prostoru
Rosenstein Telesfor, delavec v proizvodnji
Odšli so:
Maselj Jože, pomočnik sušilca lepenke — sporazumno Vasiljevič Miroljub, delavec na holandcih — samovoljno
Rodili so se:
Potokar Mariji se je rodila hčerka Doris
Jereb Francu I. se je rodila hčerka Mirjam
Gorta Stanislavu se je rodila hčerka Mateja
dob ju od 30 do 49 let je izbor vaj v presoji posameznice, vendar z zdravniškim dovoljenjem za težje napore. V letih od 50 do 59 je najprej priporočljiva hoja, da se doseže potrebna kondicija za kasnejši lahkoten tek — seveda po pogovoru z zdravnikom in po 60 letu samo hoja, plavanje in vožnja sobnega kolesa (držati se je treba navodil zdravnika).
Žena z večjim prsnim obsegom mora v času treninga nositi čvrsto pripet nedrček. Tudi vadba v času menstruacije ni le dovoljena, pač pa često pomaga, posebno ženam, ki imajo boleče menstruacije. Vse vaje, ki pospešujejo cirkulacijo krvi, moč mišic in elastičnost v abdominalnem delu telesa, sproščajo krče in omilijo bolečine v križu. Res, da imajo nekatere žene, posebno prvi dan, močan izliv in je zato nepraktično vaditi, res pa je tudi, da je trenirano telo bolje pripravljeno, da premaga ta mesečni napor. Vaje so vsekakor tudi pomoč nosečnice. Če je nosečnost normalna, brez komplikacij, kar lahko potrdi samo zdravnik-gi-nekolog, je priporočljiv lahkoten tek vse do šestega meseca, nato pa le hoja in plavanje. Približno šest tednov po porodu lahko žena ponovno začne z vajami ■— postava bo v kratkem času mladostna. V nasprotju z vsemi obdobji, pa so vaje v dobi menopavze obvezne. V teh letih žena večkrat pride na operacijsko mizo, pa naj bo za operacijo žolča, želodca ali prsi, znano je, da so komplikacije po posegu znatno manjše, če je telo vsaj nekoliko pripravljeno. Ključni faktor v teh letih je, da žena nekaj dni dela. Mora ostati aktivna! Če nima več nobenih problemov in težav, da bi jih prebrodila in, če nima nobenega cilja, je konec. Samo je, diha in propada, prepušča se samo okoliščinam in izgublja radost življenja.
Ko se žena odloči za tek, hojo in podobno, naj si izbere pot, če je le mogoče, naj ne bo' asfaltna: morda sprehajalna pot ob reki, na bližnjem stadionu ali teniškem igrišču, kjer so steze že izmerjene ali pa v bližnjem parku, kjer lahko nadzoruje tudi otroke pri igri. Kjer steze niso določene, se enostavno določi razdalja z vožnjo z avtomobilom; potrebna je samo še ura in mehko obuvalo, pa veliko dobre volje. Debelušna žena naj si izbere za družbo enako, da ne bo razlik v možnostih in razočaranja ob neuspehu biti enakovredna. Pridobiti za to moža ali otroke je veliko zadoščenje, saj je potem toliko možnosti za skupne pogovore.
Pet minut po vadbi je potrebno izmeriti puls. Najenostavneje je lahno pritisniti dva prsta na vratno žilo in šteti udarce na minuto. Postopek ponovimo čez deset minut, ko mora biti puls enak normalnemu, ki bo iz tedna v teden presenetljivo nižji. Zelo važpo je, da se vadi redno po programu, če se zaradi tehtnih razlogov vadba prekine za več kot teden dni, je potrebno začeti znova od začetka.
PROGRAM KONDICIJSKEGA TEKA ZA ŽENSKE
POD	30 LET			
c	ge	0	i	O
<u ■o 0) E-i	S s o as	S	OJ Is “ c/3	Skup točk
1	1600	17:00	5 X	5
2	1600	15:00	5 X	5
3	2400	23:00	5 X	7 1/2
4	2400	21:00	5 X	15
5	1600	10:30	5 X	15
6	2400	19:00	5 X	15
7	2400	18:00	5 X	15
8	3200	24:00	5 X	20
9	2400	14:30	4 X	24
10	2400	13:30	4 X	24
Prve	štiri	tedne	samo hodite	
OD :	10—39	LET		
1	1600	18:30	5 X	5
2	1600	16:30	5 X	5
3	1600	15:30	5 X	5
4	2400	24:00	5 X	7 1/2
5	2400	22:00	5 X	7 1/2
6	1600	12:00	5 X	10
7	2400	20:00	5 X	15
8	2400	18:00	5 X	15
9	3200	25:00	5 X	20
10	3200	24:00	5 X	20
11	2400	16:00	5 X	22
12	2400	14:00	4 X	24
Prvih pet tednov samo hodite
Šport in
VEVČE, MAJ-JUNIJ — Šport in rekreacija imata na Vevčah lepo tradicijo, saj so bili Vevča-ni vedno aktivni in prizadevni športniki, znani tudi v drugih krajih. Če primerjamo današnje razmere s prejšnjimi na tem področju, moramo žal ugotoviti, da je bilo v zadnjem obdobju premalo športnih aktivnosti. Razmere pa se izboljšujejo in v bodočnost lahko gledamo z optimizmom. Tu sta bazena, odbojkarsko in nogometno igrišče, teniška igrišča, v kratkem pa se predvideva še gradnja kegljišča, strelišča in TRIM steze ter smučarskega središča na Trebeljevem. Danes je v tovarni vsekakor najbolj razvito smučanje, po zaslugi priza-
OD 40—49 LET
Teden	Dolžina steze m	Minute	Teden- sko	Skupno točk
1	1600	19:00	5 X	5
2	1600	17:30	5 X	5
3	1600	16:00	5 X	5
4	2400	25:00	5 X	7 1/2
5	2400	23:00	5 X	7 1/2
6	3200	31:00	5 X	10
7	1600	12:30	5 X	10
8	2400	20:30	5 X	15
9	2400	19:00	5 X	15
10	3200	26:00	5 X	20
11	3200	24:00	5 X	20
12	2400	17:00	5 X	22
13	2400	15:30	5 X	22
14	2400	14:30	4 X	24
Prvih šest tednov			samo	hodite
OD 1	50—59 1600	LET 20:00	5 X	
2	1600	18:00	5 X	5
3	1600	17:00	5 X	5
4	1600	16:00	5 X	5
5	2400	26:00	5 X	7 1/2
6	2400	24:00	5 X	7 1/2
7	2400	23:00	5 X	7 1/2
8	3200	23:00	5 X	10
9	1600	13:00	5 X	10
10	2400	20:00	5 X	15
11	2400	18:00	5 X	15
12	3200	28:00	5 X	20
13	3200	26:00	5 X	20
14	2400	17:30	5 X	22’
15	2400	17:00	5 X	22
16	2400	16:30	5 X	22
Prvih osem tednov samo hodite				
NAD 60 LET
Ni priporočljivo!
Prihodnjič: Program za pridobivanje kondicije s plavanjem. (Po knjigi Mildred in Kenneth Cooper:
AEROBIK ZA ŽENSKE)
rekreacija
devnega planinskega društva in pa plavanje kot posledica dobrih možnosti za to zvrst in pa tradicije. Od ostalih športnih aktivnosti se največ gojijo discipline, ki so vključene v Slovenske papirniške igre in to so: nogomet, odbojka, kegljanje, namizni tenis, streljanje in šah.
Za zaključek bi hotel še enkrat opozoriti na pomen in vlogo športne rekreacije delovnih ljudi, ter da jo strokovno organiziramo. Izkušnje na tem področju so pokazale, da je danes najbolj razvita športna rekreacija tam, kjer so za to usposobljeni strokovni kadri, kar pa ne pomeni, da tudi brez teh ni moč napraviti kaj več!
L. S.
Spet motiv iz tiskarne »Tone Tomšič« iz Ljubljane, kjer nam tiskajo glasilo. Želeli smo, da hi ta številka izšla vsaj teden pred proslavo, zato smo večkrat intervenirali pri tehničnem vodji Janezu Ujašu in v tehnični pisarni pri Ivici Pirman in celo v ekspeditu pri Ančki Grofenik
KADROVSKA SLUŽBA POROČA
Stran 24
Tapete so postale del življenja Vevčanov
(Nadaljevanje s 1. str.)
Minilo je natanko 7 mesecev od takrat, ko so stekli na tiskarskih strojih prvi metri zidnih tapet in preteklo je manj kot dve leti, od kar je bila podpisana pogodba (28. IX. 1972) z dobaviteljem opreme — firmo OLBRICH.
Ideja o proizvodnji tapet na Vevčah se je pojavila že eno leto prej. V tem času je bila izdelana predhodna tehnološka (18. XI. 1971) in ekonomska obdelava tržišča in zbrane so bile ponudbe različnih dobaviteljev. Formirana je bila skupina tehnologov in ekonomistov, ki naj bi izbrala najustreznejšega ponudnika. Iz vseh razprav in študij je bilo razvidno, da bi bila proizvodnja tapet na Vevčah v skladu z razvojnim konceptom. Zagarantiran imamo osnovni tapetni papir, nova tehnologija pa predstavlja nadaljnje oplemenitenje papirjev. Raziskave tržišča so pokazale, da je po tem artiklu veliko povpraševanje in ga bo možno plasirati.
Popolnoma nova proizvodnja predstavlja dokaj velik riziko. Pri sedanjem tempu razvoja ni več časa za eksperimentiranje in postopno osvajanje proizvodnje. Strokovne službe in samoupravni organi so se zavedali, da nam lahko zagotovi uspeh:
—	hiter začetek nove proizvodnje,
—	preizkušena strojna oprema,
—	strokovna usposobljenost delavcev na delovnem mestu,
—	dobra tehnologija,
—	dobra notranja organizacija obrata in
—	sistematsko delo pri nastavljanju kolekcije.
Odločitev za tehniko tiska pri proizvodnji tapet je bila lahka, ker nam jo je diktirala kvaliteta osnovnega papirja za tapete. Druge izbire tu ni bilo, strojna oprema za izbrano tehniko klej nega oljnega tiska je naj cenejša in preizkušena. Tovrstnih tapet se je izdelalo v tem času v inozemstvu več kot 80 %>. Res je, da so ravno v tem času znatno napredovale tudi druge tehnike tiska, ki so zelo primerne za izdelavo nekaterih vrst tapet. Danes je zelo pametno imeti obe tehniki tiska, ker dajeta niz kreativnih možnosti.
Pri izbiri strojne opreme smo gledali predvsem na:
—	renome dobavitelja opreme
—	ceno
—• know — how (praksa), v okviru katerega je možno ne samo strokovno usposabljanje kadrov, ampak prevzeti kompletno organizacijo in tehnologijo. Tovarna, ki je nudila know — how bo v
perspektivi nudila tudi možnosti sodelovanja na komercialnem področju v obliki kompenzacijskih in drugih poslov.
Strokovna skupina je po vseh pretresanjih prišla do zaključka, da je kombinacija firme OLBRICH — dobavitelj strojne opreme in MARBURGER TA-PETENFABRIK — know — how, najbolj ustrezna. Angleški proizvajalec strojne opreme BRAD-BURY — SANDERS ni po ponudbi dosti zaostajal za nemško firmo OLBRICH oz. mu je bil celo enak, veliko pomanjkljivost pa smo videli pri partnerju, ki naj bi nudil prakso, to je firma HEYWOD WALLPAPER printing Co. Ltd. Tiskati tapete bi se lahko naučili tudi pri tej firmi, vendar perspektivno gledano to ni dovolj. To podjetje se po tehnološki in ekonomski plati ne more primerjati z renomirano nemško firmo MARBURGER TAPE-TENFABRIK.
Potek investicij je bil hiter in brez zapletljajev. Res je, da smo s celotno investicijo kasnih ca. 3 mesece, vendar ne po naši krivdi. Kriva je bila Narodna banka, ki ni izdala pravočasno potrdila za Hermes zavarovanje in pa stavke v ZRN.
Investicijski program razvoja tovarne je dne 20. III. 1972. potrdil delavski svet in kot prvo fazo tega programa izgradnjo obrata tapet v skupni predračunski vrednosti 22.551.000 din. Zaradi devalvacije dinarja, reval-vacije marke in splošnega porasta cen je v izgradnji prišlo do nekaterih podražitev. Glede na to je delavski svet dne 27. VI. 1973. potrdil novo predračunsko vrednost investicije v skupni vrednosti 24.925.000 dinarjev.
Izgradnja obrata tapet je bila zaključena v mesecu novembru 1973, decembra meseca pa je obrat pričel s poskusno proizvodnjo, istočasno pa so se zaključevala manjša montažna in ureditvena dela.
Po končanem obračunu del znašajo prekoračitve predračunskih vrednosti investicije skupaj din 482.601,15. Prekoračitve so nastale zaradi podražitev in zaradi nabave nekatere drobne opreme, ki v projektu ni bila predvidena. Prekoračitve se krijejo v višini 95.369,25 din s tujim kreditom (do prekoračitve je prišlo zaradi tečajnih razlik), razliko 387.231,90 din pa pokrivamo iz lastnih sredstev. Prekoračitev predračunske vrednosti investicije obrata tapet je minimalna, saj znaša le 2 procenta. Na ta rezultat smo res lahko ponosni.
Vse to je že preteklost. Obrat je dobil že v tem času dokončno organizacijsko obliko, prizadeven kader, ki smo ga dobili iz ostalih obratov in drugih sorodnih podjetij pa iz dneva v dan povečuje proizvodnjo in zboljšuje kvaliteto.
V začetku maja meseca smo poslali na tržišče prvi del kolekcije 1974/75 s sedemnajstimi vzorci v različnih barvah. V času, ko to berete, smo število vzorcev podvojili, število izdelanih rolic pa je že prek 300.000. Za tisk pa je pripravljenih še novih 35 vzorcev.
Kakšne so perspektive za razvoj proizvodnje tapet?
Kako in s kakšnim tempom se bomo razvijali je odvisno predvsem od starta na tržišču. To seveda ne pomeni, da bdhio čakali križem rok. Proizvodnja tapet je izredno dinamičen proces, kjer je treba nenehno iskati nova pota in izkoristiti vse možnosti, ki jih stroji nudijo.
Izboljšati moramo še kvaliteto tapet. Glede barv in pralnosti smo dosegli zadovoljive rezultate, izboljšati pa moramo še tisk in kvaliteto osnovnega papirja. Razumljivo je, da moramo dvigniti produktivnost, kar bo z uvedbo norm lahko doseči. Tudi za zmanjšanje izmeta lahko še veliko storimo. Zagotoviti moramo Planirano zasedbo v ateljeju in začeti z izdelavo novih designov.
Razmišljamo tudi o novih investicijah. Zgradba in ostali prostori so prirejeni tako, da lahko kapaciteto s postavitvijo modernega stroja podvojimo.
ZA TISTE, KI NOVE PROIZVODNJE NE POZNATE SE KRATEK OPIS IZDELAVE TAPET
Proizvodnja tapet se začne v ATELJEJIH. Večje tovarne imajo lastne ateljeje, kjer nastajajo vzorčne risbe. V večini primerov pa se glede na ideje in zamisli kolonista vzorci kupujejo.
ODDELEK ZA IZDELAVO VZORČNIH VALJEV — V tem oddelku se za vsako barvo vzorčne risbe izdela poseben valj — vzorčni valj. Tiskovne površine pri teh valjih so lahko medenina, medenina in klobučevina, kovina (jekleni valj), v novejšem času pa guma ali umetna masa.
BARVNA KUHINJA — Ko so valji za nek vzorec pripravljeni, začnemo s prvim preizkusnim tiskom. Za tisk uporabljamo Vodotopne in svetloobstojne klejne barve. Kolonist da navodilo, katere barve naj se za določeno tapeto kombinirajo in pripravijo v barvni kuhinji. Barvni toni, harmonija barvnih tonov in odsto-
panja so lahko ocenjeni samo z očmi. Nobenega aparata ni, ki bi nadomestil oči.
TISK TAPET — Tapete tiskamo na velikih tiskarskih strojih, na katerih lahko tiskamo tudi do 16 različnih barv hkrati pri enkratnem prehodu. Od zvitka papirja teče papirni trak prek velikega tiskovnega valja. Tu nanašajo vzorčni valji po določenem vrstnem redu barvo na papirni trak. Potem tapeto v dolgem sušilnem kanalu posušimo in ponovno navijemo na zvitek.
GAUFRIRANJE TAPET — Tapete so konzumni artikel. Potiskana cenena površina/ papirja predstavlja hladno površino. Tapeti je nujno treba dati tekstilno strukturo že pri samem tisku, v glavnem pa pri gaufriranju (pre-ganju).
PREMAZOVANJE TAPET S SINTETIČNIMI DISPERZIJAMI — Pri proizvodnji tapet poznamo v glavnem 3 vrste tapet glede na pralnost:
1.	Vodoodporne — polpralne tapete:
Pri teh tapetah lahko lepilo za lepljenje tapet po tapeciranju odstranimo z mokro gobo ali krpo.
2.	Pralne tapete:
Prah in umazanijo obrišemo z mokro krpo ali gobo. Pri tovrst-

nih tapetah lahko uporabljamo blaga pralna sredstva.
3.	100 "/o pralne tapete:
Večkratno čiščenje z vodo in vsemi razredčenimi pralnimi sredstvi.
IZDELAVA TAPETNIH ROLIC
— Na posebnem stroju »rol-avto-matu« tapeto obrežemo in navijemo v rolico. Dolžina tapete v rolici mora biti točno 10,05 m, širina 53 cm. V dobro organizirani dodelavi tapet ni možno, da bi prišlo do pomešanja posameznih izdelav tapet. Kupec v nobenem primeru ne more dobiti prvo in stoto rolico. To omogoča poseben sistem pakiranja in transportiran j a tapetnih rolic od enega do drugega stroja. Tapetno rolico na zavijalnem stroju še zavijemo v polietilensko folijo.
SKLADIŠČE TAPET — Z razliko od proizvodnje papirja se delajo tapete na zalogo. Kupcu moramo v vsakem času postreči s katero koli tapeto, ki je v katalogu tekoče kolekcije.
Ob uradni otvoritvi obrata tapet se želim v imenu ožjega kolektiva zahvaliti vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešnemu zaključku investicije; vsem neposrednim proizvajalcem v proizvodnji tapet pa iskrene čestitke in pohvale za prizadevno dosedanje delo.