UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI Srednje splošno izobraževanje 80:01 TEORIJA JAZZA Z / modul C: jazz-zabavna glasba 5202.9.6 Umetniška gimnazija - glasbena smer; // OSNOVAMI 2 ARANŽIRANJA 1 UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI IME PREDMETA: teorija jazza z osnovami aranžiranja Izobraževalni program umetniške gimnazije - glasbena smer; modul C: jazz-zabavna glasba: druge oblike samostojnega ali skupinskega dela: glasbeno ustvarjanje (140 ur) PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: Gašper Bertoncelj, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo; Ana Bezjak, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo; Polonca Češarek Puklavec, Zavod RS za šolstvo; Marko Črnčec, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo; Matej Hotko, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo; mag. Klemen Kotar, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Igor Lunder, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Igor Matković, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; dr. Jani Moder, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Nanča Muck, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Jure Pukl, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo; Milan Stanisavljević, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Janez Vouk, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; mag. Damjana Zupan, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Vid Žgajner, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola JEZIKOVNI PREGLED: Manja Žugman OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p. IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc Ljubljana, 2025 SPLETNA IZDAJA DOSTOPNO NA POVEZAVI: https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-dp-teorija-jazza-z-osnovami- aranziranja_um_gl_c.pdf Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 250832387 ISBN 978-961-03-1173-7 (Zavod RS za šolstvo, PDF) BESEDILO O SEJI SS Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 245. seji, dne 19. 6. 2025, določil učni načrt teorija jazza z osnovami aranžiranja za izobraževalni program umetniške gimnazije (glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba). Strokovni svet RS za splošno izobraževanje se je na svoji 245. seji, dne 19. 6. 2025, seznanil z didaktičnimi priporočili k učnemu načrtu teorija jazza z osnovami aranžiranja za izobraževalni program umetniške gimnazije (glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba). PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj) KAZALO OPREDELITEV PREDMETA....................... 9 VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ..... 53 Namen predmeta ........................................... 9 Opredelitev predmeta .................................. 53 Temeljna vodila predmeta ............................. 9 Didaktična priporočila .................................. 53 Obvezujoča navodila za učitelje ................... 10 1. letnik ........................................................ 54 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA .................. 11 HARMONIJA ............................................... 54 Kažipot po didaktičnih priporočilih .............. 11 LESTVICE .................................................... 54 Splošna didaktična priporočila ..................... 11 OBLIKOSLOVJE............................................ 54 Splošna priporočila za vrednotenje znanja ... 13 GLASBILA ................................................... 55 Specialnodidaktična priporočila področja/predmeta ARANŽIRANJE ............................................ 55 ..................................... 14 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 19 2. letnik ........................................................ 55 1. LETNIK HARMONIJA ............................................... 55 .......................................................... 20 Harmonija .................................................... 20 LESTVICE .................................................... 56 Lestvice ........................................................ 23 OBLIKOSLOVJE............................................ 56 Oblikoslovje ................................................. 25 ARANŽIRANJE ............................................ 56 Glasbila ........................................................ 27 3. letnik ........................................................ 56 Aranžiranje .................................................. 28 HARMONIJA ............................................... 56 2. LETNIK .......................................................... 30 LESTVICE .................................................... 57 Harmonija .................................................... 30 Lestvice ........................................................ 32 OBLIKOSLOVJE............................................ 57 Oblikoslovje ................................................. 33 VEČGLASJE ................................................. 57 Aranžiranje .................................................. 34 ARANŽIRANJE ............................................ 57 3. LETNIK .......................................................... 36 4. letnik ........................................................ 58 Harmonija .................................................... 36 HARMONIJA ............................................... 58 Lestvice ........................................................ 38 LESTVICE .................................................... 58 Oblikoslovje ................................................. 39 Večglasje GLASBILA ................................................... 58 ...................................................... 41 Aranžiranje .................................................. 43 VEČGLASJE ................................................. 58 4. LETNIK .......................................................... 45 ARANŽIRANJE ............................................ 59 Harmonija .................................................... 45 PRILOGE ............................................... 60 Lestvice ........................................................ 47 Glasbila ........................................................ 48 Večglasje ...................................................... 50 Aranžiranje .................................................. 52 8 0 : 0 1 / / / 5 2 0 2 . 9 . 6 2 OPREDELITEV PREDMETA NAMEN PREDMETA Predmet teorija jazza z osnovami aranžiranja je glasbeno strokovni predmet v programu umetniške gimnazije in sestavni del maturitetnega predmeta glasba. Predmet razvija, poglablja in širi glasbena znanja in sposobnosti, s pomočjo katerih dijak stopa na poklicno pot in se razvija v vsestranskega glasbenega umetnika. Dijaka seznani s prvinami glasbe in z načinom, kako se te uresničujejo v jazzu, s posebnim ozirom na različne jazzovske sloge, posebnosti v jazzovski harmoniji in zapisih, s spoznavanjem instrumentov in zasedb v jazzu ter aranžiranjem za manjše zasedbe. Skupaj z drugimi strokovnimi predmeti vzgaja in izobražuje glasbene talente ter jim omogoča pridobivanje nujnih in integralnih glasbenih znanj ter izkušenj. Je vzgojno in didaktično dragocen vezni člen med individualnim poukom izbranega glasbila ter predmetoma skupinska igra in osnove improvizacije, saj poglablja teoretične uvide v jazzovskih zakonitostih, hkrati pa del snovi, ki jo pridobi dijak pri individualnem pouku, prestavi v teoretske okvire in s tem z novimi znanji obogati ter poglobi zahteve muziciranja v skupinah. Pri predmetu dijak širi svoja estetska in intelektualna obzorja, razvija in ozavešča domišljijski, čustveni in osebni kritično-analitični odnos do glasbene ustvarjalnosti, tako svoje kot tuje. Predmet praktično pripravi dijaka na slogovno primerno ustvarjanje in prirejanje glasbenih del. Zato tvori nepogrešljivo strokovno in teoretsko osnovo za katero koli relevantno samostojno ustvarjalnost in poustvarjalnost. TEMELJNA VODILA PREDMETA Predmet temelji na ciljnem in procesnem udejanjanju avtentičnih oblik učenja glasbe. Učitelji z upoštevanjem razvojnih zakonitosti dijakov in njihovih interesov avtonomno izbirajo glasbene vsebine z namenom razvoja dijakove glasbene nadarjenosti ter poglabljanja njegove muzikalnosti, glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj. Dijaki z glasbenimi dejavnostmi izkustveno razvijajo glasbene sposobnosti in spretnosti, izgrajujejo pojmovne mreže, spoznavajo glasbeno literaturo, ustvarjalce, poustvarjalce, glasbeni simbolni sistem in elemente glasbenega oblikovanja. Pri predmetu teorija jazza z osnovami aranžiranja se dijaki naučijo analitičnega gledanja na gradnjo glasbenega dela in pridobivajo osnove zavestnega spremljanja vertikalnih in horizontalnih gibanj ter sposobnosti za spremljanje notnega zapisa. Razvijajo svoje glasbeno pomnjenje, slušne predstave, koncentracijo, harmonsko občutje, čut za obliko in strukturo, smisel za skladnost in stilne karakteristike. Poglabljajo sposobnosti za doživljanje, umevanje in estetsko vrednotenje glasbenih del in razvijajo glasbeni okus. Na podlagi analize slogov v jazzu in zabavni glasbi razvijajo slogovno primerno svoj izraz. Razumejo in usvojijo zakonitosti glasbene teorije ter znajo teoretično znanje uporabiti na primerih iz glasbene literature. 9 8 0 : 0 1 / / / 5 2 0 OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE 2 . 9 . 6 2 Poučevanje teorije jazza z osnovami aranžiranja zahteva celostni pristop, ki vključuje teoretične in praktične vidike. Učitelj mora zagotoviti, da dijaki aktivno usvajajo cilje in standarde znanja. Ključne značilnosti pouka vključujejo poglobljeno razumevanje jazzovske harmonije, ritmike in melodike ter praktično uporabo teh znanj pri aranžiranju. Poudariti je treba pristope, ki spodbujajo kreativnost, analitično mišljenje in sodelovanje v skupinah. Eksperimentalno delo, analiza jazzovskih skladb in praktične vaje v aranžiranju so bistveni. Učitelj mora zagotavljati varnost pri uporabi glasbenih instrumentov in opreme ter spremljati dijakovo počutje in napredek. Pouk mora temeljiti na sodobnih raziskavah, kulturnih vrednotah in učinkovitih strategijah. Učitelj spodbuja dijakove ambicije in nadstandardne sposobnosti ter pomaga pri oblikovanju in uresničevanju ciljev. S pristopom, osredinjenim na dijaka, le-ta gradi svojo glasbeno identiteto in dosega najvišji potencial. 10 8 0 : 0 1 / / / 5 2 2 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA 0 . 9 . 6 2 KAŽIPOT PO DIDAKTIČNIH PRIPOROČILIH Razdelke Kažipot po didaktičnih priporočilih, Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja je pripravil Zavod RS za šolstvo. Didaktična priporočila prinašajo učiteljem napotke za uresničevanje učnega načrta predmeta v pedagoškem procesu. Zastavljena so večplastno, na več ravneh (od splošnega h konkretnemu), ki se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo. » Razdelka Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja  vključujeta krovne usmeritve za načrtovanje, poučevanje in vrednotenje znanja, ki veljajo za vse predmete po celotni izobraževalni vertikali. Besedilo v teh dveh razdelkih je nastalo na podlagi Usmeritev za pripravo didaktičnih priporočil k učnim načrtom za osnovne šole in srednje šole (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3ladrdr) ter Izhodišč za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/plw0909) in je v vseh učnih načrtih enako. » Razdelek Specialnodidaktična priporočila področja/predmeta vključuje tista didaktična priporočila, ki se navezujejo na področje/predmet kot celoto. Zajeti so didaktični pristopi in strategije, ki so posebej priporočeni in značilni za predmet glede na njegovo naravo in specifike. Učni načrt posameznega predmeta je členjen na teme, vsaka tema pa se lahko nadalje členi na skupine ciljev. » Razdelka Didaktična priporočila za temo in Didaktična priporočila za skupino ciljev vključujeta konkretne in specifične napotke, ki se nanašajo na poučevanje določene teme oz. skupine ciljev znotraj teme. Na tem mestu so izpostavljene preverjene in učinkovite didaktične strategije za poučevanje posamezne teme ob upoštevanju značilnosti in vidikov znanja, starosti dijakov, predznanja, povezanosti znanja z drugimi predmeti/področji ipd.  Na tej ravni so usmeritve lahko konkretizirane tudi s primeri izpeljave oz. učnimi scenariji. Didaktična priporočila na ravni skupine ciljev zaokrožujeta razdelka Priporočeni načini izkazovanja znanja in Opisni kriteriji, ki vključujeta napotke za vrednotenje znanja (spremljanje, preverjanje, ocenjevanje) znotraj posamezne teme oz. skupine ciljev. SPLOŠNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Učitelj si za uresničitev ciljev učnega načrta, kakovostno učenje ter optimalni psihofizični razvoj dijakov prizadeva zagotoviti varno in spodbudno učno okolje. V ta namen pri poučevanju uporablja raznolike 11 8 0 : 0 1 / / / didaktične strategije, ki vključujejo učne oblike, metode, tehnike, učna sredstva in gradiva, s katerimi dijakom 520 omogoča aktivno sodelovanje pri pouku, pa tudi samostojno učenje. Izbira jih premišljeno, glede na namen in 2.9 naravo učnih ciljev ter glede na učne in druge, za učenje pomembne značilnosti posameznega dijaka, učne .62 skupine ali oddelka. Varno in spodbudno učno okolje učitelj zagotavlja tako, da: » spodbuja medsebojno sprejemanje, sodelovanje, čustveno in socialno podporo; » neguje vedoželjnost, spodbuja interes in motivacijo za učenje, podpira razvoj različnih talentov in potencialov; » dijake aktivno vključuje v načrtovanje učenja; » kakovostno poučuje in organizira samostojno učenje (individualno, v parih, skupinsko) ob različni stopnji vodenja in spodbujanja; » dijakom omogoča medsebojno izmenjavo znanja in izkušenj, podporo in sodelovanje; » prepoznava in pri poučevanju upošteva predznanje, skupne in individualne učne, socialne, čustvene, (med)kulturne, telesne in druge potrebe dijakov; » dijakom postavlja ustrezno zahtevne učne izzive in si prizadeva za njihov napredek; » pri dijakih stalno preverja razumevanje, spodbuja ozaveščanje in usmerjanje procesa lastnega učenja; » proces poučevanja prilagaja ugotovitvam sprotnega spremljanja in preverjanja dosežkov dijakov; » omogoča povezovanje ter nadgrajevanje znanja znotraj predmeta, med predmeti in predmetnimi področji; » poučuje in organizira samostojno učenje v različnih učnih okoljih (tudi virtualnih, zunaj učilnic), ob uporabi avtentičnih učnih virov in reševanju relevantnih življenjskih problemov in situacij; » ob doseganju predmetnih uresničuje tudi skupne cilje različnih področij (jezik, državljanstvo, kultura in umetnost; trajnostni razvoj; zdravje in dobrobit; digitalna kompetentnost; podjetnost). Učitelj pri uresničevanju ciljev in standardov znanja učnega načrta dijakom omogoči prepoznavanje in razumevanje: » smisla oz. namena učenja (kaj se bodo učili in čemu); » uspešnosti lastnega učenja oz. napredka (kako in na temelju česa bodo vedeli, da so pri učenju uspešni in so dosegli cilj); » pomena različnih dokazov o učenju in znanju; » vloge povratne informacije za stalno izboljševanje ter krepitev občutka »zmorem«; » pomena medvrstniškega učenja in vrstniške povratne informacije. Za doseganje celostnega in poglobljenega znanja učitelj načrtuje raznolike predmetne ali medpredmetne učne izzive, ki spodbujajo dijake k aktivnemu raziskovanju, preizkušanju, primerjanju, analiziranju, argumentiranju, 12 8 0 : 0 1 / / / reševanju avtentičnih problemov, izmenjavi izkušenj in povratnih informacij. Ob tem nadgrajujejo znanje ter 520 razvijajo ustvarjalnost, inovativnost, kritično mišljenje in druge prečne veščine. Zato učitelj, kadar je mogoče, 2.9 izvaja projektni, problemski, raziskovalni, eksperimentalni, izkustveni ali praktični pouk in uporablja temu .62 primerne učne metode, pripomočke, gradiva in digitalno tehnologijo. Učitelj upošteva raznolike zmožnosti in potrebe dijakov v okviru notranje diferenciacije in individualizacije pouka ter personalizacije učenja s prilagoditvami, ki obsegajo: » učno okolje z izbiro ustreznih didaktičnih strategij, učnih dejavnosti in oblik; » obsežnost, zahtevnost in kompleksnost učnih ciljev; » raznovrstnost in tempo učenja; » načine izkazovanja znanja, pričakovane rezultate ali dosežke. Učitelj smiselno upošteva načelo diferenciacije in individualizacije tudi pri načrtovanju domačega dela dijakov, ki naj bo osmišljeno in raznoliko, namenjeno utrjevanju znanja in pripravi na nadaljnje učenje. Individualizacija pouka in personalizirano učenje sta pomembna za razvijanje talentov in potencialov nadarjenih dijakov. Še posebej pa sta pomembna za razvoj, uspešno učenje ter enakovredno in aktivno vključenost dijakov s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami, z učnimi težavami, dvojno izjemnih, priseljencev ter dijakov iz manj spodbudnega družinskega okolja. Z individualiziranimi pristopi preko inkluzivne poučevalne prakse učitelj odkriva in zmanjšuje ovire, ki dijakom iz teh skupin onemogočajo optimalno učenje, razvoj in izkazovanje znanja, ter uresničuje v individualiziranih programih in v drugih individualiziranih načrtih načrtovane prilagoditve vzgojno-izobraževalnega procesa za dijake iz specifičnih skupin. SPLOŠNA PRIPOROČILA ZA VREDNOTENJE ZNANJA Vrednotenje znanja razumemo kot ugotavljanje znanja dijakov skozi celoten učni proces, tako pri spremljanju in preverjanju (ugotavljanje predznanja in znanja dijaka na vseh stopnjah učenja), kot tudi pri ocenjevanju znanja. V prvi fazi učitelj kontinuirano spremlja in podpira učenje, preverja znanje vsakega dijaka, mu nudi kakovostne povratne informacije in ob tem ustrezno prilagaja lastno poučevanje. Pred začetkom učnega procesa učitelj najprej aktivira in ugotavlja dijakovo predznanje in ugotovitve uporabi pri načrtovanju pouka. Med učnim procesom sproti preverja doseganje ciljev pouka in standardov znanja ter spremlja in ugotavlja napredek dijaka. V tej fazi učitelj znanja ne ocenjuje, pač pa na osnovi ugotovitev sproti prilagaja in izvaja dejavnosti v podporo in spodbudo učenju (npr. dodatne dejavnosti za utrjevanje znanja, prilagoditve načrtovanih dejavnosti in nalog glede na zmožnosti in potrebe posameznih dijakov ali skupine). Učitelj pripomore k večji kakovosti pouka in učenja, tako da: » sistematično, kontinuirano in načrtno pridobiva informacije o tem, kako dijak dosega učne cilje in usvaja standarde znanja; » ugotavlja in spodbuja razvoj raznolikega znanja – ne le vsebinskega, temveč tudi procesnega (tj. spretnosti in veščin), spremlja in spodbuja pa tudi razvijanje odnosnega znanja; 13 8 0 : 0 1 / / » spodbuja dijaka, da dosega cilje na različnih taksonomskih ravneh oz. izkazuje znanje na različnih ravneh 52/ zahtevnosti; 0 2 . 9 » spodbuja uporabo znanja za reševanje problemov, sklepanje, analiziranje, vrednotenje, argumentiranje 6. 2 itn.; » je naravnan na ugotavljanje napredka in dosežkov, pri čemer razume, da so pomanjkljivosti in napake zlasti priložnosti za nadaljnje učenje; » ugotavlja in analizira dijakovo razumevanje ter odpravlja vzroke za nerazumevanje in napačne predstave; » dijaka spodbuja in ga vključuje v premisleke o namenih učenja in kriterijih uspešnosti, po katerih vrednoti lastno učno uspešnost (samovrednotenje) in uspešnost vrstnikov (vrstniško vrednotenje); » dijaku sproti podaja kakovostne povratne informacije, ki vključujejo usmeritve za nadaljnje učenje. Ko so dejavnosti prve faze (spremljanje in preverjanje znanja) ustrezno izpeljane, sledi druga faza, ocenjevanje znanja. Pri tem učitelj dijaku omogoči, da lahko v čim večji meri izkaže usvojeno znanje. To doseže tako, da ocenjuje znanje na različne načine, ki jih je dijak spoznal v procesu učenja. Pri tem upošteva potrebe dijaka, ki za uspešno učenje in izkazovanje znanja potrebuje prilagoditve. Učitelj lahko ocenjuje samo znanje, ki je v učnem načrtu določeno s standardi znanja. Predmet ocenjevanja znanja niso vsi učni cilji, saj vsak cilj nima z njim povezanega specifičnega standarda znanja. Učitelj ne ocenjuje stališč, vrednot, navad, socialnih in čustvenih veščin ipd., čeprav so te zajete v ciljih učnega načrta in jih učitelj pri dijaku sistematično spodbuja, razvija in v okviru prve faze tudi spremlja. Na podlagi standardov znanja in kriterijev uspešnosti učitelj, tudi v sodelovanju z drugimi učitelji, pripravi kriterije ocenjevanja in opisnike ter jih na ustrezen način predstavi dijaku. Če dijak v procesu učenja razume in uporablja kriterije uspešnosti, bo lažje razumel kriterije ocenjevanja. Ugotovitve o doseganju standardov znanja, ki temeljijo na kriterijih ocenjevanja in opisnikih, se izrazijo v obliki ocene. Učitelj z raznolikimi načini ocenjevanja omogoči izkazovanje raznolikega znanja (védenje, spretnosti, veščine) na različnih ravneh. Zato poleg pisnih preizkusov znanja in ustnih odgovorov ocenjuje izdelke (pisne, likovne, tehnične, praktične in druge za predmet specifične) in izvedbo dejavnosti (govorne, gibalne, umetniške, eksperimentalne, praktične, multimedijske, demonstracije, nastope in druge za predmet specifične), s katerimi dijak izkaže svoje znanje. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA PODROČJA/PREDMETA Učni načrt učitelja usmerja pri izboru učnih strategij oziroma k cilju usmerjenih učnih dejavnosti. Učitelj pri načrtovanju učnih ur izhaja iz: » temeljnih didaktičnih načel (npr. načelo aktivnosti, načelo nazornosti, načelo strukturiranosti, sistematičnosti in postopnosti, načelo ekonomičnosti in racionalnosti pouka, načelo povezovanja teorije in 14 8 0 : 0 1 / / / » prakse, načelo trajnosti znanja, načelo motivacije, načelo individualizacije pouka, načelo socializacije 520 dijaka);2.9.6 dijakovih glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj, razvojnih značilnosti, individualnih potreb in 2 interesov; » kulturne, umetniške in sporočilne vrednosti glasbe. Poleg že uveljavljenih in preizkušenih didaktičnih strategij ter metod v pouk vključuje inovativne tehnike, prožno uporablja različne učne oblike, uvaja nove didaktične postopke, učne metode in sodobne digitalne tehnologije. Pouk izvaja v spodbudnem učnem okolju, tako v razredu kot tudi izven njega. Obisk koncertov, glasbenih prireditev in srečanja z glasbenimi umetniki pomembno širijo glasbena znanja dijakov, spodbujajo kritično mišljenje in razvijajo estetsko vrednotenje. Glasbena znanja prispevajo k razvoju ključne kompetence kulturna zavest in izražanje. Ob zavedanju slovenske glasbene in kulturne identitete, ki temelji na bogati zakladnici ljudske in umetne glasbe, dijaki širijo svoja znanja ter spoznavajo raznolikost in bogastvo glasbenih praks drugih kultur in narodov. Zgradba učnega načrta Cilji v učnem načrtu so oblikovani odprto in široko, kar učitelju omogoča avtonomijo pri izboru glasbenih vsebin ter njihovem prilagajanju razvojnim značilnostim, zmožnostim in interesom dijakov. Cilji se nadgrajujejo iz letnika v letnik, kar zagotavlja postopnost in kontinuiteto skozi celotno gimnazijsko vertikalo. Standardi znanja so izpeljani iz ciljev. Posamezen letnik gimnazije predstavlja temo v učnem načrtu. Pod vsako temo (letnik) so nanizane skupine ciljev zbrane pod svojim tematskim naslovom (npr. Harmonija, Lestvice, Oblikoslovje, Aranžiranje). V vsakem letniku gimnazije se uresničujejo vsi cilji vseh tematsko združenih skupin ciljev, načrtovanje teh ciljev pa naj bo uravnoteženo z razvidno rdečo nitjo učnega procesa. Skozi daljše časovno obdobje učitelj načrtuje postopno uvajanje ciljev in njihovo nadgradnjo z novimi, pri čemer izhaja iz usvojenih znanj in spretnosti, pridobljenih v predhodnih letnikih. S široko opredelitvijo pojmov (npr. lestvice, akordi, blues) se omogoča učitelju avtonomija pri izboru strokovnih terminov glede na izbor glasbenih vsebin in druge vsebine tematskega sklopa. Specifika predmeta zahteva zelo interaktivno delo pri pouku. Pouk naj ne poteka samo frontalno in ne sme biti samo teoretičen, temveč mora vsebovati čim več vaj, ki se rešujejo bodisi skupno pred tablo bodisi individualno doma ali pri pouku. Dijaki naj rešujejo konkretne probleme in izdelujejo aranžmaje. Pomemben del pouka je tudi projektno delo. Dijaki naj izdelujejo zadane projektne naloge sami doma in jih večkrat prinesejo na vpogled učitelju, ki jih pregleda, popravi in da nasvete za nadaljnje delo. 15 8 0 : 0 1 / / / Diferenciacija, individualizacija in formativno spremljanje znanja 5202. Pouk glasbe ponuja oblike, metode in didaktične pristope dela, ki same po sebi ustvarjajo pogoje za 9.6 diferenciacijo in individualizacijo. Učitelj s premišljenim izborom glasbenih vsebin prilagaja raven zahtevnosti 2 dijakovim zmožnostim. Pri skupinskem pouku učitelj lahko individualizira delo znotraj posamezne glasbene vsebine: oblikuje glasbene naloge posameznim skupinam dijakov s podobnimi glasbenimi izkušnjami. Cilje načrtuje tako, da spodbuja samostojnost dijakov pri glasbenih dejavnostih: izvajanje, poslušanje in ustvarjanje. Glasbeni pouk, osredinjen na dijaka, od učitelja zahteva stalno didaktično ustvarjalnost pri oblikovanju učnega procesa, v katerem dijak postopoma prevzema odgovornost za lastno učenje in učne dosežke. Hkrati pri dijaku spodbuja sodelovalno učenje in timsko delo, pri katerem dijak praktično in teoretično raziskuje glasbo in rešuje avtentične, problemske naloge. Delo z dijaki z raznolikimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami Učitelj preko inkluzivne prakse prilagodi poučevanje, preverjanje in ocenjevanje znanja za nadarjene dijake, dijake z učnimi težavami, dijake s posebnimi potrebami, dijake priseljence, dijake iz manj spodbudnega družinskega okolja. Prilagaja vsebine, metode, oblike in pristope dela, čas ter rabo didaktičnih pripomočkov za dosego ciljev in standardov znanj ali preseganjem le-teh. Delo z dijaki z raznolikimi potrebami zahteva timsko delo, sodelovanje med učitelji, spremljevalci in drugimi strokovnjaki. Učitelj sproti evalvira učinkovitost prilagoditev ter jih po potrebi spreminja glede na dijakov napredek. Osnovno izhodišče za učiteljevo delo v prilagodljivem in vključujočem učnem okolju so spoštovanje ter upoštevanje različnosti, izvirnosti in individualnosti, pa tudi njegova lastna inkluzivna poučevalna praksa zaradi vse večje raznolikosti med dijaki. Prilagodljivo in vključujoče učno okolje poudarja pomen koncepta vključevanja, ki temelji na dojemanju razreda kot skupnosti različnih in edinstvenih posameznikov ter zahteva prilagoditev vzgojno-izobraževalnega procesa, da ta ustreza potrebam vseh dijakov. Medpredmetno povezovanje Učitelj uresničuje horizontalno in vertikalno medpredmetno povezovanje tako z vidika procesov učenja kot tudi učnih vsebin in pojmov. Lahko podaja praktične primere in izdeluje naloge tudi iz skladb oziroma snovi, ki se vzporedno obravnava pri drugih predmetih, kot so skupinska igra, jazzovski orkester, osnove improvizacije ter glavni in dopolnilni instrument. V ta namen naj se učitelj povezuje z drugimi strokovnimi člani pedagoškega aktiva, sodeluje pri načrtovanju medpredmetnih povezav in ustvarjalno sodeluje pri izvajanju učnega procesa. Namen medpredmetnega povezovanja je močnejša vez ter vzajemno učinkovanje in prenosljivost znanja, s čimer gradimo pogoje za večjo ustvarjalnost, podjetnost in boljšo didaktično učinkovitost na vseh vpletenih predmetnih področjih. Udejanja naj se tudi na ekskurzijah, gostovanjih dijakov doma in v tujini, pri projektnem in raziskovalnem delu. 16 8 0 : 0 1 / / / Skupni cilji 5202. Cilji predmeta podpirajo skupne cilje s področij jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, trajnostnega razvoja, 9.6 zdravja in dobrobiti, digitalne kompetentnosti in podjetnosti.2 V okviru pouka dijak: Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost » Spoznava (1.1.2.1) in uporablja strokovno terminologijo glasbenega jezika (1.1.2.2). » Analizira različne glasbene zapise in druga gradiva o glasbi (1.1.4.1). » Razvija lastne sporazumevalne zmožnosti skozi nenasilno komunikacijo (1.1.5.1). » Vzpostavlja odnos do umetnosti in ozavešča lastno doživljanje (1.3.1.1). » Spoznava umetniške zvrsti, njihova izrazna sredstva ter kulturno-zgodovinski kontekst (1.3.2.1). » Uživa ob ustvarjanju glasbe ter se veseli lastnih dosežkov in dosežkov drugih (1.3.4.1). » Svobodno izraža in uresničuje ustvarjalne ideje (1.3.4.2). » Živi kulturo in umetnost kot vrednoto (1.3.5.1). Trajnostni razvoj » S pomočjo glasbe prepoznava lastne vrednote v povezavi s trajnostnim razvojem (2.1.1.1). » Gradi odgovoren odnos do naravnih sistemov (2.1.3.1). » Kritično presoja informacije z vidika okolja, živih bitij in družbe ob upoštevanju različnih perspektiv (2.2.2.1). » Sodeluje z drugimi pri ukrepanju za trajnostnost (2.4.2.1). Zdravje in dobrobit » Uravnava lastno doživljanje (3.1.2.1), razvija samozavest in samospoštovanje (3.1.2.2). » Glasbene dejavnosti spodbujajo radovednost (3.1.4.1) in sprostitev (3.2.3.2). » Vključuje se v gibalne dejavnosti (3.2.1.3), s katerimi vzpostavlja pozitiven odnos do gibanja (3.2.1.2) ter spoznava ukrepe za ohranjanje zdravja (3.2.4.1). » Razvija spretnost aktivnega poslušanja (3.3.2.1) in sodelovalne veščine (3.3.3.1). Digitalna kompetentnost » Pri iskanju informacij o glasbi (4.1.1.1), ustvarjanju, urejanju in deljenju v različnih formatih uporablja digitalno tehnologijo (4.2.1.1), (4.3.1.1), (4.3.2.1). » Upravlja svojo digitalno identiteto (4.2.6.1). » Prepoznava tehnične težave in jih skuša reševati (4.5.1.1). 17 8 0 : 0 1 / / / Podjetnost 5202. » Uporablja glasbeno znanje in izkušnje pri reševanju izzivov (5.1.2.1), (5.3.1.1).9.62 » Vrednoti dosežke ustvarjanja ter uspešnost pri doseganju zastavljenih ciljev (5.3.5.2). » Uporablja pridobljeno glasbeno znanje v novih situacijah, npr. pri ustvarjanju (5.3.5.3). Preverjanje in ocenjevanje znanja Pod vsako skupino ciljev so nanizani široko zastavljeni cilji in standardi znanja, ki učitelju omogočajo avtonomijo. Iz ciljev, ki jih lahko objektivno preverimo, so izpeljani standardi. Standardi znanja se dosegajo skozi vzgojno-izobraževalno delo v dejavnostih, ki se izvajajo v živo s prepletanjem ciljev, vsebin, metod in oblik dela. Pri doseganju kakovostne ravni standardov upoštevamo individualne značilnosti glasbenega razvoja dijakov. S preverjanjem znanja učitelj spremlja dijakov razvoj in napredek v okviru vsake ure pouka. Po preverjanju daje dijaku povratne informacije o njegovem napredku. Ocenjevanje skupinskega pouka je lahko ustno, pisno ali s projektnimi izdelki. Predmet je tudi sestavni del maturitetnega predmeta glasba, zato je smiselno, predvsem v zadnjem letniku, dijake pripraviti na maturitetni test. Literatura Ahačič, K. (2025). Ključni cilji po področjih skupnih ciljev (Spletna izd.). Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/eohgiil Holcar, A. idr. (2016). Formativno spremljanje v podporo učenju. Priročnik za učitelje in strokovne delavce. Zavod RS za šolstvo. Marentič Požarnik, B. (2021). Psihologija učenja in pouka. DZS. 18 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA 8 0 : 0 1 / / / 1. LETNIK 5202.9.62 OBVEZNO OPIS TEME V 1. letnik sodijo naslednje skupine ciljev: harmonija, lestvice, oblikoslovje, glasbila in aranžiranje. Poudarek je na diatonični štiriglasni harmoniji in lestvicah ter na osnovnih podatkih o glasbilih, oblikovni zgradbi in notnem zapisovanju v jazzu. HARMONIJA CILJI Dijak: O: se uči gradnje trozvokov (dur, mol, zmanjšani, zvečani, sus4) in četverozvokov (durov z veliko, dominantni, molov z malo, molov z veliko, zmanjšani z malo, zmanjšani, durov in molov trozvok z dodano seksto, 7sus) v osnovni obliki; O: uporablja specifično označevanje intervalov in pravil za standardizirano obliko zapisa akordnih simbolov v jazzu in zabavni glasbi; O: spoznava, kaj je gibanje osnovnih tonov akordov in katera so najpogostejša v jazzovski harmoniji (za kvinto navzdol); (1.1.2.1) O: analizira funkcije v harmonskih postopih; O: spoznava sorodstva štiriglasnih akordov v jazzu in osnovni princip reharmonizacije; O: spoznava najpogostejšo kadenco (II-V-I) in turnarounda (I-VI-II-V in III-VI-II-V) v jazzu; O: se uči uporabe funkcionalnih tonov, guide tone linije in štiriglasnega vodenja glasov; O: se uči harmonske strukture klasičnega 12-taktnega bluesa, ostale značilnosti in druge oblike le-tega; O: spoznava dominantna akorda s posebnima funkcijama I7 in IV7. 20 8 0 : 0 1 / / STANDARDI ZNANJA / 5 2 0 Dijak: .2 9 . 6 » 2 izkaže znanje iz gradnje trozvokov (dur, mol, zmanjšani, zvečani, sus4) in četverozvokov (durov z veliko, dominantni, molov z malo, molov z veliko, zmanjšani z malo, zmanjšani, durov in molov trozvok z dodano seksto, 7sus) v osnovni obliki; » pozna specifično označevanje intervalov in pravila za standardizirano obliko zapisa akordnih simbolov v jazzu in zabavni glasbi; » izkaže znanje iz gibanja osnovnih tonov akordov; » izkaže znanje iz analize funkcij v harmonskih postopih; » pozna sorodstva štiriglasnih akordov v jazzu in osnovne principe reharmonizacije; » pozna najpogostejšo kadenco in turnarounda v jazzu; » izkaže znanje iz funkcionalnih tonov, guide tone linije in štiriglasnega vodenja glasov; » pozna harmonsko strukturo klasičnega 12-taktnega bluesa in ostale značilnosti le-tega; » 7 7 pozna dominantna akorda s posebnima funkcijama I in IV. TERMINI ◦ interval ◦ akordni simbol ◦ funkcionalni ton ◦ guide tone linija ◦ vodenje glasov ◦ osnovni ton akorda ◦ funkcija akorda ◦ sorodstvo akordov ◦ reharmonizacija ◦ kadenca ◦ turnaround ◦ blues DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Učitelj naj predstavi in uporablja standardiziran zapis akordnih simbolov v jazzu in zabavni glasbi, kot je navedeno v Standardized Chord Symbol Notation (Brandt / Roemer). Poleg tega naj informativno prikaže še druge, bolj ali manj pogoste različice zapisov, ki se pojavljajo v praksi. Pri imenovanju akordov naj, kjer je to mogoče, poveže jazzovske izraze v angleščini s tistimi, ki se uporabljajo v klasični harmoniji. Pri harmonski analizi naj prikaže čim več primerov iz prakse (tako notnih kot slušnih). Pri poglavju o vodenju glasov naj izdela zadostno število vaj, da dijaki čimbolj utrdijo znanje. Pri poglavju o bluesu naj dijaki poskusijo napisati enostavno temo s spremembo velike terce v malo na subdominantnem akordu ali s transponiranjem osnovne fraze. 21 8 0 : 0 1 / / PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA / 5 2 0 Svetujejo se raznoliki načini izkazovanja znanja. Proces učenja in znanja dijakov se ugotavlja s formativnim .2 9 spremljanjem, preverjanje in ocenjevanje pa se izvaja klasično (ustno ocenjevanje znanja, pisni preizkusi 6. 2 znanja) in z drugimi raznolikimi načini. Pomembno je, da učitelj dijakom poda povratno informacijo, temelječo na opisnih kriterijih. OPISNI KRITERIJI » pravilnost, natančnost, » sposobnost praktičnega razumevanja in razlikovanja, » samostojnost. 22 8 0 : 0 1 / / LESTVICE / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 6 Dijak: O: spoznava in uporablja diatonične lestvice (ionska, dorska, miksolidijska in eolska) in akordne lestvice kot vsebino določene harmonske funkcije; (1.1.2.2) O: spoznava pentatonike in blues lestvice; O: spoznava termin blue note. STANDARDI ZNANJA Dijak: » pozna diatonične akordne lestvice (ionska, dorska, miksolidijska in eolska) ter pentatonike in blues lestvice, » pozna termin blue note. TERMINI ◦ diatonična akordna lestvica (ionska, dorska, miksolidijska, eolska) ◦ pentatonika ◦ blues lestvica ◦ blue note DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Učitelj naj izdela zadostno število vaj, da dijaki čimbolj utrdijo znanje. Dijakom naj pojasni pomen dobrega poznavanja lestvic v praksi, tako pri tem kot tudi pri ostalih predmetih. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA Svetujejo se raznoliki načini izkazovanja znanja. Proces učenja in znanja dijakov se ugotavlja s formativnim spremljanjem, preverjanje in ocenjevanje pa se izvaja klasično (ustno ocenjevanje znanja, pisni preizkusi znanja) in z drugimi raznolikimi načini. Pomembno je, da učitelj dijakom poda povratno informacijo, temelječo na opisnih kriterijih. OPISNI KRITERIJI » pravilnost, natančnost, 23 8 0 : 0 1 / / » sposobnost praktičnega razumevanja in razlikovanja, 52/ 0 » .2 orientacija v glasbenem zapisu, 9 . 6 » 2 samostojnost. 24 8 0 : 0 1 / / OBLIKOSLOVJE / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 6 Dijak: O: razvija razumevanje osnovnih pojmov iz glasbenega oblikoslovja v jazzu in zabavni glasbi (motiv, fraza, perioda, pesemska oblika, oblika priredbe, tema, intro, verse, chorus, refren, bridge, interlude, koda, tag, solo chorus, shout chorus, soli idr.); O: se uči analizirati kitično zgradbo v bluesu in značilnosti melodičnih fraz ter pomen termina call and response; (5.3.5.2) O: iz slušnega primera prepozna potek skladbe in zapiše njene posamezne dele v obliki lead-sheeta. STANDARDI ZNANJA Dijak: » izkaže poznavanje osnovnih pojmov iz glasbenega oblikoslovja v jazzu in zabavni glasbi (motiv, fraza, perioda, pesemska oblika, oblika priredbe, tema, intro, verse, chorus, refren, bridge, interlude, koda, tag, solo chorus, shout chorus, soli idr.); » analizira kitično zgradbo v bluesu in pozna značilnosti melodičnih fraz ter pojem call and response; » na podlagi slušnega primera ugotovi potek skladbe in zapiše njene posamezne dele v obliki lead-sheeta. TERMINI ◦ motiv ◦ fraza ◦ perioda ◦ pesemska oblika ◦ oblika priredbe ◦ tema ◦ intro ◦ verse ◦ chorus ◦ refren ◦ bridge ◦ interlude ◦ koda ◦ tag ◦ solo chorus ◦ shout chorus ◦ soli ◦ call and response ◦ lead-sheet DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Učitelj naj prikaže čim več notnih in slušnih primerov iz prakse. Dijaki naj si v okviru projektne naloge sami izberejo posnetek točno določene izvedbe neke skladbe, jo transkribirajo in na podlagi tega izdelajo lead-sheet. Poudarek naj bo predvsem na ugotavljanju pesemske oblike in oblike priredbe, pravilnih glasbenih oznakah ter na pravilnem oblikovanju zapisa lead-sheeta. Dijaki naj večkrat prinesejo delno narejene izdelke na vpogled, da jih lahko učitelj pregleda, popravi in da nasvete za nadaljnje delo. 25 8 0 : 0 1 / / PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA / 5 2 0 Svetujejo se raznoliki načini izkazovanja znanja. Proces učenja in znanja dijakov se ugotavlja s formativnim .2 9 spremljanjem, preverjanje in ocenjevanje pa se izvaja klasično (ustno ocenjevanje znanja, pisni preizkusi 6. 2 znanja) z izdelavo projektne naloge in z drugimi raznolikimi načini. Pomembno je, da učitelj dijakom poda povratno informacijo, temelječo na opisnih kriterijih. OPISNI KRITERIJI » pravilnost, natančnost, » sposobnost praktičnega razumevanja in razlikovanja, » izvirnost, smiselnost, prožnost, » orientacija v glasbenem zapisu, » samostojnost, » ustreznost ustvarjalnega dela. 26 8 0 : 0 1 / / GLASBILA / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 6 Dijak: O: spoznava osnovne značilnosti glasbil (družine glasbil, transpozicija …) in malih zasedb (trio, kvartet, kvintet, sekstet, delitev na soliste in ritemsko sekcijo) v jazzu in zabavni glasbi. (1.3.2.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » našteje osnovne značilnosti glasbil in malih zasedb v jazzu in zabavni glasbi. TERMINI ◦ transpozicija ◦ ritemska sekcija DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Učitelj naj prikaže nekaj slušnih primerov iz prakse, z namenom predstavitve glasbil, ki se poučujejo na oddelku za jazz in zabavno glasbo. Lahko pa dijaki tudi sami prinesejo obravnavana glasbila in naredijo kratko predstavitev. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA Svetujejo se raznoliki načini izkazovanja znanja. Proces učenja in znanja dijakov se ugotavlja s formativnim spremljanjem, preverjanje in ocenjevanje pa se izvaja klasično (ustno ocenjevanje znanja, pisni preizkusi znanja) in z drugimi raznolikimi načini. Pomembno je, da učitelj dijakom poda povratno informacijo, temelječo na opisnih kriterijih. OPISNI KRITERIJI » pravilnost, » sposobnost praktičnega razumevanja in razlikovanja, » samostojnost. 27 8 0 : 0 1 / / ARANŽIRANJE / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 6 Dijak: O: uporablja posebni notni zapis za male zasedbe v jazzu (lead-sheet), zapisovanje za ritemsko sekcijo s poševnicami (slashes) in akordnimi simboli; (1.1.4.1) O: spoznava posebne oznake za določitev tempa, sloga in načina igranja, oznake za artikulacijo, posebne oznake za potek skladbe in za posamezne dele skladb ter ostale posebne oznake, ki se uporabljajo v jazzu; O: spozna izraze: transponiranje, perioda, anticipacija, double-time feel, walking bass. STANDARDI ZNANJA Dijak: » izkaže znanje iz pravil zapisovanja lead-sheeta. TERMINI ◦ slashes (poševnice) ◦ transponiranje ◦ double-time feel ◦ walking bass ◦ anticipacija DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Učitelj naj prikaže notne primere iz prakse, iz katerih dijaki poskušajo prepoznati in razumeti določene zapise in oznake. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA Svetujejo se raznoliki načini izkazovanja znanja. Proces učenja in znanja dijakov se ugotavlja s formativnim spremljanjem, preverjanje in ocenjevanje pa se izvaja klasično (ustno ocenjevanje znanja, pisni preizkusi znanja) z izdelavo projektne naloge in z drugimi raznolikimi načini. Pomembno je, da učitelj dijakom poda povratno informacijo, temelječo na opisnih kriterijih. OPISNI KRITERIJI » pravilnost, natančnost, » sposobnost praktičnega razumevanja in razlikovanja, 28 8 0 : 0 1 / / » izvirnost, smiselnost, prožnost, 52/ 0 » .2 orientacija v glasbenem zapisu, 9 . 6 » 2 samostojnost, » ustreznost ustvarjalnega dela. 29 8 0 : 0 1 / / 2. LETNIK / 5 2 0 2 . 9 . 6 OBVEZNO 2 OPIS TEME V 2. letnik sodijo naslednje skupine ciljev: harmonija, lestvice, oblikoslovje in aranžiranje. Poudarek je na petglasni harmoniji, diatoničnih lestvicah in harmonskih sredstvih za razširjanje tonalitete z uvedbo kromatičnih tonov. HARMONIJA CILJI Dijak: O: se uči gradnje gradnje in pravilnega zapisovanja peterozvokov v osnovni obliki, dominantnih četverozvokov z alterirano kvinto in dominantnih peterozvokov z alterirano nono ter trozvokov z dodano sekundo ali nono in sus2 akorda; O: razvija razumevanje pojmov basic chord sound, avoid ton, tension, alteracija, kromatika in izmik; O: se uči analizirati in uporabljati harmonska sredstva, ki so pogosta v jazzu: stranske dominante in elipse (extended dominants) v duru, related II, substitute dominant akordi (tritonus zamenjava), molova subdominanta (subdominant minor), modal interchange, line cliché; (1.1.2.2) O: spoznava izraze: neposredni, posredni in varljivi razvez dominantnega akorda; O: se uči harmonski strukturi jazz bluesa in rhythm changes. STANDARDI ZNANJA Dijak: » izkaže znanje iz gradnje in pravilnega zapisovanja peterozvokov v osnovni obliki, dominantnih četverozvokov z alterirano kvinto in dominantnih peterozvokov z alterirano nono ter trozvokov z dodano sekundo ali nono in sus2 akorda; » pozna pojme basic chord sound, avoid ton in tension; » analizira in uporabi harmonska sredstva, ki so pogosta v jazzu: stranske dominante in elipse v duru, related II, substitute dominant akordi, molova subdominanta, modal interchange, line cliché; 30 8 0 : 0 1 / / » pozna izraze: neposredni, posredni in varljivi razvez dominantnega akorda; 52/ 0 » .2 pozna harmonski strukturi jazz bluesa in rhythm changes. 9 . 6 2 TERMINI ◦ alteracija ◦ basic chord sound ◦ avoid ton ◦ tension ◦ izmik ◦ kromatika ◦ stranska dominanta ◦ elipse (extended dominants) ◦ substitute dominants ◦ tritonus zamenjava ◦ related II ◦ neposredni, posredni in varljivi razvez dominantnega akorda ◦ molova subdominanta (subdominant minor) ◦ line cliché ◦ jazz blues ◦ rhythm changes ◦ modal interchange DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Učitelj naj predstavi in uporablja standardiziran zapis akordnih simbolov v jazzu in zabavni glasbi, kot je navedeno v Standardized Chord Symbol Notation (Brandt / Roemer). Pri harmonski analizi naj prikaže čim več primerov iz prakse (tako notnih kot slušnih) in izdela zadostno število vaj, da dijaki čimbolj utrdijo znanje. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA Svetujejo se raznoliki načini izkazovanja znanja. Proces učenja in znanja dijakov se ugotavlja s formativnim spremljanjem, preverjanje in ocenjevanje pa se izvaja klasično (ustno ocenjevanje znanja, pisni preizkusi znanja) in z drugimi raznolikimi načini. Pomembno je, da učitelj dijakom poda povratno informacijo, temelječo na opisnih kriterijih. OPISNI KRITERIJI » pravilnost, natančnost, » sposobnost praktičnega razumevanja in razlikovanja, » smiselnost, prožnost, » orientacija v glasbenem zapisu, » samostojnost. 31 8 0 : 0 1 / / LESTVICE / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 6 Dijak: O: spoznava in uporablja vse diatonične akordne lestvice, ki izhajajo iz sistema dura in akordne lestvice kot vsebino določene harmonske funkcije; (1.1.2.1) O: spoznava pravila določanja tensions in avoid tonov. STANDARDI ZNANJA Dijak: » pozna vse akordne lestvice, ki izhajajo iz sistema dura in pravila določanja tensions in avoid tonov. DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Učitelj naj izdela zadostno število vaj, da dijaki čimbolj utrdijo znanje. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA Svetujejo se raznoliki načini izkazovanja znanja. Proces učenja in znanja dijakov se ugotavlja s formativnim spremljanjem, preverjanje in ocenjevanje pa se izvaja klasično (ustno ocenjevanje znanja, pisni preizkusi znanja) in z drugimi raznolikimi načini. Pomembno je, da učitelj dijakom poda povratno informacijo, temelječo na opisnih kriterijih. OPISNI KRITERIJI » pravilnost, natančnost, » sposobnost praktičnega razumevanja in razlikovanja, » orientacija v glasbenem zapisu, » samostojnost. 32 8 0 : 0 1 / / OBLIKOSLOVJE / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 6 Dijak: O: se uči iz slušnega primera prepoznavati potek skladbe in zapisovati njene posamezne dele za zahtevnejše oblike lead-sheeta (dvo- ali več−sistemskega), ki vsebuje dodatne dele (uvod, zaključek …), večglasje in poudarke za ritemsko sekcijo. STANDARDI ZNANJA Dijak: » iz slušnega primera ugotovi potek skladbe in zapiše njene posamezne dele za zahtevnejše oblike lead- sheeta (dvo-ali več−sistemskega), ki vsebuje dodatne dele (uvod, zaključek …), večglasje in poudarke za ritemsko sekcijo. DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Enako kot v 1. letniku, le da si dijaki izberejo izvedbo skladbe, ki poleg teme in solov vsebuje še uvod, zaključek in skupne poudarke za ritemsko sekcijo ter vse to zapišejo v obliki dvosistemskega lead-sheeta. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA Svetujejo se raznoliki načini izkazovanja znanja. Proces učenja in znanja dijakov se ugotavlja s formativnim spremljanjem, preverjanje in ocenjevanje pa se izvaja klasično (ustno ocenjevanje znanja, pisni preizkusi znanja) z izdelavo projektne naloge in z drugimi raznolikimi načini. Pomembno je, da učitelj dijakom poda povratno informacijo, temelječo na opisnih kriterijih. OPISNI KRITERIJI » pravilnost, natančnost, » sposobnost praktičnega razumevanja in razlikovanja, » izvirnost, smiselnost, prožnost, » orientacija v glasbenem zapisu, » samostojnost, » ustreznost ustvarjalnega dela. 33 8 0 : 0 1 / / ARANŽIRANJE / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 6 Dijak: O: spoznava izraze: verse, tag, solo kadenca, interlude, send-off, kicks, break, solo break, rubato, walking bass, in 2, in 4, in 1, in 3, osnovni ton akorda, prehajalni in approach toni, riff, bass pedal, vamp; (1.1.2.1) O: na podlagi slušnih in notnih primerov iz literature spoznava različne tipe uvodov, zaključkov in ostalih delov skladb, ki se lahko uporabljajo pri izdelavi priredbe; O: spoznava osnovne principe gradnje basovske linije v swing ritmu in osnovna načela v ostalih ritmih. STANDARDI ZNANJA Dijak: » na podlagi slušnih in notnih primerov iz literature prepozna različne tipe uvodov, zaključkov in ostalih delov skladb, ki se lahko uporabljajo pri izdelavi priredbe; » pozna osnovne principe gradnje basovske linije v swing ritmu in osnovna načela v ostalih ritmih. TERMINI ◦ solo kadenca ◦ send-off ◦ kicks ◦ break ◦ solo break ◦ rubato ◦ walking bass, in 2, in 4, in 1, in 3 ◦ prehajalni in approach toni ◦ riff ◦ bass pedal ◦ vamp DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Učitelj naj prikaže čim več notnih in slušnih primerov iz prakse. Dijaki naj tudi sami (doma) analizirajo nekaj uvodov in zaključkov skladb ter poskusijo ugotoviti, na podlagi česa so nastali. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA Svetujejo se raznoliki načini izkazovanja znanja. Proces učenja in znanja dijakov se ugotavlja s formativnim spremljanjem, preverjanje in ocenjevanje pa se izvaja klasično (ustno ocenjevanje znanja, pisni preizkusi znanja) in z drugimi raznolikimi načini. Pomembno je, da učitelj dijakom poda povratno informacijo, temelječo na opisnih kriterijih. 34 8 0 : 0 1 / / OPISNI KRITERIJI / 5 2 0 » 2 pravilnost, natančnost, .9 . 6 » 2 sposobnost praktičnega razumevanja in razlikovanja, » izvirnost, smiselnost, prožnost, » orientacija v glasbenem zapisu, » samostojnost, » ustreznost ustvarjalnega dela. 35 8 0 : 0 1 / / 3. LETNIK / 5 2 0 2 . 9 . 6 OBVEZNO 2 OPIS TEME V 3. letnik sodijo naslednje skupine ciljev: harmonija, lestvice, oblikoslovje, večglasje in aranžiranje. Poudarek je na šestglasni harmoniji in alteracijah, dominantnih lestvicah, molovih tonalitetah, zmanjšanih četverozvokih, tehnikah preoblikovanja motivov, tehnikah štiriglasne harmonizacije melodije in na praktičnem izdelovanju priredb. HARMONIJA CILJI Dijak: O: se uči gradnje in pravilnega zapisovanja šesterozvokov v osnovni obliki, alteriranih durovih četverozvokov z veliko septimo, dominantnih peterozvokov z alterirano kvinto in nono ter šesterozvokov z alterirano undecimo; O: se uči analizirati in uporabljati harmonska sredstva, ki so pogosta v jazzu: zmanjšani četverozvoki, reharmonizacija v turnaroundu, stranske dominante in elipse ter substitute dominant akordi v molu; (1.3.2.1) O: spoznava četverozvoke, funkcije, akordne lestvice in tipične kadence v molu; O: se uči harmonski strukturi molskega bluesa in Parker−bluesa; O: spoznava pojem harmonskega ritma. STANDARDI ZNANJA Dijak: » izkaže znanje iz gradnje in pravilnega zapisovanja šesterozvokov v osnovni obliki, alteriranih durovih četverozvokov z veliko septimo, dominantnih peterozvokov z alterirano kvinto in nono ter šesterozvokov z alterirano undecimo; » pozna harmonska sredstva, ki so pogosta v jazzu: zmanjšani četverozvoki, reharmonizacija v turnaroundu, stranske dominante in elipse ter substitute dominant akordi v molu; » pozna četverozvoke, funkcije, akordne lestvice in tipične kadence v molu; 36 8 0 : 0 1 / / » pozna harmonski strukturi molskega bluesa in Parker−bluesa; 52/ 0 » .2 razloži pojem harmonskega ritma. 9 . 6 2 TERMINI ◦ molski blues ◦ Parker blues ◦ harmonski ritem ◦ prehajalni, approach in auxiliary zmanjšani četverozvoki ◦ funkcija stranske dominante ◦ zadržek ◦ menjalni akord DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Učitelj naj predstavi in uporablja standardiziran zapis akordnih simbolov v jazzu in zabavni glasbi, kot je navedeno v Standardized Chord Symbol Notation (Brandt / Roemer). Pri harmonski analizi naj prikaže čim več primerov iz prakse (tako notnih kot slušnih) in izdela zadostno število vaj, da dijaki čimbolj utrdijo znanje. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA Svetujejo se raznoliki načini izkazovanja znanja. Proces učenja in znanja dijakov se ugotavlja s formativnim spremljanjem, preverjanje in ocenjevanje pa se izvaja klasično (ustno ocenjevanje znanja, pisni preizkusi znanja) in z drugimi raznolikimi načini. Pomembno je, da učitelj dijakom poda povratno informacijo, temelječo na opisnih kriterijih. OPISNI KRITERIJI » pravilnost, natančnost, » sposobnost praktičnega razumevanja in razlikovanja, » smiselnost, prožnost, » orientacija v glasbenem zapisu, » samostojnost. 37 8 0 : 0 1 / / LESTVICE / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 6 Dijak: O: spoznava in uporablja lestvice: lydian b7, altered dominant in harmonični mol iz pete stopnje (HM5) ter spoznava tensions, avoid tone in akordne simbole za te lestvice. (1.1.2.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » pozna lestvice: lydian b7, altered dominant in harmonični mol iz pete stopnje. TERMINI ◦ lydian, b7 ◦ altered dominant ◦ harmonični mol iz pete stopnje (HM5) DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Učitelj naj izdela zadostno število vaj, da dijaki čimbolj utrdijo znanje. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA Svetujejo se raznoliki načini izkazovanja znanja. Proces učenja in znanja dijakov se ugotavlja s formativnim spremljanjem, preverjanje in ocenjevanje pa se izvaja klasično (ustno ocenjevanje znanja, pisni preizkusi znanja) in z drugimi raznolikimi načini. Pomembno je, da učitelj dijakom poda povratno informacijo, temelječo na opisnih kriterijih. OPISNI KRITERIJI » pravilnost, natančnost, » sposobnost praktičnega razumevanja in razlikovanja, » orientacija v glasbenem zapisu, » samostojnost. 38 8 0 : 0 1 / / OBLIKOSLOVJE / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 6 Dijak: O: spoznava izraze: submotiv, motiv, fraza, rhythmic displacement, ostinato, tonalna in realna sekvenca, imitacija in variiranje motivov; O: z analizo notnega primera v skladbi se uči določiti motive in fraze; (1.1.4.1) O: spoznava osnovne principe obdelave motivov, ki se pogosto uporabljajo v jazzu. STANDARDI ZNANJA Dijak: » z analizo notnega primera v skladbi določi motive in fraze; » pozna in uporabi osnovne principe obdelave motivov, ki se pogosto uporabljajo v jazzu. TERMINI ◦ submotiv ◦ rhythmic displacement ◦ ostinato ◦ tonalna in realna sekvenca ◦ imitacija ◦ variiranje motivov DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Učitelj naj prikaže nekaj notnih in slušnih primerov iz prakse in izdela nekaj vaj za obdelavo motiva. Dijake lahko tudi motivira, da sami napišejo krajšo skladbo z uporabo obravnavanih tehnik. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA Svetujejo se raznoliki načini izkazovanja znanja. Proces učenja in znanja dijakov se ugotavlja s formativnim spremljanjem, preverjanje in ocenjevanje pa se izvaja klasično (ustno ocenjevanje znanja, pisni preizkusi znanja) in z drugimi raznolikimi načini. Pomembno je, da učitelj dijakom poda povratno informacijo, temelječo na opisnih kriterijih. OPISNI KRITERIJI » pravilnost, natančnost, » sposobnost praktičnega razumevanja in razlikovanja, 39 8 0 : 0 1 / / » izvirnost, smiselnost, prožnost, 52/ 0 » .2 orientacija v glasbenem zapisu, 9 . 6 » 2 samostojnost, » ustreznost ustvarjalnega dela. 40 8 0 : 0 1 / / VEČGLASJE / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 6 Dijak: O: s pomočjo harmonsko-melodične analize se uči povezave med toni melodije in harmonijo; O: se uči splošnih principov harmonizacije melodije in s tem povezane izraze (voicing, 4-way close, drop 2, drop 3, drop 2&4, harmonizacija akordnih tonov, reharmonizacija akordno tujih tonov, independent lead, Hi-Lo tehnika, low-interval limits) ter ustvarja štiriglasne harmonizacije melodij s tehniko concerted writing. (1.1.2.2) STANDARDI ZNANJA Dijak: » zna harmonsko-melodično analizirati skladbo; » razume splošne principe harmonizacije melodije in s tem povezane izraze (voicing, 4-way close, drop 2, drop 3, drop 2&4, harmonizacija akordnih tonov, reharmonizacija akordno tujih tonov, independent lead, Hi-Lo tehnika, low-interval limits) ter zna ustvariti štiriglasne harmonizacije melodij s tehniko concerted writing. TERMINI ◦ harmonsko-melodična analiza ◦ concerted writing ◦ voicing ◦ 4-way close, drop 2, drop 3, drop 2&4 ◦ harmonizacija akordnih tonov ◦ reharmonizacija akordno tujih tonov ◦ independent lead ◦ Hi-Lo tehnika ◦ low-interval limits DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Učitelj naj prikaže nekaj notnih in slušnih primerov iz prakse in izdela čim več vaj, da dijaki čimbolj utrdijo znanje. Dijakom naj sproti pregleduje izdelke in jim svetuje morebitne izboljšave ter opozori na napake. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA Svetujejo se raznoliki načini izkazovanja znanja. Proces učenja in znanja dijakov se ugotavlja s formativnim spremljanjem, preverjanje in ocenjevanje pa se izvaja klasično (ustno ocenjevanje znanja, pisni preizkusi znanja) in z drugimi raznolikimi načini. Pomembno je, da učitelj dijakom poda povratno informacijo, temelječo na opisnih kriterijih. 41 8 0 : 0 1 / / OPISNI KRITERIJI / 5 2 0 » 2 pravilnost, natančnost, .9 . 6 » 2 sposobnost praktičnega razumevanja in razlikovanja, » izvirnost, smiselnost, prožnost, » orientacija v glasbenem zapisu, » samostojnost, » ustreznost ustvarjalnega dela. 42 8 0 : 0 1 / / ARANŽIRANJE / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 6 Dijak: O: spoznava osnovne principe ritmičnega preoblikovanja osnovne melodije ter pojma anticipacija in delayed attack; O: pri aranžiranju uporablja načrt izdelave priredbe; O: ustvarja priredbe skladb za manjše zasedbe. (5.3.5.2) STANDARDI ZNANJA Dijak: » izkaže znanje iz ritmičnega preoblikovanja osnovne melodije; » pozna načrt izdelave priredbe; » zapiše priredbo za manjšo zasedbo. TERMINI ◦ anticipacija ◦ delayed attack DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Učitelj naj prikaže notne primere iz prakse. Dijaki naj si v okviru projektne naloge sami izberejo obstoječo skladbo (jazzovski standard ali kaj drugega) in izdelajo avtorsko priredbo le-te. Napišejo naj tudi načrt izdelave svoje priredbe. Priredba naj poleg teme in solov vsebuje še uvod, zaključek in skupne poudarke za ritemsko sekcijo ter ritmično preoblikovanje melodije. Dijaki naj večkrat prinesejo delno narejene izdelke na vpogled, da jih učitelj lahko pregleda, popravi in da nasvete za nadaljnje delo. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA Svetujejo se raznoliki načini izkazovanja znanja. Proces učenja in znanja dijakov se ugotavlja s formativnim spremljanjem, preverjanje in ocenjevanje pa se izvaja klasično (ustno ocenjevanje znanja, pisni preizkusi znanja) z izdelavo projektne naloge in z drugimi raznolikimi načini. Pomembno je, da učitelj dijakom poda povratno informacijo, temelječo na opisnih kriterijih. 43 8 0 : 0 1 / / OPISNI KRITERIJI / 5 2 0 » 2 pravilnost, natančnost, .9 . 6 » 2 sposobnost praktičnega razumevanja in razlikovanja, » izvirnost, smiselnost, prožnost, » orientacija v glasbenem zapisu, » samostojnost, » ustreznost ustvarjalnega dela. 44 8 0 : 0 1 / / 4. LETNIK / 5 2 0 2 . 9 . 6 OBVEZNO 2 OPIS TEME V 4. letnik sodijo naslednje skupine ciljev: harmonija, lestvice, glasbila, večglasje in aranžiranje. Poudarek je na sedemglasni harmoniji in alteracijah, dominantnih in simetričnih lestvicah, tehnikah dvoglasja in troglasja, tehniki Spreads in na praktičnem izdelovanju priredb za nastop z maturitetnimi zasedbami. HARMONIJA CILJI Dijak: O: se uči gradnje in pravilnega zapisovanja sedmerozvokov v osnovni obliki in alteracijo none in undecime; O: se uči gradnje in pravilnega zapisovanja polikordov in slash akordov (hibridne strukture in obrati) ter zmanjšanega trozvoka z veliko septimo; (1.1.2.2) O: se uči analizirati in uporabljati harmonska sredstva, ki so pogosta v jazzu: dominantni akordi s posebnimi funkcijami, modulacija. STANDARDI ZNANJA Dijak: » izkaže znanje iz gradnje in pravilnega zapisovanja sedmerozvokov v osnovni obliki in alteracijo none in undecime; » razloži način gradnje in zapiše polikorde in slash akorde (hibridne strukture in obrati) ter zmanjšani trozvok z veliko septimo; » pozna harmonska sredstva, ki so pogosta v jazzu: dominantni akordi s posebnimi funkcijami, modulacija. TERMINI ◦ dominantni akord s posebno funkcijo ◦ modulacija 45 8 0 : 0 1 / / DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV / 5 2 0 Učitelj naj predstavi in uporablja standardiziran .2 zapis akordnih simbolov v jazzu in zabavni glasbi, kot je 9. navedeno v 6 Standardized Chord Symbol Notation (Brandt / Roemer) .2 Pri harmonski analizi naj prikaže čim več primerov iz prakse (tako notnih kot slušnih) in izdela zadostno število vaj, da dijaki čimbolj utrdijo znanje. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA Svetujejo se raznoliki načini izkazovanja znanja. Proces učenja in znanja dijakov se ugotavlja s formativnim spremljanjem, preverjanje in ocenjevanje pa se izvaja klasično (ustno ocenjevanje znanja, pisni preizkusi znanja) in z drugimi raznolikimi načini. Pomembno je, da učitelj dijakom poda povratno informacijo, temelječo na opisnih kriterijih. OPISNI KRITERIJI » pravilnost, natančnost, » sposobnost praktičnega razumevanja in razlikovanja, » smiselnost, prožnost, » orientacija v glasbenem zapisu, » samostojnost. 46 8 0 : 0 1 / / LESTVICE / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 6 Dijak: O: spoznava in uporablja lestvice: mixolydian b6, celotonska, simetrična dominantna in simetrična zmanjšana ter spoznava tensions, avoid tone in akordne simbole za te lestvice. STANDARDI ZNANJA Dijak: » pozna lestvice mixolydian b6, celotonska, simetrična dominantna, simetrična zmanjšana. TERMINI ◦ mixolydian, b6 ◦ celotonska, simetrična dominantna in simetrična zmanjšana lestvica DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Učitelj naj izdela zadostno število vaj, da dijaki čimbolj utrdijo znanje. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA Svetujejo se raznoliki načini izkazovanja znanja. Proces učenja in znanja dijakov se ugotavlja s formativnim spremljanjem, preverjanje in ocenjevanje pa se izvaja klasično (ustno ocenjevanje znanja, pisni preizkusi znanja) in z drugimi raznolikimi načini. Pomembno je, da učitelj dijakom poda povratno informacijo, temelječo na opisnih kriterijih. OPISNI KRITERIJI » pravilnost, natančnost, » sposobnost praktičnega razumevanja in razlikovanja, » orientacija v glasbenem zapisu, » samostojnost. 47 8 0 : 0 1 / / GLASBILA / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 6 Dijak: O: spoznava part, partituro in particello ter standardno zasedbo jazzovskega orkestra (big banda); O: spoznava obsege in transpozicijo glasbil, ki so pogosta v jazzu, njihove različke in dušilce ter zapise ritmov za tolkala v različnih glasbenih stilih. (1.3.2.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » izkaže poznavanje standardne zasedbe jazzovskega orkestra in terminov part, partitura in particello; » izkaže poznavanje obsegov in transpozicije glasbil, ki so pogosta v jazzu, njihove različke in dušilce ter zapise ritmov za tolkala v različnih glasbenih stilih. TERMINI ◦ part ◦ partitura ◦ jazzovski orkester, big band DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Učitelj naj prikaže nekaj notnih (partitura, particello) in slušnih primerov iz prakse ter izdela nekaj vaj za transponiranje. Dijake naj motivira, da pregledajo in analizirajo partiture skladb, ki jih igrajo pri predmetu orkester. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA Svetujejo se raznoliki načini izkazovanja znanja. Proces učenja in znanja dijakov se ugotavlja s formativnim spremljanjem, preverjanje in ocenjevanje pa se izvaja klasično (ustno ocenjevanje znanja, pisni preizkusi znanja) in z drugimi raznolikimi načini. Pomembno je, da učitelj dijakom poda povratno informacijo, temelječo na opisnih kriterijih. OPISNI KRITERIJI » pravilnost, 48 8 0 : 0 1 / / » sposobnost praktičnega razumevanja in razlikovanja, 52/ 0 » .2 orientacija v glasbenem zapisu, 9 . 6 » 2 samostojnost. 49 8 0 : 0 1 / / VEČGLASJE / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 6 Dijak: O: spoznava pojme iz harmonizacije (homofonija, homoritmija, polifonija, istosmerno, nasprotno in stransko gibanje, protipostop, kvaliteta in kvantiteta intervalov, constant structure, riff, response, guide tone line, counterline, križanje glasov, imitacija); O: ustvarja harmonizacije melodij z osnovnimi tehnikami dvoglasja in troglasja, ki se pogosto uporabljajo v jazzu in spozna pojme: intervalna struktura, pedalni ton, cluster, triad pairs, independent lead, tutti; (3.3.2.1) O: spoznava tehniko Background writing; O: ustvarja harmonizacije melodij s tehniko Spreads (pads in punches)−štiriglasno in petglasno. STANDARDI ZNANJA Dijak: » izkaže znanje iz harmonizacije melodij z osnovnimi tehnikami dvoglasja in troglasja, ki se pogosto uporabljajo v jazzu in jih zna praktično uporabljati; » izkaže znanje iz harmonizacije melodij s tehniko Spreads (štiriglasno in petglasno). TERMINI ◦ homofonija ◦ homoritmija ◦ polifonija ◦ istosmerno, nasprotno in stransko gibanje ◦ protipostop ◦ kvaliteta in kvantiteta intervalov ◦ constant structure ◦ response ◦ counterline ◦ križanje glasov ◦ pedalni ton ◦ cluster ◦ triad pairs ◦ background writing ◦ spreads ◦ pads ◦ punches ◦ tutti ◦ harmonizacija ◦ intervalna struktura DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Učitelj naj prikaže čim več notnih in slušnih primerov iz prakse in izdela zadostno število vaj z različnimi tehnikami, da dijaki čimbolj utrdijo znanje. Dijakom naj sproti pregleduje izdelke in jim svetuje morebitne izboljšave ter opozori na napake. Dijake naj motivira, da v svojih priredbah te tehnike tudi uporabijo. 50 8 0 : 0 1 / / PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA / 5 2 0 Svetujejo se raznoliki načini izkazovanja znanja. Proces učenja in znanja dijakov se ugotavlja s formativnim .2 9 spremljanjem, preverjanje in ocenjevanje pa se izvaja klasično (ustno ocenjevanje znanja, pisni preizkusi 6. 2 znanja) in z drugimi raznolikimi načini. Pomembno je, da učitelj dijakom poda povratno informacijo, temelječo na opisnih kriterijih. OPISNI KRITERIJI » pravilnost, natančnost, » sposobnost praktičnega razumevanja in razlikovanja, » izvirnost, smiselnost, prožnost, » orientacija v glasbenem zapisu, » samostojnost, » ustreznost ustvarjalnega dela. 51 8 0 : 0 1 / / ARANŽIRANJE / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 6 Dijak: O: ustvarja priredbe skladb za manjše zasedbe tudi z uporabo večglasja; (1.3.4.1) O: pri ustvarjanju in deljenju vsebin z drugimi uporablja digitalno tehnologijo. (4.2.2.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » zapiše priredbe za manjše zasedbe tudi z uporabo večglasja. DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Enako kot v 3. letniku, le da dijaki izdelajo vsaj dve priredbi skladb, po možnosti iz programa, ki ga bodo izvajali na maturitetnem nastopu. Priredbe naj vsebujejo tudi večglasje. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA Svetujejo se raznoliki načini izkazovanja znanja. Proces učenja in znanja dijakov se ugotavlja s formativnim spremljanjem, preverjanje in ocenjevanje pa se izvaja klasično (ustno ocenjevanje znanja, pisni preizkusi znanja) z izdelavo projektne naloge in z drugimi raznolikimi načini. Pomembno je, da učitelj dijakom poda povratno informacijo, temelječo na opisnih kriterijih. OPISNI KRITERIJI » pravilnost, natančnost, » sposobnost praktičnega razumevanja in razlikovanja, » izvirnost, smiselnost, prožnost, » orientacija v glasbenem zapisu, » samostojnost, » ustreznost ustvarjalnega dela. 52 8 0 : 0 1 / / / 5 2 0 2 . 9 . 2 VIRI IN LITERATURA PO 6 POGLAVJIH OPREDELITEV PREDMETA » Nettles, B. in Ulanowsky, A. (1987). Harmony 1–4, Berklee College of Music. » Mulholland, J. in Hojnacki, T. (2013). The Berklee book of jazz harmony, Berklee Press. » Pease, T. in Pullig, K. (2001). Modern Jazz Voicings - Arranging for Small and Medium Ensembles, Berklee Press. » Dobbins, B. (1986). Jazz Arranging And Composing, A Linear Approach. Advance Music. » Lowell, D. in Pullig, K. (2003). Arranging for Large Jazz Ensemble, Berklee Press. » Nestico, S. (1993). The Complete Arranger. Fenwood Music. » Sebesky, D. (1975). The Contemporary Arranger. Alfred publishing. » Wright, R. (1982). Inside the Score, Kendor Music. » Brandt, C. in Roemer, C. (1976). Standardized Chord Symbol Notation, Roerick Music. » Feist, J. (2017). Contemporary Music Notation, Berklee Press. » Osredkar, J. (1995). Glasbeni stavek, Harmonija 1. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. » Osredkar, J. (1997). Glasbeni stavek, Harmonija 2. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. » Vrhunc, L. (2009). Glasbeni stavek: Oblikoslovje. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. » (1988, 1991, 1995). The New Real Book (volumes 1–3), Sher Music. DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Priporočena literatura » Nettles, B. in Ulanowsky, A. (1987). Harmony 1–4. Berklee College of Music. » Mulholland, J. in Hojnacki, T. (2013). The Berklee book of jazz harmony. Berklee Press. » Pease, T. in Pullig, K. (2001). Modern Jazz Voicings - Arranging for Small and Medium Ensembles. Berklee Press. 53 8 0 : 0 1 / / » Dobbins, B. (1986). Jazz Arranging And Composing, A Linear Approach. Advance Music. 52/ 0 » .2 Lowell, D. in Pullig, K. (2003). Arranging for Large Jazz Ensemble. Berklee Press. 9 . 6 » 2 Nestico, S. (1993). The Complete Arranger. Fenwood Music. » Sebesky, D. (1975). The Contemporary Arranger. Alfred publishing. » Wright, R. (1982). Inside the Score, Kendor Music. » Brandt, C. in Roemer, C. (1976). Standardized Chord Symbol Notation. Roerick Music. » Feist, J. (2017). Contemporary Music Notation. Berklee Press. » Osredkar, J. (1995). Glasbeni stavek, Harmonija 1. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. » Osredkar, J. (1997). Glasbeni stavek, Harmonija 2. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. » Vrhunc, L. (2009). Glasbeni stavek: Oblikoslovje. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. » (1988, 1991, 1995). The New Real Book (volumes 1–3). Sher Music. 1. LETNIK HARMONIJA » Nettles, B. in Ulanowsky, A. (1987). Harmony 1–4. Berklee College of Music. » Mulholland, J. in Hojnacki, T. (2013). The Berklee book of jazz harmony. Berklee Press. » Pease, T. in Pullig, K. (2001). Modern Jazz Voicings–Arranging for Small and Medium Ensembles. Berklee Press. » Brandt, C. in Roemer, C. (1976). Standardized Chord Symbol Notation. Roerick Music. » Feist, J. (2017). Contemporary Music Notation. Berklee Press. » Osredkar, J. (1995). Glasbeni stavek, Harmonija 1. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. » (1988, 1991, 1995). The New Real Book (volumes 1–3). Sher Music. LESTVICE » Nettles, B. in Ulanowsky, A. (1987). Harmony 1–4. Berklee College of Music. » Mulholland, J. in Hojnacki, T. (2013). The Berklee book of jazz harmony. Berklee Press. » Osredkar, J. (1995). Glasbeni stavek, Harmonija 1. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. OBLIKOSLOVJE » Nettles, B. in Ulanowsky, A. (1987). Harmony 1–4. Berklee College of Music. » Mulholland, J. in Hojnacki, T. (2013). The Berklee book of jazz harmony. Berklee Press. 54 8 0 : 0 1 / / » Wright, R. (1982). Inside the Score. Kendor Music. 52/ 0 » .2 Feist, J. (2017). Contemporary Music Notation. Berklee Press. 9 . 6 » 2 Vrhunc, L. (2009). Glasbeni stavek: Oblikoslovje. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. » (1988, 1991, 1995). The New Real Book (volumes 1–3). Sher Music. GLASBILA » Pease, T. in Pullig, K. (2001). Modern Jazz Voicings - Arranging for Small and Medium Ensembles. Berklee Press. » Dobbins, B. (1986). Jazz Arranging And Composing, A Linear Approach. Advance Music. » Lowell, D. in Pullig, K. (2003). Arranging for Large Jazz Ensemble. Berklee Press. » Nestico, S. (1993). The Complete Arranger. Fenwood Music. » Sebesky, D. (1975). The Contemporary Arranger. Alfred publishing. » Wright, R. (1982). Inside the Score. Kendor Music. ARANŽIRANJE » Pease, T. in Pullig, K. (2001). Modern Jazz Voicings–Arranging for Small and Medium Ensembles. Berklee Press. » Nestico, S. (1993). The Complete Arranger. Fenwood Music. » Sebesky, D. (1975). The Contemporary Arranger. Alfred publishing. » Wright, R. (1982). Inside the Score. Kendor Music. » Brandt, C. in Roemer, C. (1976). Standardized Chord Symbol Notation. Roerick Music. » Feist, J. (2017). Contemporary Music Notation. Berklee Press. » (1988, 1991, 1995). The New Real Book (volumes 1–3). Sher Music. 2. LETNIK HARMONIJA » Nettles, B. in Ulanowsky, A. (1987). Harmony 1–4. Berklee College of Music. » Mulholland, J. in Hojnacki, T. (2013). The Berklee book of jazz harmony. Berklee Press. » Pease, T. in Pullig, K. (2001). Modern Jazz Voicings–Arranging for Small and Medium Ensembles. Berklee Press. » Brandt, C. in Roemer, C. (1976). Standardized Chord Symbol Notation. Roerick Music. » Osredkar, J. (1995). Glasbeni stavek, Harmonija 1. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 55 8 0 : 0 1 / / » Osredkar, J. (1997). Glasbeni stavek, Harmonija 2. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 52/ 0 » .2 (1988, 1991, 1995). The New Real Book (volumes 1–3). Sher Music. 9 . 2 LESTVICE 6 » Nettles, B. in Ulanowsky, A. (1987). Harmony 1–4. Berklee College of Music. » Mulholland, J. in Hojnacki, T. (2013). The Berklee book of jazz harmony. Berklee Press. » Brandt, C. in Roemer, C. (1976). Standardized Chord Symbol Notation. Roerick Music. OBLIKOSLOVJE » Nettles, B. in Ulanowsky, A. (1987). Harmony 1–4. Berklee College of Music. » Mulholland, J. in Hojnacki, T. (2013). The Berklee book of jazz harmony. Berklee Press. » Wright, R. (1982). Inside the Score. Kendor Music. » Feist, J. (2017). Contemporary Music Notation. Berklee Press. » Vrhunc, L. (2009). Glasbeni stavek: Oblikoslovje. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. » (1988, 1991, 1995). The New Real Book (volumes 1–3). Sher Music. ARANŽIRANJE » Dobbins, B. (1986). Jazz Arranging And Composing, A Linear Approach. Advance Music. » Lowell, D. in Pullig, K. (2003). Arranging for Large Jazz Ensemble. Berklee Press. » Nestico, S. (1993). The Complete Arranger. Fenwood Music. » Sebesky, D. (1975). The Contemporary Arranger. Alfred publishing. » Wright, R. (1982). Inside the Score. Kendor Music. » (1988, 1991, 1995). The New Real Book (volumes 1–3). Sher Music. 3. LETNIK HARMONIJA » Nettles, B. in Ulanowsky, A. (1987). Harmony 1–4. Berklee College of Music. » Mulholland, J. in Hojnacki, T. (2013). The Berklee book of jazz harmony. Berklee Press. » Pease, T. in Pullig, K. (2001). Modern Jazz Voicings–Arranging for Small and Medium Ensembles. Berklee Press. » Brandt, C. in Roemer, C. (1976). Standardized Chord Symbol Notation. Roerick Music. » Osredkar, J. (1995). Glasbeni stavek, Harmonija 1. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 56 8 0 : 0 1 / / » Osredkar, J. (1997). Glasbeni stavek, Harmonija 2. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 52/ 0 » .2 (1988, 1991, 1995). The New Real Book (volumes 1–3). Sher Music. 9 . 2 LESTVICE 6 » Nettles, B. in Ulanowsky, A. (1987). Harmony 1–4. Berklee College of Music. » Mulholland, J. in Hojnacki, T. (2013). The Berklee book of jazz harmony. Berklee Press. OBLIKOSLOVJE » Dobbins, B. (1986). Jazz Arranging And Composing, A Linear Approach. Advance Music. » Nestico, S. (1993). The Complete Arranger. Fenwood Music. » Sebesky, D. (1975). The Contemporary Arranger. Alfred publishing. » Wright, R. (1982). Inside the Score. Kendor Music. » Vrhunc, L. (2009). Glasbeni stavek: Oblikoslovje. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. » (1988, 1991, 1995). The New Real Book (volumes 1–3). Sher Music. VEČGLASJE » Pease, T. in Pullig, K. (2001). Modern Jazz Voicings–Arranging for Small and Medium Ensembles. Berklee Press. » Dobbins, B. (1986). Jazz Arranging And Composing, A Linear Approach. Advance Music. » Lowell, D. in Pullig, K. (2003). Arranging for Large Jazz Ensemble. Berklee Press. » Nestico, S. (1993). The Complete Arranger. Fenwood Music. » Sebesky, D. (1975). The Contemporary Arranger. Alfred publishing. » Wright, R. (1982). Inside the Score. Kendor Music. » Osredkar, J. (1997). Glasbeni stavek, Harmonija 2. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. ARANŽIRANJE » Pease, T. in Pullig, K. (2001). Modern Jazz Voicings - Arranging for Small and Medium Ensembles. Berklee Press. » Dobbins, B. (1986). Jazz Arranging And Composing, A Linear Approach. Advance Music. » Lowell, D. in Pullig, K. (2003). Arranging for Large Jazz Ensemble. Berklee Press. » Nestico, S. (1993). The Complete Arranger. Fenwood Music. » Sebesky, D. (1975). The Contemporary Arranger. Alfred publishing. » Wright, R. (1982). Inside the Score. Kendor Music. 57 8 0 : 0 1 / / » Brandt, C. in Roemer, C. (1976). Standardized Chord Symbol Notation. Roerick Music. 52/ 0 » .2 Feist, J. (2017). Contemporary Music Notation. Berklee Press. 9 . 6 » 2 (1988, 1991, 1995). The New Real Book (volumes 1–3). Sher Music. 4. LETNIK HARMONIJA » Nettles, B. in Ulanowsky, A. (1987). Harmony 1–4. Berklee College of Music. » Mulholland, J. in Hojnacki, T. (2013). The Berklee book of jazz harmony. Berklee Press. » Pease, T. in Pullig, K. (2001). Modern Jazz Voicings–Arranging for Small and Medium Ensembles. Berklee Press. » Brandt, C. in Roemer, C. (1976). Standardized Chord Symbol Notation. Roerick Music. » Osredkar, J. (1997). Glasbeni stavek, Harmonija 2. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. » (1988, 1991, 1995). The New Real Book (volumes 1–3). Sher Music. LESTVICE » Nettles, B. in Ulanowsky, A. (1987). Harmony 1–4. Berklee College of Music. » Mulholland, J. in Hojnacki, T. (2013). The Berklee book of jazz harmony. Berklee Press. » Pease, T. in Pullig, K. (2001). Modern Jazz Voicings–Arranging for Small and Medium Ensembles. Berklee Press. GLASBILA » Pease, T. in Pullig, K. (2001). Modern Jazz Voicings–Arranging for Small and Medium Ensembles. Berklee Press. » Dobbins, B. (1986). Jazz Arranging And Composing, A Linear Approach. Advance Music. » Lowell, D. in Pullig, K. (2003). Arranging for Large Jazz Ensemble. Berklee Press. » Nestico, S. (1993). The Complete Arranger. Fenwood Music. » Sebesky, D. (1975). The Contemporary Arranger. Alfred publishing. » Wright, R. (1982). Inside the Score. Kendor Music. » Feist, J. (2017). Contemporary Music Notation. Berklee Press. VEČGLASJE » Pease, T. in Pullig, K. (2001). Modern Jazz Voicings–Arranging for Small and Medium Ensembles. Berklee Press. » Dobbins, B. (1986). Jazz Arranging And Composing, A Linear Approach. Advance Music. 58 8 0 : 0 1 / / » Lowell, D. in Pullig, K. (2003). Arranging for Large Jazz Ensemble. Berklee Press. 52/ 0 » .2 Nestico, S. (1993). The Complete Arranger. Fenwood Music. 9 . 6 » 2 Sebesky, D. (1975). The Contemporary Arranger. Alfred publishing. » Wright, R. (1982). Inside the Score. Kendor Music. » (1988, 1991, 1995). The New Real Book (volumes 1–3). Sher Music. ARANŽIRANJE » Pease, T. in Pullig, K. (2001). Modern Jazz Voicings–Arranging for Small and Medium Ensembles. Berklee Press. » Dobbins, B. (1986). Jazz Arranging And Composing, A Linear Approach. Advance Music. » Lowell, D. in Pullig, K. (2003). Arranging for Large Jazz Ensemble. Berklee Press. » Nestico, S. (1993). The Complete Arranger. Fenwood Music. » Sebesky, D. (1975). The Contemporary Arranger. Alfred publishing. » Wright, R. (1982). Inside the Score. Kendor Music. » Brandt, C. in Roemer, C. (1976). Standardized Chord Symbol Notation. Roerick Music. » Feist, J. (2017). Contemporary Music Notation. Berklee Press. » (1988, 1991, 1995). The New Real Book (volumes 1–3). Sher Music. 59 8 0 : 0 1 / / / 5 2 0 2 . 9 . 2 PRILOGE 6 60