Gena: 8 vinarjev. Št. 2IA.
V Gorici, 5. junija 1915.
Leto VI.
Novi Čas“ izhaja : ob četrtkih popoldne.
Rokopisi naj se pošiljajo do srede zjutraj na uredništvo v Gosposki — ulici št. 6, drugo dvorišče. —
Odgovorni urednik : Anton Šinigoj. Tiska , Narodna Tiskarna" v Gorici.
= „Novi Čas“ slane ; =
za	'celo leto................4	K
„	Nemčijo  .................5	„
*	ostale dežele..............6	„
„	posamezne	štev. ... 10 vin.
  Oglasi po dogovoru. --------------------
(Jpravništvo [je v GosposkFulici št. 6 drugo (dvorišče.
Lastnik j: Konsorcij »Novega Časa. v Gorici.
VOJSKA Z ITALIJO.
Mojim narodom!
Kralj italijanski Mi je napovedal voj-no. —
Zvestobo je prelomila kraljevina italijanska svojima zaveznikoma, kakor zgodovina ne pozna enakega.
Več nego trideset let je trajala zveza, v kateri je mogla Italija množiti svojo teritorijalno posest in se razcvitati, kakor nikdar ni slutila, sedaj nas je Italija zapustila v uri nevarnosti in je z razvitimi zastavami prešla v tabor naših sovražnikov.
Mi nismo ogrožali Italije, nismo kratili njenega ugleda, nismo se dotaknili njene časti in njenih interesov; vedno smo zvesto izpolnjevali Svoje zavezniške dolžnosti in smo ji nudili Svojo zaščito, ko je šla na bojišče.
Storili smo še več: Ko je začela Italija s Svojim pohlepnim očesom gledati črez meje, smo bili odločeni za velike in bridke žrtve, za žrtve, ki so posebno bolele Naše očetovsko srce, samo da ohranimo zavezniško razmerje in mir.
Toda pohlepnost Italije, ki je mislila, da je treba izkoristiti trenutek, se ni dala potolažiti.
In tako se mora izpolniti usoda.
Mogočnemu sovražniku na severu so se Moje armade zmagoslavno upirale
v	desetmesečni gigantični borbi in v naj-zvetejšem sobojevništvu z vojskami Mojega presvetlega zaveznika.
Novi zavratni sovražnik na jugu jim ni nov nasprotnik.
Veliki spomini na Novaro, Mortaro, Kustoco in Vis, ki so ponos Moje mladosti, in duh Radeckega, nadvojvode Albrehta in Tegetthoffa, ki še živi v Moji vojni moči na kopnem in na morju, so mi poroki za to, da bomo tudi proti jugu uspešno branili mejo monarhije.
Pozdravljam Moje v boju izkušene zmagonosne čete. Zaupam njim in njihovim voditeljem! Zaupam Svojim narodom, kojih brezprimerni požrtvovalnosti gre Moja najiskrenejša očetovska zahvala.
Vsemogočnega pa prosim, da blagoslovi Naše zastave in vzame Našo pravično stvar v svoje milostno varstvo.
Na Dunaju, 23. maja 1915.
Franc Jožef s. r.
Stiirgkh s. r.
53a krst Častni bodu zlatnu !
slo-
2e grmijo po naših krasnih gorah topovi in čez naša lepa sela žvižgajo in sikajo granate in šrapneh, našj vojak j pa gledajo pogupmo in s svetim gnevom v §rcu proti novemu sovražniku, ki se je 32 let hlinil našega prijatelja in zaveznika, sedaj pa prelomil zvestobo in prešel v vrste strupenih neprijatejev, proti katerim se sinovi naših domov v velikanskih bojih že deset mesecev z neodoljivo silo borijo.
Zvestobo je Italija prelomila — pra-
vi	presvetli cesar v svojem veličastno resnem manifestu — zapustila nas je v
pr j nevarnosti; z razvitimi zastavami je prešla v tabor naših sovražnikov! Nov zavraten sovražnik nam stopa nasproti!
Kako je naš narod, kako smo mi Slovenci žp zdavpa vse to naprej čutili! |)a nas Italija enkrat napade, da hlepi po paših lepili krajinah in po našem morju, da namerava prej ulj slej svoje grabežljive roke stegniti po nas, da bi nas zadušila, to je bila vedno naša velika slutnja Naš pesnik Simon Gregorčič, sin naših gor in predstavitplj vse boli in vseh želj našega naroda, jo je res v preroškem duhu videl pred seboj uresničeno. 2e devet
let je prešlo kar je umrl; a že več kot f dvajset let pred svojo smrtjo je gledal v bodočnosti prizore, katerim smo priča sedaj mi. V svoji prekrasni »Soči« je povedal tako jasno in resnično, da moramo strmeti, kar se sedaj godi. Peva in prerokuje:
»Krasna si, bistra hči planin,
Brdka v prirodni si lepoti.
Ko ti prozornih globočin Nevihte divje srd ne moti!
Pa, oh, siroti tebi žuga Vihar grozan, vihar strašan;
Prihrumel z gorkega bo juga.
Divjal čez plodno bo ravan,
Ki tvoja jo napaja struga —
Gorje, da daleč ni ta dan!
Nad tabo jasen bo oblok,
Krog tebe pa svinčena toča In dež krvav in solz potok,
In blisk in grom, oh, bitva vroča!
Tod šekla bridka bodo jekla.
In ti mi boš krvava tekla:
Kri naša te pojila bo.
Sovražna te kalila bo ....«
Našo zemljo hoče soivražnik, naše Gore, naša Brda, naš Kras, našo Goriško; Trst in morje nam hoče ugrabiti! To hoče tista Italija, ki je po dolgoletni skrbi zaveznikov-prijateljev postala velika in močna. Negovali so jo; skrbeli zanjo, da se ji je dobro godilo — sedaj pa, ko bi morala vračati skrb in zvestobo, je prešla verolomno k sovražniku, da bi ž njih pomočjo nas steptala in uničila! Tod^t še je Bog pravičen sodnik, maščevilec nezvestobe in krivice. Še so tudi junaki, pripravljeni, da branijo z mečem v roki dom d» zadnje kaplje krvi! Ne, je rekel naš vladar, zemelj, po kateri bivajo Slovenci in Hrvati, ne dam! Vstani slovensko ljudtvo, moli k Bogu, da bode pohlepnost zemljelačnega verolomnega tujca vržena ob tla!
Naši očetje so se proti temu tujcu že borili in si v preteklosti stekli lavorik ne-venljive slave na laških bojiščih. Kustoca, Novala. Mortara — slavna imena, kjer so oni prelivali junaško kri za dom in cesarja! —■ Klical jih je lani cesar v nove boje v Galicijo in Karpate, v Bosno in Srbijo. Šli so vsi do zadnjega; ne eden ni bežal pred svojo dolžnostjo. Sinovi naše zemlje so zvesti, so junaki!
Sedaj pa prihajajo na hrambo svojih domov, katere jim verolomni Lah hoče ugrabiti. Lah hoče razrušiti habsburški prestol, hoče Avstrijo uničiti, hoče našo jugoslovansko domovino poteptati in raz-kositi....
»Roke proč od naše zemlje in naše usode!« Ta klic se razlega od Triglava do Orjena! S pravičnim gnevom se vz-digajo vsa srca Hrvatov in Slovencev proti verolomnemu tujcu, da branijo skupno avstrijsko domovino in svoje domove.
Silno resni dnevi se bližajo; življenje naše in našega naroda se ima za dolge dobe odločiti. Skupaj smo živeli do sedaj v okviru slavne habsburške monarhije. Skupaj hočemo ostati v njej! Boj za življenje in smrt se pričenja. Da, za življenje in smrt! 2e gromljo topovi ob naši Soči, že se je pričela ob njenih bregovih kri prelivati. Toda raje v smrt, kakor preiti v suženjstvo verolomnega Laha. Tega se zavedajo tudi naši junaki, naši možje in fantje, ki se zbirajo za obrambo svoje rod-dne zemlje in prihajajo, da branijo deco svojo in čast svojih ženft in sestra! Raje v smrt, kakor v suženjstvo! Bog jih blagoslavljaj ob teh velikih mislih in jih vodi do zmage in svobode! Ljubezen do Boga in ljubezen do domovine in vsega lepega in dragega v njej jih pelji do skrajne hrabrosti in vstrajnosti, do skrajnega junaštva! Bodite, dragi junaki, Vt tiste nepremagljive sile ,ki jih je naš Gregorčič gledal v silah srditega vodovja bistre Soče, ko je peval in hrepenel:
»Takrat se spomni bistra Soča,
Kar gorko tl srce naroča:
Kar bode shranjenih voda,
V	oblakih tvojega neba,
Kar vode v tvojih bo planinah.
Kar bode v cvetnih je ravninah.
Tačas prodrvi vse na dan.
Narasti, vskipi v tok strašan!
Ne stiskaj v meje se bregov,
Srdita čez branove stopi,
Ter tujce, zemlje - lačne, vtopi Na dno razpenjenih valov!«
»Roike proč od naše zemlje in naše usode!« — Naši junaki so pripravljeni, da se bodo kot planinski orli, ki jim ropar hoče ugrabiti dom in deco, borili do smr-ti »Za krst častni in slobodu zlatim«. —
Zavratnost Italije.
(Kako je prišlo do vojske z Italijo.)
Sedaj ko je vojska z Italijo izbruhnila in ko smo poučeni o vseh intrigah, lahko rečemo, da se je Italija zvezala z nasprotniki naše države še predno je izbruhni/la svetovniai vojska. Zavratnost Italije se je pokazala že isti dan, ko se ie Austrija odločila poiskati si zadoščenja v Srbiji za krvavi čin v Sarajevu. Naša vlada je takoj iz začetka obvestila svoje zaveznice in torej tudi Italijo o korakh, ki jih je hotela izvesti proti Srbiji in Je uradno izjavila, da je ne vodi pohlepnost po kakem delu srbske zemlje. Ko je bila vojska Srbiji napovedana dobila je ta pomoč pri Rusih in Francozih in tako je bila naša država napadena od dveh vele-viastih in po vsebini zvezne pogodbe med Austrijo, Nemčijo m Italijo morala bi bi!, istotakoi kakor Nemčija priskočiti na pomoč tudi Italija. Italijanska vlada je pa namesto pomoči, sklenila edinole da ostane v prijazni neutralnosti proti nam in Nemčiji. Kljub temu, da je bilo tako raz-agatije zaveznških dolžnosti iz trte zvito, sta Austrija in Nemčija potrpeli in pričakovali od Italije, da bo vsaj svoje obljubljene neustralnosti zvesto in pošteno se držala. Italijanski kralj sam je 2. anglista brzojavil našemu cesarju, da bode Italija obnašala se proti nam prisrčno prijateljsko, kakor je po zvezni pogodbi dolžna in da to odgovarja tudi njenim od-kritosrčnejšim čutilom. Ravno takrat je tudi italijanski zunanji minister nasproti našemu poslaniku v Rimu izjavil, da upa Italija, da bo, čeprav se vojske ne vdeleži, imela priliko dokazati svojim zaveznikom, svoja odkritosrčnejša čutila. Ob izbruhu vojske torej italijanskim ministrom niti na misel ni prišlo, da bi očitali naši vladi, da je kršila obstoječo zvezno pogodbo.
Kar naenkrat se je italijanska vlada čez nekaj časa spomnila člena VIL zvezne pogodbe, kojega smisel je ta, da v slučaju. ako bi naša država vsled vojske ali kako drugače dosegla kake koristi na Balkanu, da mora dati Italiji tudi na Balkanu kako odškodnino. Ko je naša armada takrat upadla v Srbijo, so se Italijani postavili takoj na stališče, da bi se jih bilo moralo poprej zagotoviti glede njihove odškodnine predno se prekorači srbsko mejo. Popolnoma po pravici je naša vlada Italijane opozorila, da čas pogajati se za oškodtiino še ni prišel, ker nismo zastalim pridobili še nikakega ozemlja v Srbiji. Ko je v prvi polovici meseca decembra lanskega leta šla naša armada iz Srbije, priznal je sam italijanski zunanji minister, da se takrat o kaki oškodnini ne more govoriti. V vsej tej dolu je pa italijansko časopisje očividno našuntano od vlade hujskalo na vse načine proti Av striji in zahtevalo vojsko. Italijanska vlada pa je počasi razkrinkovala svoje lice m je 11. februarja naenkrat naznanila, da bo zahtevala kot odškodnino ne morda kak kos zemlje na Balkanu, ampak o zemlja, ki že stoletja. pripadajo naši monarhiji. Ker je zvezna pogodba imela v mislih edino le oškodnino na Balkanu, je drzna zahteva, da se Italiji odstopa kos zemlje naše monarhije po vsej pravici o-supnili naše zunanje ministerstvo, ki je seveda odvrnilo, da je taka zahteva pač nedopustna. Svojo obljubljeno prijazno
nentralnost in kraljevo besedo dano našemu cesarju je takrat italijanska vlada naravnost snedla posebno s tem, da je v svoji predrznosti dne 22. februarja šla en orak dalje in kar naravnost zahtevala, da se ji mora pripoznati odškodnino Iz delov naše monarhije predno se z vojsko proti Srbiji sploh nadaljuje. 2e ta nastop talije bi bil zaslužil, da se jo z njenimi zahtevami postavi pred vrata, toda Avstrija je bila tako miroljubna, da je rajši nego da bi se spustila v vojsko ponudila talijanom laški kos Tirolske dežele. Toda nenasitnost italijanskih ministrov Je šla še dalje; koncem marca so zahtevali ne samo veliki del Tirolske, ki niti italijanski ni, ampak celo odstop enega dela Koroške in cele Goriške dežele; zahtevala je, da se odtrže od naše države Trst s Koprom in del najvažnejših dalmatinskih otokov. Zraven tega bi se morala naša država odreči vsakemu vplivanju glede Albanije. Proti tem zahtevam je stavila naša država kot zadnjo ponudbo sledeče:
Odstop italijanskega dela Tirolske ter odstop onega dela Goriške dežele onstran Soče, ki je popolnoma italijanski. Obljubila je dalje Italijanom vseučilišče v Trstu, razširilo prosto luko in obljubila zagotoviti Trstu tako mestno avtonomijo, da laški značaj mesta ne boi v nevarnosti. Priznala bi v Albaniji italijansko posest do Valone z okolico, odrekla se vsakemu vmešavanju v albanske razmere kakor tudi oškodnini glede otokav, ki jih je Italija vzela Turkom. Avstrija je zahtevala edino le, da ostane Italija pošteno centralna do konca sedanje svetovne vojske. Na to ponudbo Italija sploh ni odgovorila. temveč je dne 4. maja kratkomalo naznanila naši vladi, da jo zvezna pogodba ne veže več in da bo šla svoja pota. Seveda je, kakor se danes ve, že nekaj dni poprej bila sklenila pogodbo z našimi sovražniki, še po tem dogodku sta naša in nemška država poskusili zadnji korak, da bi Italijane pripravila do pameti, toda odgovor na ta prizadevanja je bil tak, da je bilo vsakemu jasno, da je Italija prodana trozvezi in da hoče vojsko. Zadnje italijanske zahteve o kojih sc je zvedelo okoli 20. maja so bile take, da se je moralo naprej vedeti, da jih naša država ne sprejme, če noče same sebe vničiti. Zahtevali so namreč zase ne samo že prej navedene dele Tirolskega, Koroškega in Goriškega, marveč celo Trst, celo Istro, Reko in vse mornariške postaje in pristanišča v Dalmaciji. To se pravi, Avstrija naj se odreče Jadranskemu morju in vsej svoji prihodnjosti in celo svojo mornarico naj spravi v staro železo in se poniža kot država še pod Srbijo. Po vsej pravici je Avstrija te nesramne zahteve zavrnila. Italijanski vladi se je šlo sedaj edino Ie za to, kako naj začne vojsko in na pomoč ji je prišla poulična druluil, ki je očividno plačana od vlade in trozveze začela tako poulično strahovlado, da so se u-strašili oni trezni ljudje, ki vojske niso hoteli in tako imamo danes vojsko ob naših mejah.
Svetovna vojska.
Po izidu našega zadnjega »Novega Časa« z dne 20. maja se je pridružila našim sovražnikom tudi Italija;.
Vojska z Italijo.
Še dne 19. maja je sicer župan mesta Milana priredil zborovanje mestnih korporacij, ki se je z vsem povdarkom izjalovilo'zoper vojno z Avstrijo toda to je bilo le perce proti viharju; moč revolucionarnih strank v Italiji je bila premočna. Od tega dne dalje so začeli Nemci In Avstrijci zapuščati Italijo, med temi tudi gojenci »Germanika« v Rimu.
20. inaja je avstrijska vlada priobčila pretirane zahteve Italije, iz katerih je razvidno ,da hoče Italija avstro-ogrsko
državo gospodarsko in vojaško popolnoma uničiti. Po teh zahtevah bi Avstrija izgubila vse obmorske pokrajine in postala celinska država, odvisna od milosti Italije, gospodarice morja.
S temi zahtevami pa je Italija stopila v odkrito nasprotje s Srbijo, koje težnje stremijo tudi na adrijansko obal. Slišijo se celo glasovi, da bi ne bil izključen vsled nastopa Italije proti Avstriji poseben mir Srbije z Avstrijo, ker Srbija bi izprevidela, da more Jugoslovane ohraniti jugoslovanstvu pred poitalijančenjem le, če ostanejo pod avstrijskim žežlom. Srbi niso nikakor zadovoljni s postopanjem Rusije, ki je tako malomarno prodala Jugoslovane Italiji. Ni izključeno seveda, da vsled ogroženja svojih interesov se v ta svetovni metež vržeta tudi Grčija in Bulgarija, ki nimata prav nobene koristi, da se laška moč ob adrijanskem morju in na vzhodu naraste.
Nadaljni potek dogodkov je bil ta, da je še istega dne od parlamenta dobila laška vlada pooblastilo za vojno polnomoč. Senat se je pooblastilu pridružil.
Dne 21. maja so bila objavljena dosedanja pogajanja med avstrijsko in italijansko vlado iz katerih smo vso zahrbtnost spoznali Italijo. Z nami se |e pogajala a že 28. aprila je bila podpisala pogodbo z našimi nasprotniki, toda še le 4. maja je odpovedala Avstriji zavezniško • pogodbo z ničevimi in praznimi izgovori. — Tudi dne 22. maja še ni bilo glede Italije konečne odločitve, ker je čakala Italija, da bi Tiapoved izšla od naše strani. Do tega dne pa so bile v Italiji velikanske demonstracije za in proti vojski. Pričakovalo se je, da bosta v parlamentu in v senatu dve precej močni struji proti vstopu Italije v vojsko. — Vsled pritiska za vojsko vnetega javnega mnenja so ostali poslanci deloma doma, deloma so pa glasovali za vojsko. Edino socialni demokrati so glasovali zoper in delujejo še vedno za mir.
Dne 23. maja popoldne ob 3. in pol je Italija napovedala vojsko Avstriji. Obenem odredi kralj splošno mobilizacijo.
V	noči od 23. na 24. majnika je obstreljevala naša mornarica, napolnjena junaškega Tegethofovega duha, italijansko vzhodno morsko obrežje istočasno na 8 mestih od Benetk do Barletto in povzročila z obstreljevanjem znatno škodo na železnicah in vojaških napravah, potopila enega torpednega rušilca ter poškodovala več vojaških ladij. V Benetkah so povzročili pomorski letalci z metanjem bomb velik požar v vojnem arzenalu.
Uradna poročila.
Dunaj 27. maja. Na Tirolskem je pro tiri sovražni oddelek v Kondino v judi-karskih gorah. Na sedlu Padon severoza hodno od Marmolate so bežali Italijani pri prvih strelih. — Na koroški meji so naše čete odbile več napadov z znatnimi sovražnikovimi izgubami. Vzhodno od Plekenflorja je sovražnik pustil svoje orožje. Na primorski meji se niso še razvili boji.
Dunaj 27. maja. Na Tirolskem je pričel sovražnik s težkimi topovi na posameznih točkah južno-vzhodno od '1 riden-ta obstreljevati mejne utrdbe. Pri Kapri-lc v dolini Kordcvo je ogenj strojnih pušk uničil dve italijanski stotniji. — Na koroški meji brezvspešen sovražnj. artilerijski ogenj. — Na Primorskem so prekoračili Italijani na več mestih mejo. Sovražni oddelki, ki so prodrli do naših postojank, so bili vrženi nazaj.
Dunaj 29. maja. Italijanske čete so dosegle obmejna , mesta Ala in Primor. Drugače se na tirolski in koroški meji ni zgodilo ničesar. Na Primorskem so začeli mali boji. Pri Kobaridu je bil razpršen en sovražni bataljon. Pri Plaveh se je izvršil sunek sovražnih oddelkov. Severno od Gorice je bilo odbitih pet sovražnih napadov. Včeraj po noči je več mornariških letalcev napravilo novo akcijo proti Benetkam ter so med najhujšim ognjem iz pušk in topov vrgli veliko število bomb, večinoma na arzenal, vsled česar je nastalo več obširnih požarov in v fortu Niccolo eksplozija.
Dunaj 30. maja. Italijani so zopet pričeli s topovi obstreljevati naše utrdbe na planotah Folgaria Lavarone. Sovražni oddelki so vkokorakali v Kortino. Njegove varnostne čete so pa zbežale liri prvem strelu. — Na koroški meji se ni nič zgodilo. Na Primorskem sovražnik ni več napadal na višinah severno od Gorice. Poskusi Italijanov,^ da bi pri Tržiču prekoračili Sočo so naše patrulje z lahkoto zavrnile. Danes po noči je nek velik tuj parnik v tržaškem zalivu zadel ob mino in se poltopil.
Dunaj 31. maja. Včeraj zjutraj je bil krvavo odbit napad enega alpinskega regimenta v oddelku naših utrdb na planoti Lavarone. Severnovzhodno od Paneveg-gio se je pričel utrjevati sovražni oddelek, a se je kmalu umaknil pred ognjem naših patrulj. — Na koroški meji se je
vršilo več manjših boje, ki so imeli vspe-šen izid za; nas. — Vzhodno od Kobarida je sovražnik zaman poskušal napredovati po pobočju Krna. V artilerijskih bojHi na primorski meji je začela delovati naša težka artilerija.
Dunaj 2. junija. Na italijanskem bojišču so bile doslej vse akcije nasprotnika brezvspešne. — Obstreljevanje planote Folgaria in nekaterih točk Koroške, ki se je vršilo z veliko izrabo municije težke artilerije, je napravilo doslej našim utrdbam le neznatne škode. — V ostalem se niso vršili boji ne na Tirolskem ne na koroški meji. — Na Primorskem so bili odbiti vsi napadi na gorski hrbet Krna z velikimi izgubami za Italijane.
Dunaj 3. junija. Italijani nadaljujejo z brezvspešnim obstreljevanjem naših u-trdb. — Na več točkah tirolske in koroške meje, kjer so sovražni oddelki zadeli na naš ogenj, so ti oddelki bežali; tako en regiment pehote na planoti Folgaria In več kompanij pri Misurina, ravnotako je bila neka oficirska patrulja presenečena od naše kavalerije v Gradiški. Bežali so tudi oddelki bersaljerijev. — Poročilo glavnega stana italijanske mornarice glede bombardiranja Pulja po nekem zrakoplovu ni točno. Razpočile so štiri bombe; povzročena škoda pa je neznatna. Do požarov n iprišlo nikjer, škode povzročene po bombardiranju Tržiču se omejujejo na lahko ranitev civilne osebe vsled od ■ krušenega drobca nekega kramna.
Rusko bojišče.
Na ruskem bojišču, kjer se naša hrabra armada bojuje ob strani nemške zvezne armade, smo v zadnjem času zelo izdatno napredovali. V težkih in hudih bojih smo polagoma prodirali ter vzeli več močnih pozicij sovražnika. V prvi vrsti smo si osvojili glavne prehode čez reko San ter severno od Pžemisla močno utrjeno Radymno. Vzhodno Pžemisla smo dobili v območje svoje težke artilerije že-ležniški dohod do trdnjave. Pri Grodeku je zavzel naš šesti kor dne 25. maja v najhujšem ognju 8 topov. Obroč naše prodirajoče armade okoli Pžemišla se je vedno bolj ožil in včeraj smo dobili razveseljivo vest, da je dne 3. maja ob 3 in pol zjutraj udrla naša armada v Pžomlsl In se ga polastila. Dalekosežnost in plen zavzetja trdnjave se za danes ne da še določiti.
V	Kurlandiji Nemci vzdržujejo hude ruske napade in si polagoma osvojujejo sovražno ozemlje. Na 'Rusko-Poljskem ni bilo važnejših bojev, ravno tako tudi v Bukovini.
Na južnem srbskem in črnogorskem bojišču se v zadnjem časn ni bojevalo.
Na francosk o-n e m š k e m bojišču se vršijo sicer zelo hudi boji, v katerih pa večinoma obe stranki vzdržujejo svoje pozicije. V glavnem so pričeli Francozi hudimi napadi, ki so pa bili povsod z prav krvavimi izgubami odbiti. Najbolj krvavi spopadi se vrše na črti Souchez Neuville, kjer naskujejo Francozi z obupno silo nemške potojanke, ob kojih si pa brezuspešno razbijajo svoje glave.
Tudi Turčija se bori prav hrabro proti veliki sovražni moči ter krvavo odbija vse ljute napade na svojo fronto. Nove prav posebno težke izgube so zadali Turki angleškemu brodovju s tem, da so potopili odnosno torpedirali v zadnjem času dve veliki angleški ladji: Vojna ladja „Agamenon" je bila .zadeta od strela ne kega podmorskega Čolna, tako da so jo morale druge ladje vleči iz bojne črte. Velika linijska ladja „Triumf“ pa je bila potopljena, enako tudi bojna ladja »Maje-stic«.
Naj novejše vesti.
Dunaj, 3. junija. Nemške čete so v naskoku zavzele zadnje ruske postojanke severno od Pžemisla in vdrle vt rdnjavo. Zjutrij ob 3.30 je vdrl iz severne in zapa-dne strani naš 0. armadni zbor v mesto in dosegel kmalu po 6. uri zjutraj glavni trg mesta. Dalekosežnost tega uspeha se ne da še presoditi. Naskok zveznih čet v okolišu severno mesta Stry napreduje z uspehom. Posedaj- je bilo ujetih na tem mestu 60 častnikov 12.175 mož, 14 toipov in 35 strojnih pušk.
Dunaj 4. junija. Okolico trdnjave Pže-misl očiščajo naše čete polagoma od sovražnika. Sovražnik se pomika v vzhodni smeri, na višinah južnozahodno od Me-dyka je skušal sovražnikupiraiti se našim silam, katere sovražnika sedaj napadajo. Med tem se je posrečilo generalu Bohrn-Ermolli-ju na jugu prodreti ruske utrjene postojanke in prodirati proti Moszislky, od katerega kraja so naše čete oddaljene le še malo kilometrov. Pri teh bojih je bilo ujetih veliko število sovražnikov. I udi napad armade Lissingen je danes popolnoma uspel, tako da se Rusi na celi črti
umikajo. — Na avstrijsko laškem Bojišču so zavzele naše čete vzhodno sedla Kremberg dva od Italijanov močno utrjena gorska vrhova. Na Primorskem se vršijo boji v okolici Kobarida.
Novice iz mesta.
Da smo v neposredni bližini bojne črte, se poznaj povsod.
Že od Binkoštnega pondeljka dalje se ne zvoni nikjer po Goriškem, ne slišimo ne poldanskega zvonenja, ne zvo-nja k sveti maši, ne zvonenja pri pogrebih. Vse je tiho kakor na Veliki petek. Celo ure ne bijejo več, ustavile so se tam, kjer so obstale Binkoštni pondeljek.
V	mestu tie gre tramvaj že deset dnij, zato je promet po ulicah toliko večji.
Tudi pošta je bila za teden dnij popolnoma prekinjena; bili smo kakor odrezani cd celega ostalega sveta sedaj je drugače. Pisma se zopet dostavljajo in odpošiljajo. V mesto dohajajo celo najnovejši časopisi.
Šole so od Binkoštnih praznikov sem vse zaprte. Posojilnice in hranilnice so zvečine vse ustavile svoje poslovanje. Mont pa še vedno posluje. Goriška zveza ravno tako; Centralna posojilnica pa prične zopet menda prihodnji pondeljek.
Življenje v mestu je postalo v gotovih ozirih čudovito ceno, ker ni prav nobenega izvoza; zato so prodajali ta teden šparglje kg po 12 vinarjev. Seveda pa so vin. črešnje po 16 vinarjev. Seveda pa so druge reči tolikobolj drage kot n. pr. moka, mast, olje itd.
Nekaj posebnega je bilo to, da je začetkom tega tedna zmanjkal po celi Gorici tobak; zato so nekatere trafike svoje prostore zaprle. Menda se kaj takega ni v Gorici še nikdar zgodilo.
Mestna uprava je prešla v vladne roke, zato vidimo v svoje veliko zadoščenje razglase mestnega magistrata tudi v domačem jeziku; prej so bili samo laški; sedaj jih izdajajo v slovenskem in nemškem jeziku. Da se izdajajo tudi v slovenščini, to odgovarja samo načelu pravičnosti.
Iz Brd in Furlanije prihaja v mesto in naprej premnogo beguncev, ki so morali svoje domove zapustiti na više povelje; v naglici niso mogli vzeti s seboj ne živeža ne dovolj perila; zato se nahajajo v prav mučnem položaju. Okrajni glavar Rebek je izdal na meščane prav prisrčen poziv, kjer se prebivalstvo vabi in prosi, da prihaja beguncem na pomoč z darovi vsake vrste perila. Darovi se sprejemajo v prostorih deželnega odbora v Gorici. Iskreno vabimo vse p. n. občinstvo, da kolikor mogoče v veliki meri hiti našim ubogim sorojakom na pomoč, ki so čez noč postali reveži in morajo kot begunci tavati okrog.
Naše ljudstvo v okolici gre silno rado vojakom na roko. Kar ginljivo je, kako naš človek da vojaku vse, s čemur ga more razveseliti; zato vlada med vojaštvom in našim ljudstvom prav prisrčno razmerje. Ljudstvo se zaveda, kaj vojaki žrtvujejo za njegov dom in jim je hvaležno, pa tudi vojaki vedo, da jih ljudje radi imajo in se čutijo pri nas kot domače. Po Solkanu n. pr. so nabirale dekleta po vasi različne vrste okrepčil, s katerimi so stregle ran. vojakom, ki so jih nosili čez Sočo na obvezovališče. Crešnje dajejo vojakom kolikor mogoče po ceni. ali jih delijo zastonj, ravno tako so jim tudi drugače v vsakem oziru tia uslugo. Bog živi vrle vojake, naše branitelje!
Iz mesta je sicer odpotovalo zelo mnogo družin, vendar se to pri življenju v mestu skoro prav nič ne pozna. Ljudje prihajajo v mestp kot po navadi in prodajajo tukaj črešnje, zelenjavo ter druge pridelke, ravnotako se vse to kupuje kot drugače. Od šeste ure do devete, desete so vse ulice polne okoličanov, dasi nedaleč od Gprjce grme topovi. Naše ljudstvo živi v zavesti, da Lah ne prodre nikdar do Gorice, zato mir in hladnokrvnost v njegovem vedenju. Vojaki in častniki sami izjavljajo, da jim je to nekaj Čisto novega, nikjer niso vdobilj v tako neposredni bližini bojne črte PO mestih toliko prometa in toliko hladnokrvnosti med ljudmi in tako normalnega življenja kot v Goirici. To jih veseli, ker kaže. da jim ljudstvo popolnoma zaupa.
Seveda se pri teli razmerah za praznik Sv. Rešnjega Telesu 3. junija niso mogle slavnostne procesije razvijati ne v mestu ne drugod kakor druga leta. Dan je bil sicer krasen tudi razmeroma miren, toda neka veličastna resnost je sijala iz njega. Procesija v Gorici se je vršila med zidovi stolne cerkve ob navadni uri. V bolj oddaljenih vaseh je šla krog cerkve, a povsod brez slavnostnega pritrkavanja zvo>-nov. Slišali so se sicer streli iz topov, a ti streli niso bili znanitelji miru in sprave med ljudmi....
Novice*
Današnji „NovI Čaš" je tiskan samo v omejenem številu ivodov. Ker pošta na deželo ne posluje, zato se naročnikom na deželo ne razpošilja. Pa tudi naročnikom v mestu ne, ker so mnogi odpotovali in pa, da je enaka pravica za vse. Prodaja se v Knjigarni K. T. D. v Gorici in po trafikah v mestu. Izvod stane samo 8 vinarjev, ker je v primeri s ceno drugih go-riških listov, ki ne prinašajo nobenih člankov, ampak samo par notic, silno malo.
V ti obliki bode list izhajal, če bo le mo goče še dalje, dokler s normalne razmere ne povrnejo.
Previtli knezonadškof goriški je pro-šle dni obiskal naše revne begunce lz Furlanije in Brd, ki so nastanjeni v slovenski kmetijski šoli. Z milo in ljubeznivo besedo jih je bodril in jih vspodbujal k zaupanju v božjo pomoč. Med nedolžne otročiče je delil tudi sladščice. med vse druge pa rožne vence.
Opozarjamo občinstvo da se tekom celega tekočega meseca vrši pobožnost presv. Srca Jezusovega pri kapucinih ob 6. in pol zvečer z rožnim vencem in litanijami presv. Srca Jezusovega in na Travniku ob 8. uri zvečer s kratkim laškim nagovorom, litanijami in rožnim vencem.
Za	vrhovnega	poveljnika	vojske
proti Italiji je imenovan nadvojvoda Evgen, kateremu	je cesar	pri	tej priliki	podelil
novo ustanovljeno dostojanstvo general nega polkovnika. (Generaloberst).
Občinska sveta v Gorici in Trstu razpuščena. Vled odredbe c. kr. nam. v Trstu se je občinski svet v Gorici razpustil. Začasno opravljanje občinskih poslov se je poverilo naniestništvenemu tajniku Ernestu grofu	Dandini	de	Sylva, ki	je svoje
mesto že	nastopil.	Ravnotako je	bil tudi
mestni svet neposrednega mestu Trst s cesarsko odredbo razpuščen.
Uradni telegrami o vojnih dogodkih se v Gorici razobešajo med drugim tudi na deski pri poštnem poslopju. Originalni telegran.i, ki jih poštni urad vdobiva, so v nemškem jeziku. Toda večini naših ljudi, posebno materam in očetom slovenskih sinov, ki se bojujejo na polju slave in v obrambo naše domovine, niso razumljivi ne nemški, pa tudi ne v laščino prevedeni telegrami. Enaka pravica za vse!. Prosimo, da se telegrami priobčujejo tudi v slovenščini. Naše ljudstvo, če gar sinovi se bore do smrti za domovino, ima pač pravico zvedeti v svojem domačem jeziku, kako se njegovim sinovom godi po bojiščih.
Papež in vojna. Papež je ob priliki te nove laške vojne napisal pismo naslovljeno na kardinala Vanutelija, v katerem obžaluje, da njegovi opomini vladani vojskujočih se držav, da naj vrnejo zopet kmalu narodom blagoslovljeni mir, niso padli na rodovitna tla. Ne samo, da sc vojna nadaljuje, ampak se je požar razširil sedaj tudi na njegovo ljubljeno domovino Italijo. Papež poziva k pogostim gorečim molitvam k Gospodu, ki določa usode narodov, da naj preneha vojna in se povrne mir.
Rop italijanske vlade. Od 26. maja vihra na avstrijski poslaniški palači Ve-nezia, ki pripada že stoletja Avstriji, italijanska zastava, kot znak, da je sedaj lastnina laške države. Tudi vile d’Estc, ki je lastnina našega prestolonaslednika, sc je občinska uprava v I i voli ju polastila z notarijelnim aktom.
Zadnje vesti iz Italijansko avstrijskega bojišča.
Dunaj, 5. junija. Na koroškem in tirolskem obmejnem bojišču se tudi danes ni dogodilo ničesar bistvenega. En sovražen bataljon je bil ob prelat Stiefler vržen nazaj.
V judikarskem gorovju, in na višinah Lavarone in na drugih krajih koroškega pogorja so se vršili samo topovski boji. Na Primorskem smo ujeli pri odbitem napadu štirih sovražnih bataljonov na naše postojanke severno od Tolmina 3 častnike in 50 mož.
Dunaj 6. junija. Ob tirolski in koroški meji se omejuje sovražnik samo na topovski ogenj ter se ogiba naših postojank. V Lavarone in Folgaria je začela naša težka artile-lerija z obstreljavanjem sovražnih obmejnih utrdb. Na primorski fronti je postal topovski boj ljutejši. V bojih po pobočju Krna so imeli Ita^ lijani velike zgube; na južnem pobočju hriba smo našli trupla 300 padlih sovražnikov. Tudi poskus sovražnika prestopiti Sočo pri Zagradu je bil krvavo odbit.