Politični ogled. Avstrijske dežele. Blizu 10 poslanstev za drža^ni zbor je treba nadomestiti z no7imi po- slanci, ker so stari umrli ali odstopili. Liberalno- nemška stranka dela na 7se kriplje, da bi zma-  gala pa ljudje obra8ajo se tudi 7 mestih proč od  nje; tako so 7 nMarburger-Zeitungi" objavili ne- kateri meščanje pozi7, naj 7olijo moža, ki sam pozna in 8uti, kako budo smo obloženi z da^ki, in ima toraj sam željo, da se ljudem pomaga do  blagostanja, [Eoje so nam liberalno nemški go- spodje zapra^ili]. No, s tem pač akoravno nchote 07i mcščanje delajo za iz7olite7 kons^.rvativnega meačana g. Bindlehnerja; kajti on je eamobrtnik in pozna zlasti potrebe obrtniko7 in posestniko7. — Svitli cesar so poto^anje 7 Galiciji in Bukovinskem dovrsili ter se odpeljali na Ogersko. Bili so po^sod sijajno sprejeti in ker je baje grof Taaffe k temu naj^eč pripomogel s S7ojo tudi Slo^anom nekoliko prijaznejšo politiko, zato pra^ijo in jamrajo celo nemako-liberalni listi, da sedaj ne bode mogo8e ministra grofa Taaffeja podreti. Isti liati kažejo sedaj pra7 na drobno, koliko jim je mar za blagor da7kepla8ilce7; tirjajo namre8, naj bi centralna komisija za obravnavo davka sedaj gruntno dačo ae poinnožila. No, zakaj pa tako piaejo? Zato, da bi od^rnoli borzni da7ek, katerega bi imeli denarst^eni bogataši in 7e8jidel sami judje plače^ati. To je stara na^ada liberalna: bremena od sebe na druge nalagati sebi pa pra^ico po 70litvah pris7ajati 7 raznih zborib z denarji pometati. To je no7 nagib, naj bi ljudje volili konser7ati7ne može^e, kakoršen je na primer 7 Mariboru g. Bindlehner. — Posilni rabeži za^oljo da8e ae množijo; na Ogerakem so letoa uže 8970 poseste? za^oljo zaostale da8e prodali. Letina je pa sploh bolj slaba, nego dobra tako, da naa je uže strah, ako potegne dolga inbudazima. — Hr^atski sabor je sklenil magjaršSino pri telegrafu in pošti odpraviti brž ko bode banska vlada dokazala, da se 7 tej re8i HiTatom kri^ica godi. — Drža^ni zbor bode poklican zadnje dni oktobra. Pred njim bodo zboio^ale delegacije, da pregledajo, koliko bo drugo leto treba za 7ojašt7o denarje^ in za ministerst70 zunanjib zade7! Vnanje države. E^ropsko brodo7je še ni doalo pred Dulcin. Črnogorci atojijo blizu Anti^ara; turški po^eljnik Riza-paaa je se pa umaknil 7 Gorico ter je 8000 Arbanaso7 ali Albance7 spuatil 7 mesto, katero je imel izročiti Crnogorcem, kakor je turški sultau sam obljubil. Ta za^ratnost je e^ropske 7elevlade močno razžalila in utegne za Turka imeti budib nasledko^; pr7o bo najbržej bonibardiranje in uničenje Dulcina. — Ruski car je ukazal zopet no7o železnico staviti, uamreč od BValinskega moija proti Mervu, da bode inogoče di^jim Turkmenom do ži^ega priti. — Mo8no izncmiril je Bisuiarka odstop francoskcga minietia Freicineta, ker ga je odpra^il jud Gambeta, ki bo8e Francoze zaplesti 7 niaače^alni boj zoper Neničijo. Francozi splob 6utijo, da uiso 7e8 tako slabi, da bi imeli 7edno trepetati pied Bismarkom ter gradijo okolo inesta Nancy veliki 7ojaški ostrog tik nemške meje. Bismark je to prepo^edal, a Francozi ne marajo za piepo^ed in to je uže jako pomenlji^o! Bianiark pa doma suro^o preganja katoličane; samo 7 MUnsterski škofiji manjka 106 dubo7niko7, ker so mrt^i ali 7 kajhah ali 7 prognanst^u. — Na Š^icarskem zboro^ali so socijalisti iz 7sega 87eta ter skleuoli revolucijo priSeti, kderkoli jim bo kaj upanja do zmagc! — Italijansko ministerst7o omalmjc. Ne 7e, ali bi se radi Tur8ijc nagnilo na francosko iu angleško stran ali pa ua nemško in a78trijako. Da so Italijani na nas siluo hudi, to se je pokazalo 7 Gra^ozi, kder se zbira e^ropsko brodovje zoper Turka. Došla italijanska oklopnica ni hotela pozdra^iti (salutirati) a^strijske oklopnice ,,Cu8tozzau, na katerej je naš admiral. Eerje pa to nedostojno, prisilil je po^eljnik 7sega biodo^ja, angleški admiral Seymour, da je grobi Italijan storil napoaled a?ojo dolžnost in nsalatiral".