Kako poročati delavskim svetom o uspehih in neuspehih podjetjo Dobiček Dob.uot je razlika med dose- ka, med tem k-o tma pri izdelfcu 120 din djobu&a all 60 %. Naj- večje&a dobička, pa so ukrepi. Semo prodajno ceno lidelka to D 50 din tegube, tedaj moramo maavj t&ivtabilen je prolzvod D, ki jjfa je ireba storiti. dostikrat zelo podobni. Znižanje lastne cene ali dvig prodajne cene Ce so pogoji za izdelavo dolo- no-egovo lastno ceno. Toda samo, najprej ugotoviti, kolrkšna je pn katerem imamo pri vsakem kadar gre za posamezno proda- lastna cena vsakega proizvoda kosu 50 diin izgube. No, tudi Jo. Ce pa gledamo na podjetje koVikSen 5e dobiček v razmerju proizvod B, prl katerem Imamo kot ceiloto, Je dobiček razlika z lastno ce.no. Kaj.ti n! vseano, sic&r 450 din dabička po enotl med stajjMiinui dobodki, ki Jih aii imamo 100 dto dot>i6ka pri proizvoda, n\ ravno rentabilea, J« podget-je doseglo od vseh pro- izdelku, fiigar lastaa c&na znaša ker ta dobiček dosežemo prt 45 jemega predmeta taki, da jo je daj v nekein obdobju In skup-niroi stroški, ki jih je iinelo pri tedelavi prodanih Izdelkov ali storjemih usl!e tako g'edana razinerja sWadno«tt. O znižanJTi lastne cene ln o VU4UU j*f kiiko smo pn»ii nam jahJco odkrt 2]o, kateri pro. Primer. kt smo ga navediU, ka- možnostih povečanja dobiCka do dobicka V neke-m obdobju pa ne more b*ti dobiček podje-tja sano re-»ultat posameznih dobičkov. — Lahko )e povečan še z izrednlmi dohodki all z zmanjšanjem red-nih izdatiov. Podjetje je na primer v pogod-hl z drugim podjetjem doloiilo, la mara to podjatje v prime.ru, ie ne bo pogodbe v določeneTn roku izvršilo, plačati ustrezajoče penale (kazrii). Ce kupec ne pla-ča pravočaano svojega do-lga za blago, k; ga je prejel, se lahko v pogodbi doloJijo zamudne obresti. Take abrest! s« tudi mašajo v skuipnl dohodek ln vo-6aio dobiček. Kazen izredolh dohodkov inva podj&tie lahko tudl izr&dne iz-datke, kd se ne vnaSaijo v kal- Primer. kt smo ga navedlll, ka- možnostih povečanja Izvcx3 )e tr&ba bolj pospeševati. že serijsko tzd&l&vanje 4 pred- bomo govorlli v prib.od.aji šte- V naSem prlmeru )e najbo.13 ran- metov. Drugače.n pa mora biti vilfei, ko bomo obravnavall kal- tabMem prooevod C, pri katerein p.rikaz, 6e gre za proizvode po kuladdo in lastno ceno. imamo na 200 dln lastne cen« naročilu. Čeprav gre za dosego B. Race. KAKO BOMO VOLILI DELAVSKE SVETE Z zakonom, tci so ga Izdall IaiLsko leto, je Wl roandat de-lavskih svetov, ki smo jih iz-volili leta 1954, podaljžan do redtiih volitev leta 1956. Po ob-etoječih predpisih bodo opra-vih nove volitve delavskih sve-tov po sprejetju zakljuCnih ra-fiuc.ov, najpozneje pa do konca fculacuo posame^ih tedeBcov lo ^™*™^™*?™'!? ki lahlco zmanijšajo skupal do-hode.k io s tern tudl dobifefe Tako se na prtmer lahko zgodl, skih svetov in upravnih odbo-rov se bado vršile po odredbah navodiil iz leta 1952. Toda da bl da n*ko podjetje ne P3a5a lzrol V**** vskladiU s prakso ki so eenega blaga. k&r * priao v & ^^ ,*f ^53 P°d^*. Hfcvldacitfo. aH pa da so pr, po- '» T^?,L %Z^ 1* pisu surovin ln materiala ttgo-tovili v podjetjti primandlMJaiJ. Taik primanlkljaj se pravifloma vpiše v breme fcrivca, eo pa tu-di primerti, da nastane prlmanjik-Itaj brez krivde pnsamezoika. V »odUa za volitve deiavsklh sve-tov iu upravnih organov gospo-darslcih organizacij. KAKSNE SO TE SPREMEMBE Pn>blem obstoji ze dalj 6asa- talkem prinieru ne skupni doho- V podjetjih, Id imajo v svojena tfefc zmairjSa za toiiko. anaša primanatdjaj. Ks.iar tor»j v -podjetju raz-pravijamo o dobifku, Iri smo ga doseigli v dolo^enem obdobtu. ni »adosti. fe samo ugotovlmo. da ¦mo dosegll določeno vižimo do-blfka jn da je na primeT v pri-merjavl s preJšnjAm oibdobjeim ta dobiJele za toliJto vetji atl maejSi. Treba je v pmri vnsti ^redetl, kalko smo dos^gH do-bteefc, pri katerih Izdeiarih ta v kaikSnJ vijini prl posamaznlh lz-d«flfcih, ter zelkaj Je W1 Aofoi^eflc povefan ali zmanjšain. V vsa-kem prlmeiru ps moramo prl ilgotavljandiu dobička upoštevat; tudi izredine dohodke In izredme izdafike. Oanovna naša pozornost pa mora bit! obrnjena na d&bU fek. Vi amo ga dosegJi pri po-5am°—">im izdel.ku kolilkor Sklopu eno veS obrotoih ali po-slovaih enot, so volill tudl tak* kaindldaite, fcl Jlh niso dovolj poznali. Dosbifcrat so ttsti obra-tt, kl imajo v«fi delavcev pr«-glasovali obrate z mamjžim Ste-vilom delavcev. Teiave so bile tudj pri odstavitvi posam«znili članov delavsfojga aveta. O od-stavltvl vsaiega &lama delav ffkega svefca j« moral glasava«! vea kolefetiv, celo po niekia] ti-aofi deJavoev. Zato je priSlo do spremembe Navodlla iz leta 1952. Sedaj lahko y tistih veli-kih podjetjih, ki tmajo več ob-ratnih in poslovnih enot, volijo delavstel svet tudi na drug na-čiin. Uatanovijo nanvreS lahteo več volilnih enct in v vsaki vo-lljio določeno število članov de-lavstoega upravljanja. Istl po-stopek je tudi ob pniliki odsta- » ii j li,, . , .. ,. vitve. S tem smo dosegli, da AneH'11 dobičkd po izdelkih čiard bolektiva volljo ttete kan- če na primer podjeide sarijsko izdeluje Stlri vrste izdelkov: A, B, C in D in doseže pri izdeltou didate, ki jih poznajo. Druga sprememba zadeva vo-litve delavskega sveta po otnra- A 200 dim, pri izdeSku B 450 dim, tlh aH poslovnih eootah.PoafcaR pri Udelfcu C pa 120 dito doblč- Jo 4e pokazala koristi obratolii svetov, ki imajo v »vojih pod-jetjih zelo vaino vlogo. Navo-dilo predvideva, da s« v tistih podjetjiih, kjer Je v pravilih predvldeno, lahko volijo v po-sameznih obratih all poslovnih enotab posebne organe uprav-ljanja. Za te voLItve veljajo ista načela kakor za volitve delav-skega sveta vsega podjetja. NAJBISTVENEJSE ODREDBE NAVODILA ZA VOLITVE DELAVSKIH SVETOV Redae volitve se opravijo ta-fcoj, ko je sprej^t zaključnl ob-račun, najkasnejie pa do konca marca vsakega leta. V podjet-jih, ki Iroajo manj ko 30 delav-oev se volitve ne vrSjo, tem-več vsl člaai kolektiva tvorijo delavski svet. Volitve ]e treba razpisartl naj-mamj 15 dni pred datumom vo-Utev. Ce nl s praviU drugaio doloCeno, mora delavski svet doloftlii, kolltoo tlanov je treba i2voliti ter o tem ofovestiitl ko-teitiv in prtstojnil ljudsfcl od-bor. Volilni spisek tnora bitl lz~ postavljen na vpogled kolektivu in vsaikdo itna v poku treh dni pnavioo datt nanj svoflfe prtgo-vore. Volitve se vržijo po kandidat-aih Hstafc, fcl J1h predložl gto-diiatoa orgamizactja aU dotočo-mo Steviilo delavcev in usluzben-oev. V p&djetjih, ki fanajo clo 500 delavoev 1a uslužbencev, nvora zuažati štcrtlo predtegal-cev naimanj 10%, v nobenem prinreru pa ne manj ko 5 '/• od celotnega Stevila delavcev. V podjetjdh pa, kl imajo ved ko 500 delavoev to uslužbencev, mora števllo predlagalcev zaa-Sati vsaj toliiko, kolikor zna5a Stevllo članov delavsk^ga sveta, Id ga bodo tevolili. Prvt) sejo movolzvolijienega de-lovskega sveta skllcuje predsed- nik bivSega sveta najkasneje v petnajstih dneh po voHtvah. Do izvolitve predsednika, kj je Javna, vodi prvo sejo najstarej-Sl član novoizvoljenega sveta. Ka tej sejl podajo poročMo o volitvah, putrdijo mandate ila-nov delavskega sveta, podajo poročllo o zakljužnem raiunu podjetja In izvolijo upravnl od-bor. S tem je končan ves pro-ces voIMct upravljanja podjetjih. delavskah arganov gospodarskih Vse ta, o čemer smo govorill, predstavlja samo tehnično stran volitev orgaaov delavskega upravljatiia. Toda mnogo bolj pomembna Je politična strain vo-Utev. Predvolilno aktivnost J« treba izkorlstiibi tudi za sezna-* njanje delavcev z nalogami, ki jih imajo kolektivi v zvezl z Izvaianjem naSe nove ekonom-ske poldtike In zakljufikov, gpre-Jetih na plenutnu zvezne-ga od-bora Soatali9ti6ne zveze. ZAGREB: 10.000 rednih sluša-teljev v treh letih Delo delavske uruverze v Za-grebu je začelo leta 1953 s tremi semmaj-ji \n 84 poslušalcu 2e v .laslednjen] semestru je delavalo 61 semanarjev s 1.230 sliBaitolji, nato 77 seminajjev $ 1.353 siliJŠa-;elji, 105 seminairjev s 1.922 slu-iateiji la končno 136 seminarje» i 2.397 scaikih obiskovalcev. V sedanjem z.mskem semestru dolu-je 150 seminarjev in klubov z nad 3.000 rednimi siusatoljL Ta statistika kaie, da je stevilo stai-nih slušataljev neprestaoo raslo, cako da jih je bilo po preteku ne-poi«iih tsreh let skupajj okol". 10.000. To Jteviiio pa bi se po-večalo še za eao ^etrtino, Le br upoštevaLi tudi tiste, kj iz objek-rivnih rarlogov n^o mogli redao obiskovati semiiiarjev. Raaen tega je delavska uoivea--za orgaoi-ziraila niz ciMusov pre-davanj v zagrebških podjecjih katerih vocbtva so doumela kori-sti sisternatičnega Ezobraievanja, ki ga nudš Delxvska un>en.a, stalno moJedu;e)O za ajeoo po-moč. Nekatera podjetja so prire-diila sErokovne, ekonomske in stpiiožne seminarje. V podjeEju »Zagrebški elektiri^ni trarovaj« deliije 5 seminariev Delavsfee ttnd-verze. Na obviadovanju ekonoroskega programa delaje 37 somiaarjav t 1000 lfudrni. Podjetja zahtevajo 5e več ekomomskih serninaipjev, to-ev- v le-toJmjem iero )lh namreč ofovezujt k temu. M.N.