1090 Gino Brazzoduro LETALIŠČE Ogledujem si vrsto — NUJNOST bleščečih reaktivcev, IN SVOBODA ki se premikajo gibčno kot ribe v akvariju strogih in vnaprej , določenih možnosti. Zbegan cekinček pa čisto svobodno frfota in boječe leta po svoji kratkotrajni in neskončni modrini. NA ŠKOLJU Na školju sredi oceana zbiram redko deževnico, travne bilke, alge. V tišini še vedno hrumenje daljnih viharjev. Nujnost in svoboda 1091 Nujnost in svoboda Oko ne išče več jader na obzorju, mirno sledi galebovo perutnico in šviganje lastovke. Senca spominov ponovno kroži okrog srca, starodavne sončne ure. TRINOGU Večji od res ogromne Keopsove piramide, mnogo, mnogo večji je tvoj mavzolej: vsak zločin lepo obklesan kvader, obtežen z žalovanji in sramoto. Visoko in še višje v neskončnem niču — tvoja slava. VAE VICTORIBUS Gorje vam, zmagovalci! Triumfu je že vnaprej zapisano, da bo nosil krivdo zmage. V podtalnih rovih zgodovine brezimni premaganci že tiho pripravljajo vaše uničenje. So že zapalili zažigalno vrvco, 1092 Gino Brazzodu ki bo spremenila v pepel zmagovavsko ošabnost. Gorje vam, zmagovalci! NOKTURNO v blagi nočni tihoti NA VASI svetla nitka potoka prestopa senco za hišami. Odteka se s streh na dvorišče nebeška lunina rosa. Dihljajo v vetru krhke sanje veje. Trnje spomina se zadre v spečo spokojnost sveta. JULIJSKE Odpočivamo se na vrhu. ALPE Za nami strmo skalovje, ki smo ga pravkar premagali vsi zasopli in z razbijajočim srcem. Pred nami strmoglava prostranost mraku. Z nami le globoki glas tišine in sinje krilo vetra. NEKO MESTO V zraku še vedno drhti čar nekdanje svetlobe. V neobljudeni senci tišine samo glasovi, in prikazni. Stvari okoli — od nekdaj zgubljene 1093 Nujnost in svoboda in tuje za vselej — še vedno imajo žive poglede mladih oči. Sanje, vznemirljivo plahutanje kril nad svetom. Prevedla Jolka Milič