IZHAJA VSAK ČETRTEK UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, , on 60824. Pošt. pred. (ca-postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini D N K LIST Posamezna številka 700 lir NAROČNINA Letna 30.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 35.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE ŠT. 1690 TRST, ČETRTEK 4. MAJA 1989 LET. XXXIX. Znamenja na nebu V vseh časih so ljudje radi opazovali nebo iti njegove spremembe. Iskali so neznane zvezde, začudeno so beležili repati-Ce, s strahom so pričakovali skrivnostna in annstvena znamenja. Repatice so pome- nile nesrečo, severni sij prav tako ni obe- Pred deželnim kogresom Slovenske skupnosti ni nič dobrega. Dandanes se ljudska rri-nkovanja in radovednost nista kaj dosti sPremenila. Čeprav astrologi niso več edi- J 711 tolmači neba in njegovega vpliva na člo-nnstvo, ki je človek našel nove tajne nv nove Prikazni. Neznani leteči predmeti t INLP ali bolj mednarodno UFO) tudi da-j Res burijo duhove in ugibanja o umnih bit-Ph v vesolju in njihovih načrtih za možna zkrcanja na našem planetu ... Niso pa danes le umetni neznani pred-1 tisti, ki lahko vzbujajo strahove in fantazijo zemljanov. Pred kratkim smo rali, da so ameriški astronomi ugotovili Redavni mimohod malega nebesnega te-,e.SCLj asteroida, ki je letel kakih osem s*o-Is°č km od zemlje, kar je za astronomske Pojme relativno blizu. Kar pa je še huje, {e dejstvo, da so to ugotovili pravzavrav Ze prepozno in s tem dokazali, da ne mo-rojo pravočasno napovedati takih malo za-ZQlenih obiskov. S tem pa tudi — in predvsem — ne preventivno preprečiti možne z°zmične katastrofe! Znano je namreč, da So pred desetinami milijoni let taki koz-riični. »obiskovalci« že trčili ob naš planet iR povzročili nemajhne spremembe. Pra-Vljo, da so na podoben način izginili gi-Pvntski dinozavri predpotopnih dob ... V vesolju vlada že od nekdaj velika har-rionija, skladnost, ki pa seveda pozna (kot Vsako pravilo) tudi izieme. Že veliki a-si:ronom 16. stoletja Johann Kevler je le-P° označil red v gibanju planetov s stav-om »Regulares esse motus planetarum«. a ved vlada še danes in bo verjetno vla-a‘ še naslednje desetine milijonov let. Za-0 tudi ni neposredne nevarnosti, da bi se-R/ asteroid belil glave uradom civilne za-s°ite po državi... Sicer pa ... V naši književnosti je znana Bevkova zQ°dovinska trilogija z istoimenskim rm-°vom, ki govori o naši narodni usodi in °i'fai naših prednikov. Znamenja na ne-u nam danes ne pomenijo preteklih stra-0v in bojazni pred bodočnostjo. Kaj bi QRt pa vseeno lahko pokazala taka zna-_,enja na nebu našega današnjega zamej- kega trenutka? Bomo prišli ali ne do za-°nske zaščite? Bo minister za deželna vPvašanja popravil in izboljšal prvotno dalje na 2. strani ■ V nedeljo, 7. maja, bo v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu 6. deželni kongres Slovenske skupnosti. Nanj so vabljeni ne le delegati, izvoljeni na pokrajinskih kongresih na Tržaškem in Goriškem, temveč vsi, ki jim je pri srcu samostojna pot Slovencev tudi v politiki. O pripravah na kongres, a tudi o drugih perečih vprašanjih, je v četrtek, 27. a-prila, razpravljalo deželno tajništvo Ssk na seji, ki jo je v Nabrežini vodil deželni tajnik Ivo Jevnikar. Vodstvo Ssk je takrat med drugim sklenilo, da uradno pristopi k protestni manifestaciji proti izgradnji sin-hrotrona pri Bazovici. Nadalje je izrazilo zaskrbljenost zaradi predlogov o takih spremembah zakonskega besedila o obmejnih področjih, ki bi izvotlile njegovo vsebino, oškodovale pa bi tudi slovensko manjšino v Italiji in italijansko manjšino v Jugoslaviji. O dveh ta trenutek zelo aktualnih vprašanjih — novostih v zvezi z zaščitnim zakonom in pripravah na evropske volitve — pa je deželno tajništvo Ssk spregovorilo na odmevni tiskovni konferenci v Trstu v soboto, 29. aprila. Kot je poudaril deželni tajnik Ivo Jevnikar, je osnutek vsebine zaščitnega zakona, ki ga je pripravil minister Maccanico, dalje na 3. strani ■ V nedeljo, 7. maja, bo v občinskem gledališču »France Prešeren« v Boljuncu ob 9. uri 6. DEŽELNI KONGRES SLOVENSKE SKUPNOSTI Dnevni red: — »Zdravljica« v izvedbi zbora PD Mač-kolje — pozdrav deželnega predsednika Ssk — izvolitev predsedstva kongresa in volilne komisije — pozdrav predsednika krajevne sekcije Ssk — poročilo deželnega tajnika Ssk — pozdrav domačega župana — pozdravi delegacij in gostov — podelitev odličij Slovenske skupnosti — spremembe deželnega statuta Ssk in potrditev dopolnil deželnega statuta Mladinske sekcije Ssk — premor za kosilo in začetek volitev za deželni svet, deželni nadzorni odbor in deželno razsodišče — poročila, posegi in splošna razprava — volitve deželnega tajništva, tajnika, predsednika, podtajnika in podpredsednika Ne damo se stisniti v kot V zadnjem času tudi v deželi Furlaniji Julijski krajini postajajo čedalje bolj glasne razne naravovarstvene organizacije in združenja ter skušajo vplivati na vse tiste dejavnike, od katerih je odvisna ohranitev naravnega okolja. Omenjene organizacije in združenja imajo, kot kaže vsakdanja praksa, nekaj uspeha, kadar gre za man'-še posege v naravno okolje, povsem pa odpovedo, kadar je govora o velikih posegih, ki pomenijo korenite spremembe v naravnem okolju in rušenje njegovega ravnovesja. Te organizacije in združenja so na primer dvignila roke pred posegi, kot so na Tržaškem gradnja avtoceste do tržaškega pristanišča, ki je popolnoma izmaličila naravno podobo velikega dela Brega in Krasa s posledicami, ki jih zdaj še ne moremo predvidevati. Nemočna so dalje, kot se zdi, dalje na 2. strani ■ Na Oberdanovem trgu, kjer je tudi palača deželnega sveta Furlanije Julijske krajine, je bila v sredo, 3. t.m., manifestacija, na kateri je prišlo zelo jasno do izraza nasprotovanje namestitvi sinhrotrona v neposredni bližini Bazovice. Za drugačno lokacijo so neposredno prizadeto prebivalstvo Bazovice in slovensko prebivalstvo na splošno ter ljubitelji narave. Govorniki, med njimi pokrajinski tajnik Ssk Ha-rej, predsednik Mladinske sekcije Ssk Slo-bec in komunistični senator Spetič, so obrazložili razloge, zaradi katerih se zavzemajo, naj se sinhrotron namesti znotraj Raziskovalnega področja pri Padričah. Delegacijo zborovalcev je sprejel predsednik deželnega vlade Biasutti, medtem ko je deželni svet ta dan razpravljal o peticiji v zvezi s sinhrotronom. RADIO TRST A Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« —•fte'). na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151 ■ NEDELJA, 7. maja, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.15 Mladinski oder: »Dedek in njegova harfa« (Jožko Lukeš); 11.00 Nediški zvo-; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Bojan Štih-Karel Desotvrik Kajuh: »Mati.« Družbena drama; 15.10 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ PONEDELJEK, 8. maja, ob: 7.00 Jutranji radij'-ki dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deže'na kronika; 8.10 »Mal' položi dar domu na oltar«; 10.r0 Poročila in pregled tiska; 12.00 Delovni profili; 12.40 Lovski zbor Doberdob; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Gospodarska problematika; 14.00 Poročila in deže'na kronika: 14.10 Goriški razgledi; 15.00 Homer: »Odiseja.« Epska pesnitev; 15.15 Mladi in dermatolog; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 19.00 Večerni radijski dnevnik. H TOREK, 9. maja, ob- 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kroni- ka; 8.10 Poezija pred opero; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Ko študent na rajžo gre; 12.40 Mešani zbor prosvetnega društva Mačkolje; 13.00 O-poldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po žel a'i; 13.30 Od Milj do Devina; 14.00 Poročila in dežnlna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Dedek, izmisli si pravljico!«; 14.30 Iz Benečije; 15.00 Homer: »Odiseja.« Epska pesnitev; 17.00 Poročila in kultura kronika; 18.00 Josip Stritar: »Pisma izgnanca«. Pripoveduje Boris Kralj; 19.00 Večerni radijski dnevnik. | I ■ SREDA, 10. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnev- j nik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kro i-1 ka; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Moja šo- i la radiestezije in bioterapije; 12.40 Moški zbor Ves- j na iz Križa; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13 20 Glasba po željah; 13.30 Na goriškem valu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Homer: »Odiseja«. Epska pesnitev; 15.15 Neopravičena ura; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Antologija slovenske violinske glasbe; 18.00 Kratke, izmišljene in druge zgodbe Bojana Štiha; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ ČETRTEK, 11. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Trst, mesto znanosti; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.40 Glasbeni portret Urbana Kodra; 12.40 Mešani zbor Sv. Jernej z Opčin; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po že-Ijak; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Homer: »Odiseja.« Epska pesnitev; 15.15 Domača delavnica; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Partizanski pevski zbor iz Ljubljane in mešani zbor Primorec - Tabor iz Trehč in z Opčin; 18.00 »In exilium« — dekan Viktor Kos piše župnijsko kroniko; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ PETEK, 12. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski drev-nik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Iz zaprepašene delavnice (Zorko Pelikan); 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Razvoj slovenskega povojnega pesništva; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Od Milj do Devina; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Halo, kdo tam?; 15.C0 Jvš Kozak: »Beli macesen«; 15.15 Pogovori z Jožijem; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Kulturni dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ SOBOTA, 13. maja, ob: 7.00 Jutranji radij'ki dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in de'elna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 P ti, zanimivosti in lepote naše dežele; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Glas od Rezije«; 15.00 Sobotni razmislek; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 »Zamislil sem si stvar za gledališče ali potovanje skozi čas«; 19.00 Večerni radijski dnevnik. Velika manifestacija v Pekingu Kitajski univerzitetni študentje so v Pekingu brez nastopa varnostnih sil izpeljali veliko manifestacijo. Tuji opazovalci se sprašujejo, kako to, da oblasti niso posegle kljub hudim grožnjam in kljub pozivu vsedržavnega vodstva vsem 10.000 partijskim odgovornim članom v prestolnici, naj nikakor ne dopustijo takšne manifestacije. Preden se je manifestacija končala, je vlada sporočila, da je pripravljena na dialog s študenti, vendar le preko u-radnib študentskih organizacij, ki pa jih sedanje vodstvo ne priznava. Oblasti so izjavile, da razumejo željo mladih po demokraciji in boju zoper korupcijo, vendar ne morejo pristati na zahteve nekaterih, da bi komunisti izgubili vodilno vlogo in da bi prišlo v državi do novega kaosa kulturne revolucije. Po enajstih dnevih študentskih manifestacij se je sprevod začel na univerzi Bei-da, iz katere je šlo kakih 4.000 mladih. Napotili so se na cesto Čangan, ki pelje preko Pekinga od vzhoda do zahoda. Spotoma so se študentom pridružili visokošolci z drugih univerz, vedno več pa je bilo tudi pekinških delavcev in drugih prebivalcev. Računajo, da je šlo v sprevodu 150.000 ljudi, na stotisoče drugih pa jim je ploskalo na cestah in trgih. Nepregledna množica se je zbrala na trgu Tiananmen. Ves promet je bil ustavljen. Policija ni bila o-borožena in ni nikoli posegla. Sprevod je vsega trajal 12 ur, saj so študentje v morju rdečih zastav in transparentov prehodili 25 kilometrov mestnih ulic. Na koncu so se mirno razšli in se spet napotili na posamezne univerze. Tudi v Italiji so obvezni varnostni pasovi Dne 27. aprila so pričele veljati določbe v zvezi z avtomobilskimi varnostnimi pasovi. Ministrstvo za prevoze je objavilo vrsto pojasnil voznikom. Vsa vozila, ki so bila registrirana po prvem januarju 1978, morajo biti opremljena z varnostnimi pasovi za osebe, ki sedijo na prednjih sedežih. Te morajo pasove uporabljati tudi med vožnjo po mestu. Pasovi morajo biti pritrjeni na treh mestih, omogočiti morajo uporabniku, da se prosto giblje, v primeru trčenja pa se mora vzmet blokirati, da lahko zadržiio o-sebo na sedežu. Pasovi morajo biti opremljeni z etiketo, ki potrjuje, da je model u-radno priznan. Uporaba ni obvezna za pripadnike državne in občinske policije, za gasilce in za Znamenja na nebu nadaljevanje s 1. strani vladno besedilo? Kdaj bo do vsega tega prišlo — če bo prišlo?! Upajmo le, da ne bo treba čakati na prihodnji asteroid in njegovega še globljega približevanja naši Zemlji — kajti v tem primeru bo tudi naša globalna zaščita prišla prepozno ...! a. b. osebje rešilcev, in sicer med službenimi vcžnjami. Izvzete so tudi osebe, ki so nižje od 150 centimetrov ali višje od 190, in vsi tisti, ki jim zdravstveno stanje ne dopušča uporabe teh pasov. Vendar morajo imeti zdravniško potrdilo, ki ga izdaja krajevna zdravstvena komisija. V to skupino spadajo tudi nosečnice, ko bi pas lahko o-grozil plod. Zdravniško spričevalo izda V takem primeru ginekolog. Izvzeti so tudi otroci med desetim in dvanajstim letom, če so na zadnjih sedežih. Obveznost ne velja za otroke do desetega leta, ki se vozijo na zadnjih sedežih taksijev, vendar jih mora spremljati nekdo, ki ima vsaj 16 let. Kar se tiče osebnih avtomobilov, si je treba za otroke, ki imajo manj kot štiri leta, omisliti posebne sedeže, ki so opremljeni s potrdilom o uradnem priznanju. Za otroke med četrtim in desetim letom bo U-poraba postala obvezna šele s 26. oktobrom letošnjega leta. —o— ROJ MEDVEDOV Znani sovjetski zgodovinar Roj Medve dov je bil znova sprejet v sovjetsko ko munistično partijo. Nadzorni odbor cen tralnega komiteja je ugotovil, da je bil od lok, s katerim so Medvedova leta 1969 iz kij učili iz partije, neutemeljen. Na zadnjih volitvah je bil Medvedov izvoljen v parlament. Ne damo se stisniti v kot ■ nadaljevanje s 1. strani glede lokacije sinhrotrona, saj ga odločilni in pristojni dejavniki nikakor nočejo namestiti na tako imenovanem »raziskovalnem področju« pri Padričah, se pravi na območju, ki se je v naravnem pogledu začelo »kvariti« oziroma spreminjati že cb gradnji taborišča za begunce. Kaj naj pa rečemo o umetnih posegih v naravo z gradnjo naselij za prebežnike od Štivana, vzdolž celotnega kraškega roba do Brega? Kaj naj dalje rečemo o intenzivnih in povečini urbanistično - arhitektonsko narav- nost grozo vzbujajočih gradnjah po vseh predmestjih Trsta, zlasti pa na Rocolu in pri Katinari? Naša slovenska narodna skupnost ee mora pri vsem tem dogajanju čutiti dvakrat prizadeto: najprej zato, ker je priš’a ob zemljo, in še zato, ker jo večina čedale bolj »stiska v kot«, tako da ji že začenja manjkati zrak za dihanje. To je tudi glavni razlog, zaradi katerega smo podprli pobudo za protestni sh°d v sredo, 3. t. m., na Oberdanovem trgu v Trstu. Prejeli smo konfesionalna privatna sola v CELOVCU V svoji izjavi k ustanovitvi konfesionalne Pnvatne ljudske šole v Celovcu, na kateri bo P°uk potekal v približno istem razmerju v nem-fini in slovenščini, opozarja Deželni šolski svet za Koroško kot šolski urad prve stopnje, da ima ta'K0 šolo v celovškem mestnem območju za nedopustno, pri tem se sklicuje na Zvezno ministr-stvo za pouk, umetnost in šport. K temu izjavlja Mohorjeva: Ob predstavitvi ljudske šole Mohorjeve z no-no besedo ni bila omenjena ustanovitev dvo-*eZ*^ne ^udske šole po določilih manjšinskega o skega zakona za Koroško. Tisku smo sporo-11 ustanovitev konfesionalne privatne ljudske f v Celovcu, na kateri bo potekal pouk pri-izno v istem razmerju v slovenščini in nem-lni- To predvideva tudi šolski zakon, ki Soča pouk Na '•iudskih šol v°časno tri mesece pred pričetkom šole javili in 1ZP°lnili vse zahteve in naloge, bomo jeseni prišli z urejenim in nemotenim delovanjem šole. Mohorjeva v Celovcu Zakaj je odstopil? Po vsem svetu komentirajo odstop japonskega ministrskega predsednika Take-_■ Odstop je v zvezi s škandalom »Recruit«, ki je v zadnjem letu povzročil pra-Politični potres, kot ga moderna Japonka ne pomni. Kot znano, je finančna druž-a Recruit leta 1986 ponudila delnice vc-ilnim japonskim političnim in gospodarskim osebnostim, še preden so delnice pri- Posvet o Kras« kot naravnem bngastvu v omo- v različnih jezikih, zveznem območju deluje več privatnih te vrste. Ker smo ustanovitev pra Ekonomska fakulteta in Inštitut za po litične vede tržaškega vseučilišča sta v petek, 28. aprila, priredila posvet o Krasu kot viru bogastva in družbenega razvoja. Posvet je bil dvodelen. Uvodoma je prisotne pozdravil in uokviril problematiko rektor tržaške univerze profesor Fusaroli. | Jutranjim strokovnim referatom so sledi-j li popoldanski posegi predstavnikov poli-} tičnih strank in krajevnih uprav, ki so spregovorili o svojih gledanjih na zaščito | Krasa. Še posebej so govorili o kraških parkih, ki naj bi jih uresničili tako na Tržaškem kot na Goriškem. ,L v prodajo na borzi. S predprodajo del-f!c so japonski politiki in gospodarstveni- ki zaslužili preko dve milijardi lir. Sodna Prireditelji posveta so povabili k sodelovanju župana devinsko-nabrežinske in zgoniške občine Brezigarja ter Budina. Prvi je med drugim ugotovil, da nekatere javne ustanove, med temi tržaška občinska uprava, gledajo na Kras in Kraševce v optiki interesov mesta. Župan Budin pa je opozoril, da se nekatere politične stranke sploh niso pozanimale, zakaj Slovenci nasprotujejo lokaciji sinhrotrona pri Bazovici. O vlogi, ki jo ima Kraška gorska skupnost zaradi svoje naravne in institucionalne specifičnosti pri zaščiti Krasa in torej Strokovne posege so imeli Livio Poldi- tudi pri upravljanju bodočega Parka, je ni, Mario Prestamburgo, Maria Paola Pa-nini in Costantino Giorgetti. Prvi je govoril o neločljivosti znanstvene in kulturne zaščite Krasa, Prestamburgo je predstavil tradicionalne kmečke dejavnosti na Krasu in jih označil kot dejanje prvenstvenega pomena pri ovrednotenju naravnih bogastev Krasa. Gospa Panini je prisotne seznanila s posegi, ki bi bili potrebni pri zaščiti kraškega okolja; kako sodobni porabniški sistem življenja lahko pogojuje in dejansko škoduje pri oblikovanju zaščite naravne lepote Krasa pa je govoril Costantino Giorgetti. govoril predsednik Marino Pečenik. Dolinski župan Švab, ki je bil prav tako povabljen, je prisotne seznanil z izkušnjami svoje uprave pri zaščiti naravnih lepot in zanimivosti na področju te občine. Pokrajinski odbornik za okolje Cervesi je izrazil nujno potrebo, da bi prišlo glede načrtovanja kraškega parka do stvarnih razgovorov in do sodelovanja med vsemi občinami in drugimi ustanovami, in izrazil mnenje, da je pokrajinska uprava v prvi osebi poklicana, da upravlja bodoči kraški park, glede uresničitve katerega se v bistvu strinjajo vse politične sile na tem ozemlju. Literarni večer v organizaciji Slavističnega društva V SREDO, 10. t.m., V KD V TRSTU Umetniška beseda ima toliko večjo moč, če jo ustvarjalec posreduje v živem stiku s poslušal-°t'last ^e^uvedTa^preiskavo' j unij a" lani^ko <*m- Jerami večeri niso sami sebi namen, tem- * dnevnik »Asahi« objavil imena osebno-1^ trenutek soočanja med pesnikom ali piša- stl> ki so bila zapletena v škandal. Doslej'te Jem in kulturno sredmo’ v katen umetmk S(~l _ , . A _ iicrwor* u aretirali 14 ljudi, odstopili pa so tudi rije ministri. V Tokiu se zdaj sprašujejo, kdo bo nie-§°v naslednik. Še do nedavnega je veljal J* niožnega kandidata tajnik liberalno de-°kratske stranke Abe, ki pa je tudi za-P eten v škandal Recruit in torej ne pride ep v poštev. Največ možnosti imata že Poletna predstavnika večinske stranke Ito m Gotoda. ustvarja in za katero piše. Duhovna vsebina je tista, ki daje osnovni ton človečnosti in najbolj prijetno je takrat, ko lahko zajamemo iz živega izvira. Odbor Slavističnega društva si je omislil literarni večer, na katerem bi se lahko srečali z vsaj delom tistega, kar trenutno »ponuja« najžlahtnejši ustvarjalni duh na Slovenskem. Srečanje z vidnimi slovenskimi pesniki in pisatelji pa bo tudi simbolično povezano z največ- Pred deželnim kongresom Ssk nadaljevanje s 1. strani 'čredno omejevalen in nezadovoljiv, saj ne ravnava enakopravno Slovencev v trža-l^1 in goriški ter videmski pokrajini, po-8 tega celo individualne pravice pripad-kov manjšine ozemeljsko omejuje in s em krgj ci0iQ5iia Posebnega statuta, prilo-enega Londonskemu memorandumu iz le-1954. Dalje ne upošteva gospodarskih, P1 gorskih in drugih vidikov manjšinske asčite in ne govori o soudeležbi manjšine Pri sprejemanju in izvajanju zaščitnih do-j? d. Slovenska skupnost pa s temi kritiki ne zavrača dialoga z vlado, temveč od Je pričakuje, da jih upošteva in da izpol-1 °bljubo o pravičnem zaščitnem zakonu. Kot je poudaril deželni svetovalev Ssk Bojan Brezigar, pa je tudi jasno, da bi odobritev zakona, ki bi predvideval nižjo stopnjo zaščite od tiste, ki jo zagotavljajo Londonski memorandum in druge mednarodne pogodbe, privedla Slovensko skupnost do tega, da internacionalizira vprašanje naše zaščite. Na tiskovni konferenci je bil govor tudi o evropskih volitvah, ki bodo 18. junija. Slovenska skupnost bo nastopala po vsej Italiji z listo manjšin in avtonomistov, ki je predstavila simbol Evrope (velik E), ki vključuje znake vseh osmih sodelujočih skupin, torej tudi »lipovo vejico« Slovenske skupnosti. jim mojstrom slovenske besede Ivanom Cankarjem. Zato so organizatorji za izvedbo večera izbrali dan pisateljevega rojstva in geslo »Moje delo je slutnja zarje«, ki je po svoji vsebini še vedno nabito s pomenom, katerega aktualnost najbrž ne bo nikoli presahnila. V Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, bomo imeli v sredo, 10. maja, priložnost srečati se z letošnjim Prešernovim nagrajencem Rudijem Šeligom, ki je bil nedavno ponovno potrjen za predsednika Društva slovenskih pisateljev, z Da-netom Zajcem, pesnikom, ki je dal svojstven pečat sodobni slovenski poeziji, z Lojzetom Kovačičem, čigar prozno delo odmeva daleč po Evropi, s Ferdom Godino, ki vztrajno in poglobljeno že dolga desetletja riše duhovno podobo prekmurskega človeka v sodobni slovenski družbi, z Majo Vidmar in Eriko Vouk, prvovrstnima pesnicama pretresljivih ljubezenskih vsebin, in Aleksandrom Peršoljo, ki se je z zadnjo zbirko »Sanjsko mesto« povzpel na vidno mesto med primorskimi ustvarjalci. Od »naših« domačih avtorjev pa bodo nastopili Vinko Beličič, Irena Žerjal in Marko Kravos. Njihovo ustvarjalno pot spremljamo iz dneva v dan in nam je njihova pesniška podoba živo pred očmi. Ljubljanski gostje se bodo tudi srečali z maturanti višjih srednjih šol in sicer v dopoldan- dalje na 4. strani ■ ČESTITAMO! Med letošnjimi nagrajenci Osvobodilne fronte je tudi tržaški odvetnik, upokojeni šolnik in še vedno aktivni politični in družbeni delavec dr. Franc Škerlj. Za priznanje mu iskreno če' stitamo. f! '» '•■'••H MLADINSKO MOLITVENO SREČANJE Dne 28. aprila je potovalo skozi Trst več tisoč mladih iz številnih zahodnoevropskih držav. Namenjeni so bili na Madžarsko, ki er je v mestu Pecs bilo veliko mladinsko molitveno srečanje, ki ga prireja e-kumenska skupnost iz Taizeja in je posvečeno sožitju med narodi pod geslom: Storimo, da bo Zemlja taka, da bodo mogli na njej vsi mirno živeti. Prvega maja se je shod končal v Budimpešti. V petek zvečer je bilo molitveno bdenje v tržaški cerkvi Brezmadežnega srca Marijinega v ulici svetega Anastazija, kjer so se zbrali mladi romarji in tržaški mladinci. LITERARNI VEČER V ORGANIZACIJI SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA ■ nadaljevanje s 3. strani skih urah na liceju France Prešeren; literarni večer »Moje delo je slutnja zarje« pa bo ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu. Pesnike in pisatelje bo predstavila prof. Marjuča Cenda. Zadnje slovo od V petek, 28. aprila, je bil v Sempolaju pogreb bivšega župana, časnikarja in bivšega partizanskega poveljnika Dušana Furlana. Od pokojnika so se poslovili župan Devina - Nabrežine Bojan Brezigar, bivši poslanec Albin Škerk, ki je govoril v imenu KPI, Vladimir Kenda, v imenu združenja ANPI, in Jože Koren, v imenu SKGZ, Primorskega dnevnika, Zveze vojnih invalidov NOV in drugih organizacij. Zupan Brezigar se je od svojega predhodnika poslovil s temi besedami. »Sempolaj, in z njim vsa naša občinska skupnost, se danes poslavlja od enega svojih najboljših sinov. Dušan Furlan si je ta naziv zaslužil s svojim dolgoletnim delom za ideale, ki si jih je zastavil kot življenjski cilj že v otroških letih. To so ideali, za katere je živel že njegov oče, znani šempo-lajski učitelj Janko Furlan, vsesplošni kulturni in družbeni delavec, obenem pa tudi dober družinski oče. Nanj se je Dušan rad spominjal, ne samo na očeta, am- Izlet Ssk na Gradiščansko in na Dunaj Devinsko nabrežinska sekcija Ssk je izkoristila praznične dneve konec aprila za štiridnevni izlet na Dunaj. Avtobus z izletniki je v soboto, 22. aprila, odpeljal proti Celovcu, kjer nas je čakal ravnatelj slovenske turistične agencije »Cartrans« Bernard Wakounig. Ta nas je nato spremljal ves čas. Po kosilu v pivovarni v Grazu smo po lepih poteh med obdelanimi njivami dospeli na Gradiščansko v Veliki Boris-dorf (Oberpullendorf), kjer so nas pričakali gradiščanski Hrvati s svojo folklorno skupino Tamburice, ki so nas zabavali pozno v noč. Nudila se nam je priložnost, da smo spoznali njihovo bogato kulturno življenje, ki se je pravzaprav začelo šele pred dobrimi desetimi leti in ki je že doseglo lepo raven. Zanimivo je, da je predvsem mladina zelo zavedna in se trudi, da bi o-hranila svoje značilnosti in jezik. Naslednji dan smo po vmesnem postanku v Železnikih (Eisenstadt) prispeli na Dunaj, kjer smo si ogledali Schoenbrun in se nato nastanili v hotelu. V ponedeljek smo obiskali še ostale dunajske zanimivosti in smo se seveda povzpeli na Donau-turn, odkoder smo uživali prekrasen pogled na velemesto ter končno smo se pozabavali v svetovno znanem parku Prater. Svoj dunajski obisk smo zaključili v eni lepših restavracij v Grinzingu, kjer smo lahko na svoje oči videli, kaj pomeni organizirani kmečki turizem. Lepo preurejeno kmečko poslopje, ki lahko sprejme do 500 gostov naenkrat, bi lahko bilo za zgled dalje na 8. strani TAMBURASKO I FOLKLORNO DRUŠTVO PINKOVAC TAMBURIZZA UND FOLKLORE GRUPPE GOTTENBACH ! pak tudi na vzornika za težko življenjsko pot. Res je bila težka ta pot. Od otroških let sredi vojne vihre do izgnanstva, saj je fa-šizem ogrožal zavedno družino slovenskega učitelja, pa do narodnoosvobodilne vojne, med katero je bil težko rani en, in do povojnih let, ko se je kljub težki invalidnosti predal političnemu in družbenemu življenju, iz katerega se ni umaknil vse do zadnjega trenutka svojega življenja. Vendar je vso njegovo življenjsko pot, tako bogato in tako ustvarjalno, vodila izredna skromnost, kakršno redko naidemo v tako izpostavljenemu človeku. Skromnost, pa tudi veselje polno optimizma in končno dobra volja, da kot človek pomaga sočloveku v stiski. Ta njegova izredna srčna kultura, nenavadna življenjska moč je bila torej vodilo njegovemu delu, tako v narodnoosvobodilni borbi kot kasneie, p° vojni, v družbenopolitičnem delu. Tiho, a zato nič manj zavzeto, je delal vsa ta dolga leta. Delal je za svoje ljudi, v občinskem svetu, kot župan, nadvse priljubljen župan, kasneje kot pokrajinski svetovalec, pa obenem ustvarjal kot časnikar in se pO; svečal skrbi za druge borce — invalide, ki so bili telesno morda manj prizadeti, a niso imeli tistega zagona, ki je označeval delo Dušana Furlana skozi vsa ta leta. Danes se poslavljamo od njega tu, pred domačim spomenikom, v rodnem Semnola-; ju, ki ga je tako zelo ljubil, pa čeprav ga je v zadnjih letih življenjska pot zanesla drugam. Poslavljamo se seveda od zavednega Slovenca, od odločnega protifašista, od odgovornega upravitelja, od vsestranskega družbenega delavca. Poslavljamo pa se predvsem od človeka, ki mu je bil prijateljski odnos do sočloveka osnovno načelo življenja, nač°lo, ki aa ie vedno spoštoval in se mu nikoli ni izneveril. Kot tak nam bo ostal vselej v spominu, vzor človeka, ki sam ni hotel biti nikoli vzor. Danes nas zapušča. Odhaja tiho, kot je tiho živel. Skoraj neslišno se poslavlja od nas, kajti to je bila njegova želja. In mi jo hočemo SDOŠtovati. Vendar ne moremo mimo ugotovitve, da mu vsi nekaj dolgujemo. Marsikaj ga je v zadnjih časih težilo. Težilo ga je dejstvo, da Slovenci kljub velikemu krvavemu davku v narodnoosvobodilni borbi še vedno čakamo na uresničitev narodnostnih pravic; težilo ga ie ugo-tavlianje, da nam še vedno zasegajo našo zemljo, kot so jo zasegali takrat, ko je kot župan vodil to tako težko občino; težilo pa je, da je plaz zasul bolnico Franjo, izraz humanosti narodnoosvobodilne borbe, bolnico, v kateri se je sam zdravil po nemškem napadu na partijsko šolo v Cerknem. Dolgujemo mu torej odgovore na ta vprašanja, vsaj tiste, ki jih lahko sami damo. Prepričan sem, da bodo naša prizadevanja za obnovitev bolnice Franje najlepši nagrobnik, ki mu ga lahko poklonimo v spomin. Naša obljuba, da bomo nadaljevali z njegovim delom, naj mu bo torej pos^d-nji pozdrav: z željo, da bi mu bila lahka ta naša kraška zemlja, ki jo je tako liuH1, da je bil zanjo pripravljen žrtvovati življenje.« 81. redni občni zbor Hranilnice in Posojilnice na Opčinah 80 let je preteklo, odkar je bila ustanovljena Hranilnica in posojilnica na Opčinah. Ustanovni občni zbor je bil 29. oktobra leta 1908, a s poslovanjem je začela Meseca januarja 1909. leta. Preteklega 25. aprila je imela 81. redni občni zbor v Prosvetnem domu na Opčinah. Obračun za poslovno leto 1988 je kar se da zadovoljiv, SaJ so se povečale tako vloge kot celotno Poslovanje in seveda tudi dobiček, ki pa Se Po statutu ne razdeli članom, marveč mora biti namenjen v redni in izredni re-Zervni sklad ter' v dobrodelne in vzajem-P°stne namene (36. člen zadružnega statuta). Poročilo upravnega sveta je podal predsednik Pavel Milič in osvetlil pogoje, v ka-ei’ih je zavod deloval in izrekel posebno Poznanje vsem, ki so kakorkoli pripomo-S*i k dvigu te naše denarne ustanove, še Posebno pa novemu ravnatelju Klavdiju rajniku. Ob tem pa je naglasil, da je med ^atni nastala občutna praznina, saj je le-ošnjega februarja po kratki bolezni umrl dr- Drago Gantar, ki je 16 let neprekinjeno v°dil Hranilnico. »Posvetil ji je svoje naj-°ljše moči in svoje izredne strokovne sposobnosti. V dobi njegovega ravnateljeva-^a se je od skromne podeželske hranilnice 111 Posojilnice razvila v moderni denarni 2avod, ki nudi vse vrste bančnih uslug in storitev...« Pri načrtih za nadaljnje delovanje pa je predsednik poudaril, da so renutno vsa prizadevanja usmerjena v Nadnjo novega sedeža, ki naj bi bil — po Predvidevanjih — vseljiv v zgodnji jeseni. Poslovni obračun za lansko poslovno elo je podrobno prikazal ravnatelj Klav-Brajnik, poročilo Nadzornega odbora je podal predsednik dr. Stevo Kosmač. Obisk med Slovenci v Porabju so navzoči člani — prisotnih jih je nad dve tretjini — vse predloge so- Pa Nato bilo _ __ Slasno odobrili in pri volitvah ponovno po-rdili štiri člane Upravnega sveta, ki jim zapadel mandat. To so: S. Čok, D. Da-^ev, K. Guštin in V. Vremec. Kot gostje pa s° se občnega zbora udeležili predstavniki .^gih naših denarnih zavodov in nekate-rib organizacij: Adrijan Semen za Bančno ®®kcijo SDGZ in Tržaško kreditno banko, anilo Lupine za Hranilnico in posojilni-j;0 v Nabrežini, Viktor Sosič za SKD Ta-?.°vr, Odo Kalan za ZSŠDI, Mirko Križman-za Pokrajinsko združenje rejcev, Voi- 0 Kocjančič za SDGZ in drugi, ki so izre- 1 zahvalo za razumevanje, ki ga ima o-Penska Hranilnica tako za splošno gospo- arsko kot tudi kulturno, športno in so-Clalno dejavnost naših ljudi na celotnem °Zemlju, na katerem deluje. (s + r) vECer v dsi v trstu društvo slovenskih izobražencev ^rstu, Donizettijeva 3, vabi v ponedeljek, 8. na srečanje z učitelji SLOVENSKE ZA-, BNe Sole v BENEČIJI. Srečanje bo v Pe- Harmonikarski ansambel tržaške Glasbene matice »Synthesis«, ki ga vodi Klavdij Furlan in ki šteje 22 članov, je v preteklih dneh opravil pomembno kulturno in narodnostno poslanstvo. Podal se je med Slovence na Madžarskem in tako v Porabju uresničil prvo dosedanje gostovanje kake prosvetne ali kulturne skupine iz zamejstva v Italiji med najbolj vzhodnimi slovenskimi rojaki. Osrednja točka obiska je bil celovečerni koncert v nedeljo v Monoštru, ki je središče slovenske manjšine na Madžarskem. V mestu in okolici živi kakih 3 tiseč 500 Slovencev, v vsem Porabju in v Budimpešti, kjer je veliko izseljencev, pa računajo na kakih 5 tisoč rojakov. Obisk na koncertu je bil zelo dober, po sporedu, ki je obsegal železni repertoar ansambla Syn- thesis 4, torej klasične, jazzovske in sodobne skladbe tujih in tudi nekaterih domačih avtorjev, pa je prišlo do družabnosti in razgovorov s številnimi predstavniki slovenskega življenja v Porabju. Petdnevni obisk je omogočil, da so se tržaški harmonikaši seznanili s položajem porabskih Slovencev. V ta namen je bil med ogledom glavnega mesta Budimpešte prirejen tudi obisk na sedežu Demokratične zveze Južnih Slovanov, kjer je Irena Pavlič orisala problematiko Porabja. Kot urednica Slovenskega koledarja 1989, ki je pravi letopis slovenske narodnostne I skupnosti na Madžarskem, je gostom po- I darila nekaj izvodov te pomembne publi-' kacije, ki je pri nas vse premalo znana. Slovenski koledar šteje 144 strani ne- dalje na 8. strani ■ MANIFESTACIJA V BRDIH Slovenska kmečka zveza, samostojna stanovska organizacija slovenskih kmetov in strokovnjakov s kmetijskega področja, bo prvo obletnico obstoja in delovanja praznovala z velikim zborovanjem v Goriških Brdih, ki bo združeno s 120. obletnico briškega tabora. Obenem s Kmečko zvezo bo praznovala svojo prvo obletnico tudi Zveza slovenske kmečke mladine. Zborovanie bo v nedeljo, 14. maja, v Vipolžah, tik ob meji; potekalo pa bo na grajskem dvori-, šču. Prav v teh dneh delijo lepake, ki vabijo na to manifestacijo in ki kot nekakšno geslo prinašajo osnovne zahteve slovenskih j kmetov. Ti se zavzemajo za enakopravnost, j za svobodne volitve in za suvereno sloven-, sko državo. V tem smislu se Slovenska kmečka zveza predstavlja kot najbolj množična slovenska alternativna organizacija. Slovenski kmetje hočejo tudi utemeljiti zavest, da družinska kmetija predstavila temelj umnega gospodarstva in tudi samega narodnega obstoja. Program manifestacije Slovenske kmeč- ke zveze se bo začel s kmetijsko tribuno, na kateri bodo domači strokovnjaki govorili o zgodovini in o sedanjem položaju Goriških Brd, o njihovem kulturnem, umetniškem, duhovnem in zgodovinskem bogastvu ter o političnih, gospodarskih in socioloških vidikih sedanjega položaja. Sledilo bo sprejemanje udeležencev in gostov, ki so najavljeni od vsepovsod iz Sloveni’e, opoldne pa bo uradni začetek z nagovori predsednika briške podružnice Slovenske kmečke zveze Borisa Jakončiča; med drugimi bodo govorili predsednik vseslovenske organizacije Ivan Oman, predsednik mladinske organizacije Marjan Podobnik, Mihela Logar, Ivan Pučnik in drugi. Sledil bo kulturni program, pri katerem bo pel domači zbor iz Vipolž, recitirala pa bosta člana Primorskega gledališča iz Nove Gorice. Sledila bo izvirna domislica, in sicer Odprt mikrofon, to je javna tribuna vseh, ki bodo hoteli govoriti o sodobni kmetijski in družbeni problematiki na Slovenskem. Posvet o slovenski prisotnosti na Goriškem teri m°vi dvorani ob 20.30. V dneh 11. in 12. maja bo v goriškem Avditoriju posvet o slovenski prisotnosti v Gorici. Pobudo zanj je dala občinska krn-zulta za slovensko manjšino, strokovno organizacijo pa sta prevzeli ustanovi SLORI ter ISIG (goriški sociološki inštitut). Posvet bo osvetlil kulturno, družbeno in zgodovinsko vlogo Slovencev na Goriškem in s tem prispeval k vedno večjemu poznavanju naše narodne skupnosti v širšem goriškem prostoru. Na njem bo sodelovala vrsta slovenskih in italijanskih strokovnjakov z raznih področij, zlasti pa zgodovinskega, kulturnega in socialnega. O tem je tekla tudi beseda na eni zadnjih sej goriškega občinskega sveta, ki ie moral odobriti zadevni sklep in finančno kritje s prispevkom deželne uprave. O tem je poročal novi odbornik za kulturo Agati. Občinski svet je sklep sprejel z veliko vo- i čino glasov, proti so glasovali le misovci. S tem v zvezi naj še vsaj omenimo, da je bila v goriškem občinskem svetu zadnje čase tudi razprava o tolminskih puntarjih, ki je opozorila na našo narodno in družbeno preteklost iz začetkov 18. stoletja. —o— SVEČANA AKADEMIJA 15-LETNICE BALETNE ŠOLE SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Nastopajo učenci baletne šole SSG in baletni solisti SNG iz Ljubljane V petek, 5. maja ob 20 30 ob 11. uri zaključna predstava za šole v Kulturnem domu v Trstu V ponedeljek, 8. maja ob 20.30 ob 11. uri zaključna predstava za šole v Kulturnem domu v Gorici IZ KULTURNEGA ŽIVL)EN)A Beležka o dveh revijah Z velikim barvnim balonom na naslovni strani se nam predstavlja sedma številka mladinske revije Galeb, ki izhaja že 35. leto. Urednik Alojz Abram je tudi tokrat zbral celo vrsto najrazličnejših pesmic, pravljic, zgodbic in poučnih člankov, ki vabijo šolarje k branju revije. Vse prispevke krasijo številne ilustracije, ki marsikdfj tudi nazorno pojasnjujejo vsebino objavljenih prispevkov. Naj naštejemo sodelavce te številke. Ti so: Meta Rajner, Niko Grafenauer, Črtomir Šinkovec, Danilo Gorinšek, Franček Rudolf, Franjo Frančič, Stana Vinšek, Majda Koren, Neža Maurer, Jelka Bakula, Vera Poljšak, David Poljšak, Josip Jesih in Janez Bitenc, ki je za V. številko prispeval pravljico oziroma spominsko pripoved z naslovom »Zgodba o lesenem ptičku«. To pripoved je Bitenc izkoristil tudi za to, da je uglasbil pesmico, ki je primerna predvsem za prvošolčke. Več strani je na koncu namenjenih dopisom šolarjev. Tokrat se poleg domačih otrok iz Rojana, s Katinare in Proseka oglašajo številni učenci petega razreda osnovne šole »Savo Kladnik« iz Sevnice. Urednikova beležnica je posvečena 15. nagradnemu žrebanju, ki jo razpisuje revija Galeb. Kot vedno, je še posebno zanimiva priloga, ki je posvečena 100-letnici Ciril-Metodove šole v Trstu in fotografskim posnetkom, ki kažejo, kakšen je bil Trst pred 100 leti in kako zgleda danes. Aprilska številka mesečnika »Ognjišče« se odlikuje po dinamični zasnovi in zanimivi vsebini. Revija se kar sama od sebe odpira na sredini, kjer že več let objavlja zanimive priloge. Tokrat je Silvester Čuk pripravil temeljito študijo, posvečeno Janezu Vajkardu Valvasorju in njegovemu znamenitemu delu »Slava vojvodine Kranjske«, ki je izšlo pred 300 leti. Kot znano, je to eno najpomembnejših del, ki osvetljujejo | zgodovino slovenskih dežel. V originalu obsega ' 15 knjig, ki so vezane v štiri debele zvezke. Valvasorju in njegovemu delu je posvečena tudi slikovna priloga s podnapisi. Avtor zapisa med drugim navaja v zvezi s »Slavo vojvodine Kranjske« mnenje Antona Tomaža Linharta, ki je napisal, da je v »Slavi« še posebej dragoceno dejstvo, da je kranjski polihistor Valvasor poročal o običajih in navadah Kranjcev v 17. stoletju. Zanimiv je prispevek, ki je posvečen 70-letni-ci teološke fakultete v Ljubljani. O delu na fakulteti se je glavni urednik Bole pogovarjal z dekanom dr. Rafkom Valenčičem. Uvodoma dekan seznanja bralce z zgodovino teološke fakultete v Ljubljani. Poudarja, da je fakulteta bila v sklopu univerze v Ljubljani že ob njeni ustanovitvi in da je ostala njen sestavni del do leta 1952, ko je bila izločena. V zadnjih časih pa se odnosi med univerzo in teološko fakulteto spet izboljšujejo. Na koncu dr. Valenčič bralcem postreže še z nekaj podatki. V letošnjem akademskem letu je na teološki fakulteti v Ljubljani in na oddelku v Mariboru vpisanih 193 študentov. »Med našimi študenti so najštevilnejši tisti, ki želijo biti škofijski duhovniki — teh je več kot polovica vseh vpisanih; potem so študentje, ki pripadajo redovnim skupnostim (moškim in ženskam); imamo pa tudi laiške študente in študentke, ki jih je zadnje čase nekaj več«. Nekaj strani Ognjišča je posvečenih priročniku salezijanca Jožeta Bajzeka o mladinskih veroučnih skupinah s sociološkega vidika. Zanimivo je tudi poročilo o simpoziju, ki ga je v Opatiji priredila Mednarodna zveza katoliških časnikarjev na začetku marca. Poleg slovenskih katoliških časnikarjev so bili v Opatiji Poljaki, Madžari, Vzhodni Nemci, Avstrijci in Hrvati. Zadnja naslovna stran revije, ki je posvečena novim cerkvam na Slovenskem, predstavlja v besedi in sliki cerkev Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. Izšla je nova »Mladika« Uvodnik je tudi tokrat posvečen aktualnostim, ki zadevajo neugodni položaj slovenske manjšine v Italiji kakor tudi razplet jugoslovanske krize. Revija nadaljuje z intervjuji, s katerimi želi bralce informirati o današnjem slovenskem trenutku in o ljudeh, ki ga sooblikujejo. Tokrat je na vrsti pisatelj in politik Matjaž Kmecl, ki odgovarja na vprašanja Zore Tavčar. Eno izmed vprašanj se nanaša na sedanjo situacijo v Jugoslaviji in na novo prebujanje slovenske nacionalne zavesti, od katere je odvisna tudi zamejska vzdržljivost. Kmecl med drugim trdi, da je za Jugoslavijo težavno to, da noče in noče prodreti prepričanje o nujnosti modernizacij skih sprememb in popolne osvoboditve človeka, njegove ustvarjalnosti in ob tem seveda tudi kritičnosti. Ves tisti politbirokratski del države, ki je doslej živel od centralizirane pomoči »nerazvitim«, bo še naprej gradil na obstoju centralne blagajne oziroma oblasti — bolj ko to ogrožen, manj bo izbiral sredstva — prav zdaj se to dobro vidi. Pater Marko Rupnik nadaljuje z rubriko razmišljanj o sodobnem krščanstvu, ki sega tudi preko zamejskega prostora in zajema problematiko širšega krščanskega kulturnega sveta. V tej številki je objavljena ena izmed nagrajenih novel na zadnjem natečaju Mladike, in sicer delo z naslovom: »Hrast in trta«, ki ga je napisala Martina Legiša. V rubriki »Dokumenti« še naprej izhajajo spomini Milana Guština, Pavle Merku pa v rubriki »Svetniki v slovenskem imenoslovju«, ki izhaja kot priloga, obdela tokrat samo enega svetnika, in sicer svetega Jurija, kar je sicer razumljivo, saj je to ime zelo močno prisotno na vsem slovenskem prostoru in v dokumentih raznih dob. Začenja še ime Germanus, ki pa se je v slovenskem svetu ohranilo le v nekaterih priimkih. Bogata in dokaj ilustrirana je tudi rubrika »Antena«, ki je lep kažipot ne samo v zamejskem kulturnem dogajanju. V rubriki »Klopotec« Jelka Cvelbar razmišlja o umetnosti; dragocena je rubrika iz slovenske publicistike, ki opozarja na zanimive članke iz slovenskih časopisov. Martin Jevnikar v že tradicionalni rubriki »Zamejska literatura« obravnava dela Miroslava Košu- dalje na 8. strani ■ Razmišljanje ob 40-letnici klasičnega liceja ali RAZBURJENJE V ELIZEJU PRED PREMIERO »PROCES NA VRDELI« V Elizeju je sončno in prijetno, večna pomlad pač, ki jo bogovi poklanjajo zaslužnim zemlja-nom. Neizmerne travnike krasi raznobarvno cvetje in slavčki razveseljujejo pravičnike z nežnimi melodijami. Danes pa se po vseh nebesih razlega kričanje in kraljuje nemir. Nebeščani razburjeno tekajo sem ter tja in vijejo roke. Skoraj nemogoče se zdi, da je bila ta še včeraj mirna, idilična pokrajina. Zakaj pa vse to razburjenje? »K-kaj še ne veš?« razburjeno jeclja Dem°" sten. »Tisti pokvarjeni štu-študentje nas kličejo na zagovor na Vr-Vrdelsko cesto!« »Nemogoče!« Cezarju kar srši perjanica nad čelado: »»Jaz, na sodišče! Ne grem in ne grem!« Sapfo vsa razburjena teka in kriči, deklice spremljevalke pa ji zaskrbljeno sledijo. Zaman skušajo bogovi pomiriti razjarjene antične pes-nike in pisatelje. Samo Diogen še stoično leži v svojem sodu in takole modruje: »Kakšna mladina! Se pred štiridesetimi leti se je oni mali narod, Slovenci — tako se imenujejo, boril, da bi dobil klasično gimnazijo. Hoteli so spoznati lepote grške in latinske literature, si odpreti široko kulturno obzorje ... in Zevs je rekel: v redu, fiat gymnasium Kakšne ljudi, kakšne intelektualce so zgnetli tam, v starem mestu in potem na Vrdelski cesti: pesnike, pisatelje, glasbenike in še bi lahko našteval. Pa si ta nesramna mladina po štiridesetih letih, kar uživa in spoznava naše zaklade, pripravi — proces! No, saj ne rečem, včasih sm° res nekoliko zahtevni. Prevodi niso mačje solze, a koliko zadoščenja dajejo dijakom! Nekateri pa se poleg tega iz ubogih klasikov še norčujejo, češ, med tistimi preparacijami in gorami slovarjev boste še zaplesneli! (ironično) Danes j® potrebna informatika, matematika, programiranje, tista antika pa je kot staro kljuse, ki ne more več vleči voza. Nesramneži! Na onem svetu ni več spoštovanja za prave vrednote. Kaj misliš, pujs s kapico na glavi, koliko bo trajala tista tvoja informatika? Leto ali dve, pa bodo no- vi programi, nove iznajdbe, nove komplikacije: to nima prave duše, dragec, to ni večno kakor mi. Poleg tega vas je napredek pripeljal do roba propada. Kje danes še omenjate pojem xa^aya8ia? Kaj? Da v teh »razpadajočih in zavozlanih periodah« ne vidiš nič vzvišenega, duševnega ali trajnega?! (se važi) No, no, ne rečem, to ni za vse! ...« ! t Proslava štiridesetletnice Slovenske klasične gimnazije v Trstu bo v soboto, 6. t.m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu. »Tiho, sicer...«, zagrmi Zevs, naveličan jamranja in zmerjanja nebeščanov. »Saj so ti današnji klasiki kar v redu. Ne pripravljajo vam samo procesa! Prepričan sem, da so ponosni na svojo šolo: štiridesetletnico bodo proslavili tudi z glas-! bo, petjem, športnim tekmovanjem...« Homer si dalje na 8. strani M Sodobno kmetijstvo Novosti pri podlagah za sadno drevje V množici ekoloških dejavnikov, ki vPlivajo na uspešno pridelovanje sadja, je Podlaga na vidnem mestu: sadno dreves-Ce. vzgojeno s cepljenjem na ustrezno Podlago, pomeni umetno skupnost, sestavino iz podlage, žlahtne sorte in rastišča, katerem raste. Življenjska sposobnost lake skupnosti je torej odvisna od medsebojnega vpliva podlage in sorte in njune Prilagojenosti na ekološke in ekonomske razmere. Čimbolj je je ta kombinacija harmonična, se pravi čimbolj je podlaga pripojena talnim in podnebnim razmeram rastišča in sistemu gojenja, tembolj bo sadno drevo uspevalo in obrodilo. Vpliv podlage na žlahtno sorto je pri različnih sortah in vrstah različno izražen. °niemben je vpliv podlage na bujnost revesa, kajti z izborom različno bujnih Podlag lahko glede na različno bujne sor*e ooločimo različne razdalje sajenja ter ob-ik krone. Najpomembnejši je vpliv na 2godnejši začetek rodnosti, na redno in visoko rodnost, na odpornost za bolezni in odljivce kot tudi na kakovost plodov, Predvsem na debelino in obarvanost. Ki er slabše razmere za gojenje sadi a, lahko zberemo podlage, ki so odporneiše za ^raz; vzgojene so tudi že take podlage. v Nekatere naj no vej še selekcije ali kri-zanci podlag za jablane, hruške, breskve, lsnje in slive so prestale vse preizkušnje. v.° Pa tudi pomanjkljivosti. Najbolj razsrjena podlaga M 9 je v rodovitnejših zem-Jah in v kombinaciji z bujnimi sortami še Prebujna. Veliko so pričakovali od M 27, ! Je šibkejša od M 9, vendar se marsikje 111 obnesla. Pri M 9 slabo razvit korenin- ski sistem in drevo rabita oporo vso življenjsko dobo, poleg tega pa je M 9 občutljiva za zimsko pozebo. M 26 ima močnejši koreninski sistem, se bolj učvrsti v zemljo in je bujnejša, obe sta občutljivi za gnojevko ter krvavo uš. M 106 pa je občutljiva za gnilobo koreninskega vratu. Zaradi teh in podobnih pomanjkljivosti so v raznih deželah vzgojili svojim ekološkim razmeram prilagojene podlage, katere še niso v proizvodnji. Pri hruškah dosežemo šibkejšo rast s cepljenjem na kutino, ki so jo selekcionirali v Veliki Britaniji v tipe A, B, C, D, E, F, G. Najbolj skladen z žlahtnimi sortami je tip A, ki ga razmnožujejo vegetativno z grebeničenjem in iz potaknjenic in ima oznako MA. Novejše selekcije so iz Francije kutina BA 29, ki je bolj skladna s hruškovimi sortami kot MA, kutina SYDO in še kloni in križanci novejšega datuma. Za šibkejšo rast od navedenih uporabljajo v Belgiji vzgojeno kutino ADAMS in brez-virusni klon iz East Mallinga. Tudi v Italiji, Nemčiji, ZDA in Kanadi so pri vzgoji novih podlag zasledovali zmanjšanje rasti, skladnost s hruškovimi sortami, odpornost za klorozo, mraz, za hrušev ožig ali ognjevko in zgodnjo rodnost. Pri breskvah je značilno, da so kljub j številnim vzgojenim novim podlagam prav i te manj razširjene v proizvodnji in prevladuje kot podlaga breskov sajenec. V ZDA in Kanadi so vzgojili s selekcijo breskve podlage, odporne za mraz. V Franciji in Italiji so vzgojili razne izboljšane selekcije breskev ter vrsto tipov sliv in križancev sliv z mandljem. Slivove podlage so šibkejše rasti, odporne proti klorozi in uspevajo tudi v težkih in vlažnih tleh. Najbolj razširjene so v proizvodnji selekciji slive julijanke San Julien, slive Damas GF 1869, GF 6552, GF 677. Potekajo dela za izboljšanje nekaterih lastnosti novih klonov iz ZDA Hansen, iz Italije, Francije in drugih držav. Novejša šibko rastoča podlaga za slive je v Angliji vzgojena PIXY. Vzgojo šibkih podlag odpornih za težka tla in kalcijevo klorozo raziskujejo še v ZDA, Franciji, Švici in v Bosni. Če ne bodo vzgojili šibkejše podlage od vegetativno razmnoženih klonov češnje kot je F 121, rešetljike ali višnje, bo plantažna proizvodnja češenj in višenj skoraj nemogoča. Na teh podlagah so drevesa previsoka in prepozno zarodijo zaradi česar je proizvodnja neekonomična. Z. T. EVROPSKI REKORD? V Benetkah so finančni stražniki pred dnevi zasegli več kot 10 ton hašiša, kar verjetno predstavlja evropski rekord vseh časov. Sumljivi tovor so odkrili na jugoslovanski ladji Buzet, po ugotovitvi izvedencev pa prihaja hašiš iz Pakistana. Nemudoma so uvedli preiskavo na mednarodni ravni, da bi ugotovili, kdo so organizatorji tega podviga, ki so ga po tržni vrednosti ocenili na preko deset milijard lir. NEMŠKA KNJIGA ŠKOFA GRMIČA Pri založbi Drava v Celovcu je pred kratkim izšla knjiga msgr. dr. Vekoslava Grmiča »Christendum und Socialismus« — »Krščanstvo in socializem«. V knjigi je škof Grmič izbral nekaj svojih predavanj, ki jih je imel v raznih evropskih teoloških središčih. Predaval je v Švici, Nemčiji, Avstriji in na Švedskem. stanko žerjal »Spet kliče nas v S to pesmijo kristjani pojemo češčenje| •jfoiffld Kraljici ob šmarničnih pobožno-> ki so v tradiciji Srednje Evrope že zraven njih posamič tudi mnogim dru-mimoidočim, ... da se javlja še z dodat-■Pni znamenji... da marsikje ozdravlja nike, če prosijo, spreobrača neverne, s°vori vidcem, po njih za vse človeštvo kaj Poroča, priporoča in kliče k spreobrnje-^u> k spoštovanju evangeljskih zapovedi, Molitvi in pokori, svari pred lahkomisel-ostjo in grehom, vabi k miru in ljubezni, Požarja na nevarnost božjih kazni zaradi rešnosti sedanjega sveta. Ne obstaja samo Medjugorje s svojimi izrednostmi; Medjugorje je le vrhunski pojav sredi številnih drugih podobnih in je najbolj odmevno po svetu. Zraven Medju-gorja imamo v vsej povojni dobi vrsto še drugih podobnih slučajev, ki dramijo tudi manj verne in celo neverne k pozornosti, naj bo ta sramežljiva ali pa očitna. Pred seboj imam v italijanskem prevodu svežo knjigo teološkega veščaka in odličnega poznavalca nekdanjih in sodobnih obiskov najvišje Nebeščanke na tleh te naše solzne doline. To je francoski duhovnik Rene Laurentin, doktor teologije in doktor literarnih veščin. Knjiga ima v izvirniku okoren naslov »Množitev prikazovanj Device v naših dneh«, medtem ko se italijanski prevod predstavlja z naslovom »Prikazovanja Device se množijo«. Po slovensko bi mogli še najbolj pripravno izraziti vsebino knjige z banalno besedo: »Poplava Marijinih prikazovanj«. Pisec popisuje, kar in kolikor je mogel nabrati iz avtentičnih virov in še največ iz osebnih o-biskov širom sveta. Marijinih obiskov na Zemlji je prepolno zlasti naše desetletje. Samo za to dobo povzemam iz Laurenti-nove knjige seznam — in dodajam še kaj svojega. Večkratni Marijini obiski s prikazovanjem, govorjenjem in z raznimi znamenji so ugotovljeni v naslednjih deželah: Venezuela (vas Finca Betania pri vasi Cua od 1. 1976 do 1984); Nikaragua (kraj Cuapa od 8. maja do 13. oktobra 1980); Mexiko (kraj Terrablanca 1986 - 1987); Argentina (kraj San Nicolas blizu Buenos Aires-a 1983-1987); Rwanda v Afriki (kraj Kibeho 1981-1983, redkeje še pozneie); E-gipt (najprej v kraju Zeltoun 1. 1968, potem pa Shoubra pri mestu Kairo od 1. 1983 dalje in pogosteje od 1. 1986); Sirija (kraj Soufanieh pri mestu Damask 1982-1987); Španija (kraj Escorial 5 km od Madrida, 1980 in nadaljnja leta); Italija (kraj Oli-vetto Citra blizu Salerna 1985-1986 ali še dalje); Italija (Schio pri Vicenzi 1985-1988, morda še dalje); Italija (ime kraja se po volji škofa drži v tajnosti, prikazanja Izletni deklici skoraj vsak dan od 20.3.1987 dalje); Japonska (kraj Akita — izgovori: ’Ak’ta, oživljeni kip BDM, iz njega solze-nje, znojenje in cvetlična vonjava, čudežno ozdravljenje vidkinje ter govorjenje v notranjost duše vidkinji od 1973 do 1982); Koreja (kraj Naju, oživljeni kip BDM, sol-zenje normalne vodene tekočine in solze-nje krvi, govorjenje po notranjem glasu, RAZMIŠLJANJE OB 40-LETNICI KLASIČNEGA LICEJA ■ nadaljevanje s 6. strani pogladi brado: »Že prav, saj mislim, da duh lfa-sike še ni zamrl, tam na Vrdelski cesti. Nekateri dijaki se še navdušujejo nad nami, odpustiti pa bi jim morali že zato. ker se z nami ukvarjajo že štirideset let. Dolgo pot so prehodili z nami in veliko smo jim dali, oni pa nam v zameno spoštovanje in pozornost.« »Ne, ne, ne bodo se izmazali kar tako, brez posledic! Moj jezik so grajali (jokaje) moje Geor-gike in Bukolike, moje nežne verze ...«, toži Vergil. »Molči, cmera! Kaj pa bi moral reči jaz, ki sem svoje spise, nad katerimi gospodiči tožijo, pisal »inter tela volantia?« je hud Cezar. »In jaz? O meni, deseti muzi, se sprašujejo, ali sem sploh lepa!« »Mir!« je zakričal Diogen in prekinil prerekanje, ki bi med jezičnimi nebeščani verjetno še dolgo trajalo. »Po predstavi je zakuska.« »No. če je tako ...« »Naj jim bo za tokrat, ker je njihovo geslo MENS SANA IN CORPORE SANO ...«, so se raznežili nebeščani in začeli pripravljati kovčke za odhod. »Ne, brez vsake kazni pa ne bo šlo. Predlagam, naj bi Anonimus Carsicus, ki je proces spisal, za kazen imel na proslavi govor. Se strinjate?« je pogovor zaključil Cezar. »Seveda, seveda!« so enoglasno pritrdili nebeščani. Sedaj pa so verjetno že na poti proti Trstu, da z dijaki in z vsemi ljubitelji klasike proslavijo štiridesetletnico šole, kateri slovenski Trst veliko dolguje in ki še danes dokazuje, da latinščina in grščina nista še za v ropotarnico niti na pragu 21. stoletja. Barbara Zlobec Beri - širi - podpiraj »NOVI LIST" vidkinji se pojavijo stigme na rokah za več mesecev in ponovno, od 30. junija 1985, vsaj do 1987 ali še naprej); Libanon (kraj ni objavljen, videnja in sporočila od 28. marca 1984 dalje; v drugem kraju Libanona še druga prikazovanja v preiskavi); Ukrajina v Sovjetski zvezi (kraj v francoskem in italijanskem zapisu Gruscevo (po ukrajinsko Hrousciv), oboje najbrž zapad-njaška transkripcija imen Hruščevo po rusko in Hruščiv po ukrajinsko, od 26. aprila 1987 do nastopa policije in zaplembe 65 tisoč rubljev milodarov — in zopet 13. maja 1987 na televizorjih med programom krajevnih oddaj). To so le najbolj znani in zadostno preiskani ter po vsebini in pozitivnih sadov:h vidno nesporni primeri. Apostolski sedež v Rimu ima nad dvesto obvestil o nadnaravnih prikazanjih po svetu. Pisec knjige Lau-rentin omenja še vrsto spornih ali zadušenih primerov n. pr. v evropskih krajih kot so Amsterdam, Balestrino, Bouchnrd, Garabandal, San Damiano, Kerizinen, Pa-nablanca v Čileju, Split, Gala pri Sinju — in na koncu se, sicer prijateljsko. obrevne od znanega harizmatika duhovnika Stefana Gobi, voditelja Marijanskega duhovniškega gibanja. Ta že od leta 1973 prejema po notranjem glasu sporočila Matere Božje. Ker Gobiia dobro poznam, Laurentino-vih pomislekov ne sprejmem (čenrav mu priznavam strokovnost in objektivnost in IZLET Ssk NA GRADIŠČANSKO IN NA DUNAJ H nadaljevanje s 4. strani predvsem našim oblastem, kako je treba podpirati turistične dejavnosti in na tak način omogočiti kmetom, da pridejo do spodobnega zaslužka, ne da bi opuščali svoje tradicionalne dejavnosti. Na poti domov smo se ustavili v Celovcu ob obnovljenem Minimundusu, da smo lahko vsaj v miniaturi občudovali glavne svetovne zanimivosti. Tudi ta tradicionalni spomladanski izlet devinsko nabrežinske sekcije Ssk je brez dvoma dobro uspel v splošno zadovoljstvo vseh udeležencev. Videli smo zanimive, za marsikoga nove kraje, poleg tega pa smo se seznanili z našimi »bratranci« Hrvati in z njihovimi uspehi ter težavami na trdi poti narodnega osveščanja. Škoda bi bilo, da bi take pobude ODUstili, saj so koristne, da se tudi med seboj soo-znamo v tem času, ko vsak hodi egoistično po svoje in ni priložnosti, da si več dni skupaj z rojaki, kjer lahko v veseli družbi zapoješ našo pesem ali popiješ kozarček po stari slovenski navadi. nk PRVA ARHEOLOŠKA SLED Pri pripravljalnih delih za izgradnjo novega italijanskega otroškega vrtca v Kopru so naleteli na ostanke srednjeveškega koprskega obzidja iz 15. stoletja. Zaradi tega bodo morali verjetno premakniti lokacijo nove gradnje in 15. maja, na občinski praznik, ne bodo mogli položiti temeljnega kamna novega vrtca. To je vsekakor prva arheološka sled po nekdanjem obzidju. imam o njem tudi iz osebnega srečanja najboljši vtis). Rene Laurentin v svoji knjigi nekje priznava, da pozna še druga prikazanja na Vzhodu in piše dobesedno tole: »... so še druga prikazanja na Vzhodu. Toda kadar prejmem poročilo, je to pod pečatom največje tajnosti in pod izrečnim pogojem, da ne smem izustiti ničesar o tem, niti ne imena dežele, kjer se dogaja. Bilo bi preveč nevarno za posameznike in za one majčkene skupine, ki so deležni pojavov. Prišel bo dan, ko bodo razkrita čudesa iz tistih katakomb. Potrebno bi bilo, da bi čudežno spreobrnjenje cesarja Konstantina doseglo tudi Gorbačeva in njegove prijatelje. Seveda je bil Konstantin absolutistični vladar (rimski), medtem ko je Gorbačev le izraz nespremenljivega aparata, katerega moč je trdno v sedlu ... Fa-timska prikazanja so naznanjala spreobrnjenje Rusije in slišali smo malo deklico R. (mišljena je ona italijanska vidkinja, ki jo župnik in škof držita diskretno v tajnosh, pač zato, da bo imela mir in da je ne bi nadlegovale množice romarjev, kakor se to dogaja ne le v Medjugorju, ampak po vseh prikazanjskih krajih, navedenih v tem spisu.). Ta enajstletna italijanska deklica je namreč prejela od nebeške obiskovalke tale odgovor: »Rusija ne bo mogla nuditi cd-pora moji moči in jaz ji bom dala zažareti v luči mojega Brezmadežnega Srca.« Mor- ORISK MED SLOVENCI V PORABJU B nadaljevanje s 6. strani koliko manjšega formata in je bogato ilustriran z dokumentarnimi fotografijami. V njem je vrsta prispevkov o problemih, s katerimi se spopada slovenska manjšina v Porabju, predstavljeni pa so tudi porah-ski izseljenci v Budimpešti, Szombathely-ju in drugod po državi. Veliko je člankov o posameznih krajih in ljudeh, o društvih in šolskem pouku. Sklepni del je posebej posvečen mlademu rodu. Manjšinska vzajemnost se kaže v tem. da sta objavVena članka o položaju koroških Slovencev in 0 položaju gradiščanskih Hrvatov na Ma-džarskem. Nekaj člankov je napisanih V porabski pogovorni slovenščini oziroma v tamkajšnjem narečju. IZŠLA JE NOVA »MLADIKA« B nadaljevanje s 6. strani te, Janka Ferka in Karla Rakovca. Isti avtor se spominja 50-letnice Leva Detele. Revijo dopolnjuje vrsta poročil in kritik ter zapisov P°" litične in kulturne narave. Posebno pozornost b1 zaslužila mladinska priloga RAST, ki je dosegi3 že 49. številko. Med drugim prinaša poročilo 0 obisku pri manjšincih v Friziji ter pričevanje 0 prijateljstvu med Italijani in Slovenci. PREDSTAVILI SO KNJIGO O HRASTOVLJAH V ponedeljek, 24. aprila, so v hrastov-ski cerkvi predstavniki založbe »Družina« iz Ljubljane, ob prisotnosti avtorjev, umet-nostnega zgodovinarja Marijana Zadnikarja in fotografa Marjana Smerkeja, predstavili knjigo o zgodovinskih in likovnih zanimivostih hrastovske cerkve. O tej knjigi smo obširneje poročali v prejšnj1 številki našega lista. da je to spet novo fatimsko sporočilo kakor ono, ki so ga slišali vidci v MedjugorjU; »Rusija bo dežela, kjer mi bodo izkazovali največ češčenja«. O nobenem primeru med naštetimi pa ta francoski raziskovalec ne pove, da bi imel kake šarlatanske epigone. Pogosto je slišati vprašanja: »Zakaj ta in tako številna prikazovanja? Kaj nam hoče Mati Božja povedati s temi tako intenzivnimi obiski in znamenji in čudeži in sporočili? Tako so vprašali že vidci v MC" djugorju. Nebeška Gospa je odgovorila1 »Prikazati bi se hotela tudi v vsaki hiši p°' sebej, če bi to kaj koristilo za spreobrnjenje ...« Vendar bi mogli tudi z zdravo človeško modrostjo še mnogo reči v »razsvetljenje nevernikov«. O tem pa je treba več prostora v objavljalništvu in več časa in truda in sredstev za nadaljnje razpravljanje. V ta namen bi bilo tudi izredno koristno prevesti Laurentinovo knjigo v slovenščino-Medtem ko imajo drugi, seveda veliki narodi že obilo literature o Medjugorju, nimamo Slovenci skoraj nič. Medtem ko £° se po vsej Evropi izoblikovale številne molitvene skupine harizmatikov in nehariz-matikov — v duhu Medjugorja, v duhu katoliških pentekostalcev itd., smo Slovenci precej zadaj; zlasti Slovenci v Italiii kolovratimo še precej po starih kolesnicah pa' 1 storale za mladino in starino.