DEKLIŠKA MEŠČANSKA ŠOLA
V LICHTENTURNOVEM ZAVODU
V LJUBLJANI
1958
1939
OB DVAJSETLETNICI
■
V ODMORU
'zavoda
PROČELJE
Z mlado Jugoslavijo slavi tudi CicOtenturnova meščanska šola
svojo dvajsetletnico
zavod pa svojo šestdesetletnico.
Hvala, slava, zahvala ljubemu, dobremu Bogu1
Iz zgodovine tukajšnje šole
Lichtenturnov zavod — 10. decembra 1938. je bilo 60 let, odkar je bil ustanovljen. Temelj mu je položila baronica Lichtenturnova, ko je prepustila svoj dom na Poljanski cesti vzgoji in pouku ženske mladine. Sedem drobnih deklic-sirotic je sprejel tedaj zavod v svoje okrilje. Istočasno je bila ustanovljena v zavodu enorazredna privatna ljudska šola, ki je dobila 1. 1881. pravico javnosti. Šola se je polagoma razširjala v večrazredno in v letu 1902. je postala osemrazrednica. Kot taka je prebila tudi svetovno vojno.
2e med svetovno vojno je snovala tedanja skrbna in podjetna predstojnica zavoda, častita sestra Erzilija Hafner, načrt za ustanovitev meščanske šole. Kljub težkim vojnim letom je omogočila eni izmed sester študij za bodočo učiteljico na meščanski šoli. Ni se zbala stroškov in žrtev v ta namen, sestra sama ne dela in naporov; ljubi Bog pa je dal svoj blagoslov.
Svetovna vojna je povzročila številne izpremembe na vseh področjih. Politične meje evropskih držav so se izpremenile. Jugoslovani so se združili — iz Vidovih zarij je vstala lepa in bogata Jugoslavija. Nemško šolsko vrhovno oblast na Dunaju je nadomestila jugoslovanska v Beogradu. — Ustanovitev nove države je vplivala tudi na razvoj »Družbe usmiljenih sester sv. Vincenca Pavelskega«. Ustanovljena je bila Jugoslovanska provinca usmiljenih sester s središčem v slovenski Ljubljani, namesto v nemškem Gradcu.
Javne in notranje državne preureditve so izzvale močno razgibanost in živahno pomlajenje tudi v šolstvu. Osemrazredne ljudske šole so se jele reformirati v osnovne in meščanske šole. Samostansko predstojništvo je razumelo tok časa in je uresničilo svoj že prej omenjeni načrt. Takoj je zaprosilo in izposlovalo pri oblasteh uradno dovoljenje; spomladi je pripravilo in opremilo potrebne prostore in meseca septembra leta 1919. je začela delovati pod vodstvom častite sestre Eleonore Mantuani tukajšnja meščanska šola. Dne 8. avgusta 1924 je dobila meščanska šola pravico javnosti. (Ministrstvo prosvete P. br. 7601, z dne 8. VIII. 1924.)
Letos pa praznuje z mlado Jugoslavijo in z mlado Jugoslovansko provinco usmiljenih sester tudi Lichtenturnova meščanska šola svojo dvajsetletnico, zavod pa svojo šestdesetletnico. Hvala, slava, zahvala ljubemu, dobremu Bogu!
Tako smo slavili na šoli letos 20 letnico našega narodnega osvobojenja, nato 20 letnico zedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov v novo, stoletja sanjano, s krvavimi boji izvojevano in tolikanj ljubljeno Jugoslavijo, v kateri živimo in rastemo iz svoje narodne bitnosti. Globoko smo doumeli veliki pomen narodne svobode in zapeli iskreni zahvalni spev Kralju vseh kraljev, Gospodu Bogu, za vse, kar nam je dal.
Nadalje smo praznovali letos šestdesetletnico Lichtenturnovega zavoda. Iz skromnega začetka se mu je razširjal delokrog in razmaknil je svojo delavnost v vzgoji in pouku mladine. V svoje poslanstvo pa je sprejel zavod takoj od početka tudi vodstvo odraslih deklet, pozneje tudi samostojnih žena in v družini se žrtvujočih mater. Molili smo za vse in prosili ljubega Boga, da bi bil Lichtenturn rešilni svetilnik premnogim, neštetim. S hvaležno molitvijo in mislijo smo pozdravili ta dan posebno vse one, ki so v teku šestih desetletij vzgajale in učile v teh prostorih mladino bodisi na ljudski ali meščanski šoli, v zavodovem internatu ali se kakorkoli v zavodu udejstvovale. Nesebično so pošiljale v življenje mladino, rod za rodom; same pa so se v delu tiho in neopazno izčrpavale in žrtvovale. Naj bo dobri Bog njihov plačnik!
Ob 20 letnici šole pa posvetimo poseben spomin velezaslužni prvi ravnateljici te šole, pokojni častiti sestri Eleonori Mantuani. Deset let je minulo letos v januarju, odkar je utrujena, a tako bogata z dobrimi deli po kratki bolezni odšla k Bogu. Nje ni več med nami, a njeno delo in njen duh živita v lichtenturnški šoli, ki ji je ona polagala in položila trdne temelje.
Rodila se je 9. junija 1863. v Ljubljani. 2e v najnežnejši dobi je kazala veliko resnosti. Igrače ji niso bile mar. Z izredno ljubeznijo je izdelovala razna ženska ročna dela. Pred delom ni nikdar klonila. Ko je nekoč izdelovala izredno fine suhe cvetice in ji kar niso uspele, ji je dejal oče: »Tončka, saj lahko pustiš, ne muči se,« tedaj je odgovorila: »Se moram vaditi v žrtvovanju.« Morda se je že tu navzela tiste žilave vztrajnosti, ki jo je odlikovala vse življenje. Kar je prišlo iz njenih rok, je bilo do potankosti dovršeno. V trinajstem letu se je odzvala povabilu predstojnice takratne ljubljanske bolnišnice častite sestre Leopoldine Hoppe in zapustila domači družinski krog ter odšla v zavod.
da se že tako zgodaj ločena od doma pripravi na svoj bodoči poklic. Dovršila je šole, postala učiteljica in takoj stopila k usmiljenim sestram. Kot mlada sestra učiteljica je prišla v letu 1884 v Lichtenturnov zavod. In od tedaj do njene smrti je njeno ime tesno zvezano z delom v Lichtenturnovem zavodu. Bila je, kot povedano, človek izredno močne volje, vsestransko delavna in podjetna. Razumela je svoj čas in se mu znala dobro prilagoditi. Kot čebelica pridna, a vendar širokopotezna, je zajela vse nove pedagoške in didaktične smeri, jih modro preudarila in prikrojila primerno šoli, ki jo je vodila in do podrobnosti poznala. Njen učitelj slovenščine in obenem najboljši mentor v šolskem delu ji je bil slovenski pisatelj profesor Franc Levec, poznejši deželni šolski nadzornik. Ni čudno potem, da je bil njen pouk tako jasen, stvaren, domoljuben in vedno uspešen. Z načinom svojega dela in pouka je vtisnila šoli svojevrsten znak. V starejših letih že se je z mladostno navdušenostjo začela učiti srbsko-hrvatskega jezika in pisati cirilico. Kako iskreno je znala začutiti z brati in s sestrami na Balkanu in z njihovim trpljenjem pred osvoboditvijo in to sočutje preliti tudi v duše svojih učenk! Pri njej ni bilo nič samo čustvo, mehko ganotje. Treba je bilo dela, dejstev. Najprej v vzgojnem pogledu. Od sebe je zahtevala zelo mnogo, zato ni čuda, da tudi od tistih, ki so živeli in delali z njo. Njeno vzgojno delo se je gibalo v tračnicah božjih in cerkvenih zapovedi. Tu ni poznala izjem in nemožnosti. »Vse se zmore, kar se zares hoče«, je pogosto dejala. Morda je bilo to tudi njeno življenjsko geslo in je zato toliko zmogla z božjo pomočjo. Pri vsej svoji delavnosti je bila namreč globoko pobožna. Bogu, kar je božjega; cesarju, kar je cesarjevega. Po molitvi je bilo vse njeno delo ožarjeno in zidano na trdne temelje, ki jih ni zrušil in omajal duh časov, ki je tekom zadnjih desetletij hitel mimo. Kar je imela sama, predvsem: resen, trezen pogled na življenje, močno voljo, ki se ne boji naporov, široko obzorje in temeljito znanje, to vse je leto za letom dajala svojim učenkam. Njeno delo je bilo globoko premišljeno, sistematično zasnovano in vedno življenjsko. Ni čudno torej, da so iz vrst njenih učenk prihajala najboljša, delovna in izobražena slovenska dekleta, ki se svoje sicer stroge, a vendar dobre učiteljice še vedno rade spominjajo in so ji še danes hvaležne. Da, trdo je bilo, a bilo je zdravo.
Dolga leta je bila pokojna častita sestra Eleonora ravnateljica osem-razredne ljudske šole v Lichtentumu in obenem učiteljica najvišjega razreda. Pred dvajsetimi leti pa, kot že povedano, je postala tudi ravnateljica meščanske šole in se z vso skrbjo zavzela zanjo. Tudi kot predstojnica Lichtentumo-vega zavoda je čula nad šolo. Nekaj let je bila vizitatorica usmiljenih sester v novoustanovljeni jugoslovanski provinci, toda svoje šole ni pozabila nikdar. Spet in spet se je vračala vanjo in se zanimala za njen napredek. Spremljala je delo v šoli in se veselila vsakega uspeha.
Od nekdaj je blagopokojna skrbno oblikovala svojo notranjost in se neprestano vzgajala. Da bi se znala še bolj in laže ter uspešneje vživeti v bliž^ njega, jo je sprejel ljubi Bog v svojo najboljšo psihološko pedagoško institucijo, v šolo trpljenja. Šolala se je v njej prav uspešno in se usposabljala tako vedno bolj za vodstvo drugih. Čim višji je bil položaj, ki ga je zavzemala, čim višja in težja njena poklicna dolžnost, bolj dobra, razumevajoča in mila je bila. Vse bolj se je znala veseliti z veselimi in jokati z jokajočimi, vse bolj je vzljubila male zapuščene sirote, ki jih je bilo vedno več v zavodu. Zadnja svoja leta je bila spet predstojnica v Lichtenturnovem zavodu. Še je videla bogato žetev svojega dolgotrajnega dela. Potem pa je prišla ura Gospodova ...
A + /14
Dne 21. januarja 1929. zjutraj ob 3U na 1. uro je ugasnilo zemsko življenje preblage tedanje predstojnice Lichtenturnovega zavoda velezaslužne
častite sestre Eleonore.
Ugajalo je ljubemu Bogu, da jih je poklical k Sebi. Radujte se v Gospodu!
'■ ■
Rojena 9. junija 1863. I. umrla 21. januarja 1929. I.
Otroško hvaležen bodi naš spomin na velezaslužno častito
S. El e o n o r o Mantuani
<3c—s"~ir
Preblaga častita sestra Eleonora.
O
iedaj, ko Vas ni več telesno med nami, vemo še v vse drugačni obliki ceniti Vašo dobrohotnost, Vašo ljubezen, Vašo razumnost, način Vašega udejstvovanja na vzgojnem in didaktičnem polju.
Bogata je Vaša dediščina, ki ste nam jo zapustili. Cuvarice Vaših duhovnih zakladov smo, tajnice Vaše vzgojne in didaktične zapuščine.
Spomini na naša mladostna leta . . . Bili ste nam tedaj modra vzgojiteljica, skrbna učiteljica, zgledna voditeljica, ljubeznivo in pazljivo čuječa nad nami in našim uspevanjem. Vaša dobrotljivost nas je spremljala kot učenke tukajšnje šole, mnoge izmed nas kot dijakinje učiteljišča, kot učiteljice, precejšno število kot semeniške sestre in slednjič kot sestre usmiljenke . . . druge spet na življenjskih potih med svetom.
Tem raznolikim vrstam načelujeta obe častiti sestri vizitatorici Jugoslovanske province: častita sestra Erzilija Hafner in častita sestra Vincencija Kaplja; za nami, usmiljenimi sestrami, se vijejo vrste slovenskih mater, žena in odraslih deklet, tako učiteljic in uradnic in drugih. Vse številne vrste pa zaključuje Vaša spoštljivo hvaležna tajnica.
Po smrti častite sestre Eleonore je dobil zavod novo hišno predstojnico v osebi častite sestre Alojzije Vrbnjak, ki modro in skrbno še danes vodi zavod in vzdržuje z nemalimi stroški meščansko šolo. Vse učiteljstvo z učenkami vred hvaležno priznava njeno naklonjenost, s katero čuje tako dobrotno nad nami.
Učiteljski zbor
v šolskem letu 1938/39.
G. Vindišar Ivan, katehet, poučeval: ve/4a, ve/4b, ve/3a, ve/3b, ve/2a, ve/2b, ve/la, ve/lb.
S. Šušteršič Melodija, vrši upraviteljske posle in notranje delo v šoli.
S. Aljančič Hilarina, nastavnica; poučevala: zg/4a, ze/4a, sl/3a, ri/lb, pe/lb, pe/la.
S. Andolšek Hozana, stalna učiteljica: Letos na študijskem dopustu: Višja pedagoška šola v Zagrebu.
. S. Blejec Vincencija, nastavnica; poučevala: sl/la, sl/2a, ze/la, ze/2a, zg/2a, ne/2a.
S. Iskra Donatila, nastavnica; poučevala: ne/3a, ne/4a, ze/3a, pr/2a, pr^2b, ke/3a, ke/3b, ke/4a, ke/4b, hig/3a, hig/3b, hig/4a, hig/4b.
S. Janša Antonija, honorarna učiteljica; poučevala: tedl/2a, tedl/2b, tedl/3b, tedl/4b.
S. Konc Darina, nastavnica; poučevala: sl/4b, sh/3b, sh,/4a, sh/4b, ne/4b, zg/3a, zg/4b, ze/3b, ze/4b, dn/4a, dn/a, dn/4b.
S. Masld Avertina, nastavnica; poučevala: sl/4a, sl/3b, sl/2b, ne/2b, ne/lb, zg/2b, zg/3b, ze/2b, dn/3b.
S. Pogorelec Ljudmila, stalna učiteljica: na študijskem dopustu: Višja pedagoška šola v Zagrebu.
S. Rakovec Cirila, nastavnica; poučevala: ne/3b, ra/4b, ra/3b, gm/4b, gm/3b, knj. kp/4b, knj. kp/3b, knj. kp/3a, ptg/3b, pe/2a, pe/2b, zpe.
S. Rozman Vasilija, nastavnica; poučevala: ra/4a, ra/3a, gm/4a, gm/3a, fi/4a, fi/3a, fi/2a, knj. kp/4a, ptg/4a, ptg/3a, dg/3a, tedl/4a, tedl/3a.
S. Slapšak Cita, nastavnica; poučevala: pr/la, fi/4b, fi/3b, ra/la, gm/la, ptg/4b, st/4a, st/4b, pi/la, gp/4b, ri/la, ri/2a.
S. Stern Flora, predmetna učiteljica; poučevala: sl/lb, sh/la, sh/lb, sli/2a, sh/2b, sh/3a, ne/la, ze/lb, ri/2b, tedl/lb, zpe.
/S. Tanko Ema, predmetna učiteljica; poučevala: pr/lb, fi/2b, ra/lb, ra/2a, ra/2b, gm/lb, gm/2a, gm/2b, st/3a, st/3b, pi/2b, pi/lb, tedl/la.
S. Trdan Bronislava, učiteljica veščin; poučevala: žr/4a, žr/4b, žr/3a, žr/3b, žr/2a, žr/2b, žr/la, žr/lb, gp/4a, gp/3a, gp/3b, dg/3b, dg/4a, dg,'4b.
S.	Trtnik Blažena, nastavnica; na bolezenskem dopustu.
Ix letošnje šolske kronike
Dne 30. avgusta so bili popravni završni izpiti. K izpitu sta se prijavili Krapež Zofija in Koman Jelisava; obe učenki sta izpit srečno dovršili.
Prve tri dni v septembru je bilo vpisovanje. Dne 9. septembra je bila otvoritvena služba božja in uvodna šolska konferenca. — 10. septembra smo pričeli redni pouk. V septembru so napravili višji razredi prve poučne ekskurzije v novem šolskem letu: tako 14. septembra celodnevno ekskurzijo v Stično, 17. septembra na Vrhniko, Bistro, Ravnico in 20. septembra v Kranj, Šenčur, Komendo, Mengeš. — 24. septembra smo praznovali Slomškov dan, ki smo ga posvetili misli in ljubezni do naše ožje domovine, mile Slovenije in vsem onim, ki so nam ohranili dom in jezik, to najdražjo narodno svetinjo, pred vsemi lavantinskemu škofu A. Martinu Slomšku, ki mu bodi v naši narodni duši večni spomin. S Slomškom se je zbujala narodna zavest v naših najoddaljenejših kmečkih domovih in po njej je rastel in zrastel nov rod, ki se je zavedel svojih osnovnih narodnih pravic. Upravičeno torej praznujemo »Slomškov dan kot slovenski dan«. — 8. oktobra sta višja razreda obiskala razstavo naše povojne knjige. — 15. oktobra smo imeli predavanje o zaščiti pred zračnimi napadi. — 24. oktobra je bila komemoracija za pokojnim knezom Arzenom Karadjordjevičem.
28. in 29. oktobra smo praznovali dvajsetletnico našega narodnega osvo-bojenja s slovesno proslavo. Prešli smo v duhu temne dni naše zgodovine in znova razumeli, kolika blagodat vsakemu narodu je njegova svoboda in samostojnost. Naša narodna rast in srečna bodočnost pa zavisi od vsakega izmed nas. Zavedajmo se torej svojih dolžnosti in bodimo blagoslov naše zemlje in domovine. — 31. oktobra smo praznovali Jadranski dan, obenem 20 letnico osvobojenja našega morja. Kdor ima morje, ima pot v svet, pa tudi pot do blagostanja. Naše »stražarice« so priredile lepo akademijo s prizorčkom najmanjših »Morje plaka« (T. Seliškar). — 1. novembra smo z vso ljubeznijo in spoštovanjem okrasili grob slovenskega pisatelja Antona Leskovca in naše dobrotnice baronice Lichtenturnove.
11. novembra: dan miru — mednarodni dan. Spoštujmo drug drugega. —
4.	novembra: ekskurzija v muzej, kjer smo si ogledali predvsem zgodovinski in mineraloški oddelek. — 19. novembra so vse učenke gledale film »Snegul-čica« v kinu Unionu. — 27. novembra so prejele učenke sv. zakramente. —
24.	novembra je bil roditeljski sestanek za starše. — V tednu po 27. novembru smo se spominjali naših izseljencev in posvetili izseljenskemu vprašanju posebno uro.
I. decembra: sv. maša, nato proslava. Dvajsetletnica našega zedinjenja
—	20 letnica Jugoslavije. Največji dogodek v zgodovini našega naroda. Tisočletno hrepenenje naših prednikov se je uresničilo. Današnji dan nam bodi dan molitve za domovino in dan hvaležnosti zlasti do onih, ki so nam to domovino priborili in ustvarili. — 10. decembra: 60 letnica Lichtenturnovega zavoda. Ob tej priliki so obiskali zavod prevzvišeni gospod knezoškof dr. Gregorij Rožman in opravili zahvalno sveto mašo.
II. decembra je bil roditeljski sestanek. — Od 24. decembra do 9. januarja so bile božične počitnice. — 27. januarja: Predavanje o prosvetnem delu Save Nemanjiča. V predavanje smo vpletle misel na zgodovino, običaje, značaj
in kulturo bratskega srbskega naroda, s katerim živimo danes v skupni državi. Obstali smo ob lepi srbski narodni pesmi, zlasti junaški, ki je edinstveno lepa in znamenita. — 31. januarja smo zaključili prvo polletje. — 3. februarja je umrl v Ljubljani prevzvišeni gospod skopljanski škof dr. Frančišek Gnidovec, učenke so se udeležile pogreba zaslužnega, svetniško ponižnega in misijonsko požrtvovalnega škofa, ki je dolga leta deloval v najbolj revnih in zapuščenih krajih Južne Srbije. — 4. februarja: predavanje o delovanju hrvatskega vladike J. J. Strossmayerja. Ob velikem djakovskem vladiki nam je objela misel ves dragi hrvatski narod, s katerim živimo danes v isti državi v bratski slogi. Prešli smo njihovo slavno in borbe polno zgodovino in se po lepem praznovanju spominskega dne še bolj zbližali. — 10. februarja je umrl sveti oče papež Pij XI., veliki papež miru in katoliške akcije. — 14. februarja smo imeli ob
7.	uri sv. mašo za notranje, ob 8. uri pa za vnanje učenke. V prihodnjih dneh so bile komemoracije, primerne razvojni stopnji učenk po razredih. Sv. oče Pij XI. je bil eden izmed največjih mož sedanjega časa in eden izmed največjih papežev, kar jih je bilo na prestolu sv. Petra v Rimu.
Od 28. februarja do 4. marca je bil zdravniški pregled vseh učenk na šolski polikliniki.
17.	in 18. marca so opravile učenke letne duhovne vaje. — 27. marca smo praznovali materinski dan in imeli obenem roditeljski sestanek. Učenke
I.	meščanskega razreda so ob tej priliki uprizorile ljubko spevoigrico: >Mamica je žalostna«, katere besedilo je napisala profesorica Anica Cernejeva. — Dne 28. marca so napravile učenke II. b in IV. a razreda celodnevno ekskurzijo v Zidani most—Radeče, kjer so si ogledali prijazni Marijin dvor in njegove znamenitosti. — 2. aprila je bil mladinski koncert vseh ljubljanskih meščanskih šol, pri katerem so pod vodstvom s. Cirile sodelovale tudi naše učenke.
Od 6. do 16. aprila so bile velikonočne počitnice. — 23. aprila: proslava Dneva Podmladka Rdečega križa. — Od 24: aprila do 20. maja je bil po naročilu kr. banske uprave mesec pogozdovanja. V šoli in še pri posebnem predavanju smo govorile o važnosti in velikem pomenu gozdov za podvig narodnega gospodarstva, ter o njihovem negovanju, da nam res postanejo neizčrpen kapital. — 8. in 9. maja je nadzoroval šolo banski prosvetni inšpektor gospod prof. Silvo Kranjc. — 13. maja: Z večernim vlakom so se odpeljale učenke IV. a razreda na tridnevno ekskurzijo na naš lepi, sinji Jadran. Ogledale so si Sušak, Trsat, Crikvenico in bližnji otok Krk. Polne navdušenja in nove ljubezni do domovine in našega morja so se vrnile.
20. maja smo napravili celodnevne majniške ekskurzije. I. a razred je odhitel na lepo Limbarsko goro; I. b razred pa je poromal k izviru Kamniške Bistrice v prelepo gorsko sotesko. II. a razred je obiskal naš gorenjski kotiček Brezje—Begunje in Lesce; II. b razred pa si je izbral za letošnji majniški izlet Cerknico. Šli so od Borovnice čez Pekel mimo lepih slapov do znamenitega Cerkniškega jezera. III. b razred je posetil naš Bled in idilično sotesko Vintgar; IV. b razred pa je hitel k naši ljubi Materi božji na Brezje. Odtod so šle deklice peš v Radovljico in dalje na Bled. Izlet jim je obogatil znanje in bil v prijeten oddih. — 23. maja je dospela na zavod gospa profesorica Anica Cernejeva, profesorica državne učiteljske šole v Ljubljani, kot ministrska odposlanka. — 31. maja je četrti razred zaključil redni pouk. — Od 4. do 10. junija: protituberkulozni teden. Gospod dr. Perušek je ob skioptičnih slikah predaval učenkam o razvoju in zdravljenju tuberkuloze.
11. junija so pohitele učenke III. a razreda na celodnevno ekskurzijo v Bohinjsko Bistrico in k slapu Savice, ki ga je ovekovečil naš pesnik Prešeren v svojem Krstu pri Savici«.
Z.aKljučno delo na šoli
Od 23. maja dalje je nadzorovala šolo ministrska odposlanka gospa profesorica Anica Černejeva. Prisostvovala je pouku ponovno v vseh razredih. Pregledala je pismene in risarske izdelke, ženska ročna dela in drugo. Končno je predsedovala vsem izpitom.
V	tem času je bila tudi razstava ročnih del in risb ter zaključna akademija, pri kateri so sodelovale učenke vseh razredov.
12. junij: Pričetek završnih izpitov z uvodno sejo. — Pismeni izpit iz slovenščine.
13. junija: Ustni izpit iz slovenščine.
14. junija: Izpit iz zemljepisa in zgodovine.
15. junija: Izpit iz matematike.
16. junija: Prejem sv. zakramentov.
16.	junija: Izpit iz nemščine in zaključek izpitov.
19. junija: Predavanje o zavarovanju proti plinskim napadom.
20. junija: Zaključek šolskega pouka nižjih treh razredov.
28.	junija: Zaključek šolskega leta z zahvalno službo božjo in vidovdansko proslavo.
A. Slavnostno predavanje: »550 letnica kosovske bitke«.
B. Akademija: »Dom in domovina«.
1. Od Vardarja do Triglava.
2. Oton Zupančič: Na Bledu.
3. Narodno: Slovensko rajanje.
4. Odlomki iz Zupančičeve »Dume«.
5. Tiha luna« — simbolična telovadna točka.
6. Prof. Anica Černejeva: Mamica je žalostna. (Otroška melodrama.)
7. Misli na Vidovo. (Recitacija po Otonu Zupančiču.)
8. Državna himna.
Seznam učniž) knjig za leto 1938139
Verouk:
1. Ljubljansko in mariborsko katehetsko društvo: Katoliški katekizem. (I., II., III. in IV. r.)
2. Dr. Alfonz Levičnik: Zgodbe sv. pisma, I. del. (I. r.)
3. Dr. Alfonz Levičnik: Zgodbe sv. pisma, II. del. (II. r.)
4. Jaklič-Vrečar: Liturgika za srednje in meščanske kole. (III. r.)
5. Janko Mlakar: Kat. verouk. (IV. r.)
Slovenščina:
6. Bajec, Rupel j. Sovre, Šolar: Slov. čitanka in slovnica. (1. r.)
7. Bajec, Rupelj, Sovre, Šolar: Slov. čitanka in slovnica za 11. r. sred. šol. (II. r.)
Lichtenturn
9
8. Bajec,	Rupelj,	Sovre, Šolar:	Slov. čitanka	za III. r. (III.	r.)
9. Bajec,	Rupelj,	Sovre, Šolar:	Slov. čitanka	IV. del. (IV.	r.)
10. Dr. A. Breznik: Slov. slovnica za srednje šole (III. in IV. r.)
Srbohrvaščina:
11. Tomo Jederlinič: Druga srpska ili lirvatska čitanka. (I. r.)
12. Mirko Rupelj: Srbohrvatska vadnica, II. del. (II. r.)
13. Mirko	Rupelj:	Srbohrvatska	vadnica, lil.	del. (III. r.)
14. Mirko	Rupelj:	Srbohrvatska	vadnica, IV.	del. (IV. r.)
N emičina :
15. Dr. Bezjak: Nemška vadnica, I. del. (I. r.)
16. Dr. Bezjak: Nemška vadnica, II. del. (II., III. in IV. r.)
Zgodovina:
17. Rudolf Pečjak: Zgodovina, I. del. (II. r.)
18. Rudolf Pečjak: Zgodovina za III. r. (III. r.)
19. Dr. Melik Orožen: Zgodovina Jugoslovanov, II. del. (IV. r.)
Prirodopis :
20. Dr. Bevk: Prirodopis živalstva in rastlinstva. (I. in II. r.)
Zemljepis :
21. Prof. T. Radivojevie: Osnovni pojmi zemljepisa za l.r. mešč.šol. (I. r.)
22. Radivojevie: Kontinenti izven evropski. (II. r.)
23. Prijatelj, Bohinec, Savnik: Zemljepis Evropa III. r. (III. r.)
24. Orožen: Zemljepis kraljevine Jugoslavije za IV. r. sred. šol. (IV. r.)
25. Šenoa, Juras, Bohinec: Geografski atlas Jugoslavije. (I., II., III., IV. r.)
Fizika in kemija:
26. Maks Prezelj: Kemija in mineralogija za nižje razrede srednjih šol. (III. in IV. r.)
27. Karel Kunc: Fizika za nižje razrede sred. šol. (II., III. in IV. r).
Računstvo :
28.	A. Černivec: Računica za mešč. šole za I.,	II.	r.	(I., II. r.)
29.	Crnivec-Pirc: Računica za III. r. mešč. šol.	(III.	r.)
30. A. Črnivec: Računica III. del. (IV. r.)
Geometrija:
31. Lapajne: Geometrija za I. in II. r. (I., II. r.)
32. Čermelj, Lapajne: Geometrija za III., IV. r. (III. in IV. r.)
Petje:
33. Kramolc: Pesmarica. (I. in II. r.)
D r ž a v o z n a n s t v o :
34.	Fakin A.: Državoznanstvo I. del. (III. r.)
35.	Fakin A.: Državoznanstvo II. del. (IV. r.)
Slovenske šolske naloge
I.a razred: Kaj bi z zlato kronico? (Po razgovoru.) — Noč ob Savi (Obnova po pesmi.) — Oprostilno pismo prijateljici. (Obnova.) — Jugoslavija — ir.oja domovina. (Ob 20 letnici.) — 0 božičnih počitnicah. (Po razgovoru.) — Zlata ptička. (Po pesmici.) — Mati — moj angel varuh. (Po razgovoru.) — Stanko na preizkušnji. (Obnova.) — Pomlad na našem dvorišču. (Po razgovoru )
I. b razred:	Zlata kronica. (Prosto po berilnem sestavku.) — Tri želje. (Po berilnem sestavku: »Zlata ptička«.) — Sirota Jerica. (Razredni spis.)
— Jaslice delamo. (Po razgovoru.) — Peter Klepec. (Prosto po berilnem sestavku.) — Mati — moja sreča. (Po razgovoru.) — Velika noč — praznik vstajenja. (Prost spis.) — Turki na Slevici. (Obnova.)
II. a razred: a) Prvič v mestu; b) Prvič na kmetih. (Po razgovoru.) — Med grobovi naših dragih. (Po razgovoru.) — Naša druga a. (Po razgovoru.)
— Dvajset let v svobodi. (Ob ‘20 letnici.) — Božični običaji v domačem kraju. (Po razgovoru.) — Tončka — gospodinja. (Po razgovoru.) — a) Mati — dekla Gospodova, sužnja ljubezni, delavka; b) Tvoje življenje je delavnik, poln truda, opravka. (Prost spis.) — Že činglja siničica. (Pomladno razmišljanje.) — V našem muzeju. (Obisk.)
II.b razred: Ob pozni uri. (Po baladi: »Mejnik«.) — Majhna gospodinja. (Po opazovanju.) — Pobožna družina. (Po opazovanju.) — Zemljica — mati. (Prosto po berilnem sestavku.) — Dol je bel in breg. (Po doživetju.)
— Rada bi drugače. (Pogled v lastno zatajevanje.) — Spominek dobri mamici. (Ob materinskem dnevu.) — Veliki petek — vstajenje. (Po opazovanju.) — Čez Pekel v Cerknico. (Na majskem izletu.)
III. a razred: Na trgu. (Opazovanje.) — Na tisto tiho domovanje. (Prosto.) — Kdor visoko leta, nizko pade. (Zgled.) — Naroda zarje rode se le v noči, njegova rast in moč so žrtvujoči. (Ob 20 letnici Jugoslavije.) — Ponočna potnica. (Prosto po baladi.) — Ob njih žrtvah raste moja sreča. (Naslonitev na Finžgarjevo povest: »Študent naj bo«.) — Čaša moja je življenje moje. (Razmotrivanje.) — a) Vrnitev. (Naslonitev na Cankarjev članek.) — b) Moj rojstni kraj. (Prosto.) — c) Prvi april. (Prilöznostno.) — Zanimiv prizor. (V obliki odgovora.)
III. b razred: Gorenjski svet, ti si krasan. (Opis.) — Med grobovi. (Prost spis.) — Sloven’c, tvoja zemlja je zdrava. (Ob 20 letnici osvobojenja.) — Božič prihaja. (Vabilo na božične počitnice.) — Sveti Trije kralji. (Po Župančičevi baladi.) — Le vstani, borni narod moj. (Po pesmi:	V pepelnični noči«.)
— Našla je mater. (Spomin na materinski dan.) — Življenje novo se budi (Pomladni prizori.) — Na Bled in čez Vintgar. (Ob majniškem izletu.)
IV. a razred: Naša razredna družinica. (Kratek oris.) — Malokdaj sem, sirotica, vesela. (Prosto po »Lepi Vidi«.) — Misli o delu. (Razmišljanje )
— O moj preljubi, dragi dom! (Ob 20letnici osvobojenja.) — Bogomila. (Prosto po »Krstu pri Savici«.) — Nekaj za življenje. (Po povesti: »Carski sel«.) — Tvoje življenje, mamica, je neprestan delavnik. (Misli ob materinskem dnevu.)
— Iz spominske zbirke. (Lastno doživetje.) — V tvojem objemu, sinji naš Jadran. (Ob majskem izletu.)
IV.	b razred: Pozdravljam te, Gorenjska stran! (Črtica na osnovi ekskurzije.) — V Slomškovi šoli. (Razpravica po načrtu.) — V teh tihih novembrskih dneh. (V obliki dnevnika.) — Za domovino, z.a edino. (Ob 20 letnici osvo-bojenja.) — a) Pojdimo spet na delo pogumno in veselo; b) Svoje sreče kovač sem sama; c) Čas je zlato. (Razmišljanje za novo leto.) — Prizor iz »Krsta pri Savici«. (V obliki črtice.) — O hvaležnosti. (Misel na moje starše.) — Tri slike. (Označitev ženskih značajev v romanu:	Pod svobodnim soncem«.) — a) Tudi
moje življenje ima svoje poslanstvo; b) In zdaj gremo. (Razmišljanje.)
Govorne vaje učenk IV. razreda
Avanzo Milena: Naši najstarejši slovstveni spomeniki. — Babnik Josi-pina: Po zetski banovini. (Potopis.) — Bergoč Daniela: Naše narodno blago.
— Bianchi Vera: Naša sončna Dalmacija. — Brunčič Vida: Na Prešernovem tihem domu. — Buh Ana: Kraljevič Marko v narodni pesmi. — Filipič Vekoslava: Pojdimo v Korotan. — Gregorc Nada: Iz Maribora v Beograd. — Guzelj Marija: Andrej Turjaški. — Jančar Maksa: Naš pisatelj F. S. Finžgar. — Jer-šan Majda: Iz zgodovine knjige. — Kelnerič Miroslava: J. J. Strossmayer. — Keržič Rafaela: Kralj Peter I. Osvoboditelj. — Kostanjevec Jožica: Lepota naših gora. — Loboda Ana: V Kamniku. — Novak Veronika: Naš sinji Jadran.
— Pencelj Jožefa: Izlet na Sušak. — Perme Helena: Prvi srbski upor. Kara-djordje. — Pintar Vida: Naše osvobojenje in zedinjenje. — Plestenjak Vida: Ivan Cankar. — Puc Justina: Cvetja v naše vrtove. — šiško Marija: Panonski Slovenci. — Štante Frančiška: Na Pohorju. — Štefančič Alojzija: Napoleonova Ilirija. — Šufcelj Antonija: Moj rojstni kraj. — Zakrajšek Marija: Ivan Pregelj. — Zdešar Stana: J. Ev. Krek. — Beranič Helena: Tobačna tovarna.
— Cankar Milena: Pokristjanjenje Slovencev. — Cetin Hilda: V naročju gorenjskih planin. — Erjavec Nada: Po lepi Dolenjski. — Erznožnik Albina: Križarske vojne. — Germek Cvetka: Črni Jurij. — Godec Ivanka: Dr. Janez Evangelist Krek. — Golmayer Marija: Sovražniki mlade Hrvatske. — Gorenjec Marija: Obrambna sredstva danes in nekdaj. — Jakič Olga: Bolgari. — Lenar-šič Veronika: Donava. — Nester Katica: Josip J. Strossmayer. — Novak Božena: Anton Maitin Slomšek. — Ogrin Angela: Bela Krajina. — Pangerc Marija: Pokristjanjenje Slovencev. — Petelin Gilda: Hrvatski vladarji. — Poljšak Jožefa: Sarajevo. — Porenta Marta: Notranjska. — Prek Draga: Življenje prosvetljenih vladarjev. — Prek Milena: Vintgar. — Rovan Draga: Dr. A. Bonaventura Jeglič. — Štefančič Marija: Madžari. — Stefansky Helena: Zelena Štajerska. — Štular Regina: Sv. Ciril in Metod. — Švetner Anica: Srbski samostani. — Troha Daniela: Papež Pij XI. — Verbič Vekoslava: Ljubljanske tovarne splošno.
Vzajemno delo Sole in doma
Šola je bila tudi letos našim deklicam drugi dom, kamor so starši radi pošiljali svoje male. Matere in očetje so pogosto prihajali v zavod, da se s prizadetimi sestrami učiteljicami porazgovore o uspehu in vedenju svojih otrok. Posebno živahni so bili razgovori ob priliki roditeljskih sestankov, ki so bili vsakokrat polnoštevilno obiskani. — Skupno smo kovali in orali trdo ledino, zrahljana je, veselimo se in hvalimo Očeta dobrote za vse.
Mladinske organizacije
P. R. KR.
Poverjenica s. Flora Štern.
Organiziranih, redno plačujočih članic je 70; te se zanimajo še posebej za organizatorično delo in so bile zelo aktivne.
V karitativni miselnosti in samaritanski delavnosti pa vzgajamo vse učenke.
15.	oktobra, ob priliki poskusnega plinskega napada na mesto Ljubljano, je bilo v dvorani poučno predavanje o strupenih plinih, njihovih škodljivih učinkih in	o obrambnih	protisredstvih.	Dobili smo praktična	navodila, kako
ravnati ob	času napada.	Vsi	smo se ob	tem predavanju navdušili za mir in
za ljubezen med narodi, po kateri naj se rešujejo vsi spori in nesporazumi, ne pa z vojnami.
Za božične praznike je hotel razveseliti gospod mestni župan ljubljanski dr. J. Adlešič naše rojake — otroke v ameriških šolah. Oskrbel je preko 1680 kosov ljubke drobne ribniške robe in se obrnil na našo šolo s prošnjo, da okrasi te izdelke z domačimi motivi. Vesele so se oprijele deklice dela. Male in velike, vse so hotele pokazati svoje zmožnosti. Šolske sobe so postale ob popoldnevih prave delavnice; učenke so pod nadzorstvom učiteljstva risale, barvale, luknjale, šivale	kose	skupaj, lepile značke; preštevale	in sortirale ter
zavijale —	vse vprek je	bilo	na delu. V	dobrem tednu je bilo	pripravljeno in
odposlano. Učenkam šole sv. Vida v Clevelandu so naše podmladkarice dostavile še pismo s prisrčnimi pozdravi.
Ob šestdesetletnici zavoda je obdarovalo častito predstojništvo revne učenke meščanske šole z obleko in obutvijo. Podmladek Rdečega križa tudi ni zaostal; pripravil je svojim varovankam nekaj toplih oblek.
Ker je na šoli več revnih deklic, ki bi v času popoldanskega pouka ostale brez kosila, smo osnovali šolsko kuhinjo. Tu dobiva tudi nekaj revnih učenk brezplačno kosilo.
Oblastni odbor P. R. Kr. je sprejel štiri učenke tukajšnje meščanske šole brezplačno v svojo kolonijo na Vranskem, eni učenki pa je naklonil velikodušno podporo 750 din za specialno zdravljenje.
P. J. S.
Poverjenica: s. Cita Slapšak.
V šolskem letu 1838/39 je bilo včlanjenih 86 učenk. Ob priliki Jadranskega dne so sodelovale z govori, deklamacijami, rajanjem in petjem. Tudi sicer so deklice sodelovale pri vseh prireditvah. Stražarice so se med letom navduševale za morje, za biser naše države, naš lepi Jadran. V maju so priredile učenke IV. meščanskega razreda pod vodstvom svojih učiteljic tridnevni izlet v Crikvenico. Na tem potovanju so pozdravile Marijo na Trsatu, si ogledale Sušak, Frankopanski grad, iz Crikvenice pa so se popeljale na Vrbnik, v Šilo na otoku Krku in v Selca. Vtisi na lepo potovanje bodo ostali trajno v spominu. Poročilo o tem izletu smo poslali Oblastnemu odboru P. J. S.
l/čila in Knjižnice
1. Učiteljska knjižnica: 2720 knjig.
2. Dijaška knjižnica: Letošnji prirastek 37 knjig; stanje 750 knjig.
3. Podporna dijaška knjižnica: 275 knjig.
4. Prirodopisna zbirka: Somatologija: 1 človeško okostje, 3 modeli, 10 slik. — Zoologija: Letošnji prirastek: 3 nagačeni ptiči, nagačen morski rak. Stanje: 120 nagačenih živali, 7 zbirk metuljev, hroščev in žuželk, 34 alkoholnih preparatov, 126 slik. — Botanika: Zbirka različnih semen in lesov, nekaj modelov, herbarij in do 100 slik.
5. Prirodoslovna-mineraloška zbirka: Fizika: Letošnji prirastek: Seg-nerjevo kolo, uteži, priprava za dokaz o razteznosti plinov in steklena palica za torno elektriko. Stanje: Do 230 raznih aparatov in pritiklin ter 27 slik. — Kemija in mineralogija: Prirastek v letošnjem letu: 16 mineralij. Stanje: 180 mineralij, 182 kemikalij, 15 slik, 78 kosov steklenega in drugega pribora za pouk v kemiji.
6. Zemljepisno-zgodovinska zbirka: Letošnji prirastek: 2 Jugoslaviji; domače delo: Jugoslavija rudarstvo; 2 mala literarna zemljevida. Stanje: 60 zemljevidov, 128 slik, album dravske banovine, kraljevine Jugoslavije. Zgodovinski album in več manjših albumov. Ostali inventar šteje 161 številk.
7. Matematično-risarska zbirka: Stanje: 120 geometrijskih teles, 8 metrskih palic, 101 lončenih in steklenih posod, 24 škatel metuljev in hroščev, 45 oglatih in okroglih škatel, 59 različnih risalnih predmetov, 44 lesenih nastavkov za uporabo pri perspektivnem risanju, 12 map predlog, priprave za lesorez, usnjerez, za gnetenje in oljnato barvo, 25 strokovnih knjig.
8. Glasbena zbirka: Letošnji prirastek: »Mladinske pesmi« Tomc, Kramolc, Gobec, Edicija Adamič, Šček, Pirnik. — Cerkvene pesmi: 200 brošuric raznih pesmi. Stanje: A. Mladinske svetne pesmi: Premrlove, Tomčeve, Železnikove, Foersterjeve, Pregljeve, Adamičeve, Kramolčeve, Sattnerjeve, Mavove, Gostinčarjeve, Ščekove, Pirnikove; za vsako vrsto pesmi 30—50 listov. —
B.	Cerkvene ljudske pesmi: Premrl: »Cerkvena pesmarica« 180 knjižic; Kimovec: »Ljudske pesmi«, 180 brošuric; Ljudske pesmi raznih komponistov, 200 brošuric; Kosijeva maša 310 komadov. Razen tega še nekaj drugih pesmi po 100—150 listov. — C. Zavod ima 6 klavirjev, 3 harmonije, glasbila za celotni tamburaški zbor, neme klaviature, 12 stenskih tabel, 2 metronoma in do 30 strokovnih knjig.
9. Telovadna zbirka: Letošnji prirastek: 3 žoge za odbojko, 60 telovadnih kijev, 1 telovadna usnjata blazina. Stanje: Bradlja, lestvi, 2 stojali za skok v višino, 5 žog za odbojko, 40 telovadnih ročk, 40 telovadnih palic, 1 par krogov, 3 grede, ribstol za švedske vaje, 60 telovadnih kijev, 2 blazini, vrv za skok v višino.
10. Gospodinjstvo: Letošnji prirastek: 65 komadov jedilnega pribora. Stanje: 3 šivalni stroji, garnitura namiznega in kuhinjskega perila, jedilni pribor, pribor za serviranje, namizna steklena in porcelanasta posoda, nekaj kosov kuhinjske posode in zbirka raznih tkanin za blagoznanstvo. — Učenke s pridom uporabljajo vrt, gospodinjske in gospodarske prostore. Zajednice gojenk pa skrbe za vzoren red v spalnicah, obednici in učilnici.
11. Daktilografija: 4 pisalni stroji, 1 stenska ponazoritvena slika tega sistema.
Zdravstveno stanje
Šolsko zdravniško službo je vršila šolska poliklinika. Sistematični pregled učenk je bil meseca februarja; tudi sicer so med šolskim letom učenke dobivale tam potrebno pomoč. Zdravstveno stanje je bilo v preteklem šolskem letu v splošnem zadovoljivo; le meseca februarja in marca je bilo več izostankov učenk, ker jih je zajela influenca. 6 učenk je imelo mumps.
Učenke imajo v zavodu snažne, svetle in higiensko urejene delovne prostore in veliko dvorišče, kjer se lahko naskačejo, naigrajo in natelovadijo dodobra. Po 30 učenk je dobivalo dnevno dopoldne toplo mleko. Zahvaljujemo se blagim dobrotnikom, ki so nam to akcijo omogočili.
Imenik in "klasifikacija učenk
(»Krepki tisk pomeni »o d 1 i č n e«.)
I.	a razred.
Razredna učiteljica: s. Cit a Slapšak.
1. Aleš Angela,
2. Baloh Štefanija,
3. Bogdan Blanka,
4. Bovha Miroslava,
5. Bricelj Ivana,
6. Butolen Anica,
7. Čučnik Marija,
8. Dečman Ivana
9. Erjavec Anica,
10. Erznožnik Marija Vera
11. Filipovič Jagoda,
12. Friškovec Amalija,
13. Grdadolnik Angela,
14. Gričar Štefanija,
15. Hrovat Ladislava,
16. Jančar Vera,
17. Jager Marija,
18. Jernejčič Angela,
19. Juršič Alojzija,
20. Klešnik Marija,
21. Košir Danijela,
22. Kovač Katarina,
23. Kožuh Milena,
24. Kramar Marija,
25. Krek Darinka,
26. Kržič Ivanka,
27. Lavrih Amalija,
28. Lovše Pavla,
29. Lovše Terezi ja,
30. Marinčič Vida,
31. Matos Ivanka,
32. Novak Frančiška,
33. Novak Vladislava
34. Peklar Ida.
35. Praznik Otilija,
36. Rebec Ivanka,
37. Rehberger Stanislava,
38. Remc Cirila,
39. Smole Marija,
40. Sotler Avguština,
41. Stritih Vekoslava,
42. Šribar Marija,
43. Šterk Justina,
44. Štumberger Julijana,
45. Vavpotič Ivana,
46. Weber Antonija,
47. Zajc Marija,
48. Zupanc Marija,
49. Zupančič Egidita,
50. Žakelj Martina.
Odličen uspeh: 7 učenk.
Prav dober uspeh: 23 učenk. Dober uspeh: 13 učenk.
Popravni izpit imajo: 4 učenke. Izdelalo ni: 1 učenka. Neocenjeni: 2 učenki.
Razredna učiteljica: s. Flora Stern.
1.	Anžič Marija,	22. Lavtižar Marija,
2,	Belič Ksenija,	23. Ložar Frančiška,
S.	Beretič Vida,	24. Matjažič Majda,
4.	Bricelj Marija,	25. Menart Jerica,
5.	Čuk Frančiška,	26. Mlakar Ljudmila,
6.	Dolničar Joža,	27. Pemuš Ana,
7.	Faletič Ana,	28. Plestenjak Marija,
8. Finžgar Breda,		29. Rakušček Zofija,
9.	Gale Genovefa,	30. Ramovš Olga,
10.	Grčar Mihaela,	31. Sedej Štefanija,
11.	Hlede Jelica,	32. Sever Alojzija,
12.	Ipavec Ana,	33. Sever Jožefa,
13.	Jager Marija,	34. Slapničar Marija,
14.	Javornik Mihaela,	35. Šušteršič Frančiška,
15.	Jeršek Marija,	36. Theuerschuh Mar. Apolonija
16.	Kamnar Angela,	37. Virant Pavla,
17.	Kastelic Ana,	38. Vrešnik Antonija,
18.	Klobčauer Jožefa,	39. Zrnec Jožica,
19.	Kovač Vida,	40. Zupan Helena,
20. Krakar Marija,		41. Žnidar Amalija,
21.	Lavrih Stana,	42. Stupica Vera.
Odličen uspeh: 5 učenk.
Prav dober uspeh: 19 učenk. Dober uspeh: 14 učenk. Popravni izpit imajo: 4 učenke.
II.	a razred.
Razredna učiteljica: s. Vincencija Blejec.
1. Bašar Ivana,
2. Benčina Jožefa,
3. Beno Antonija,
4. Bezica Alojzija,
5. Bizant Olga,
6. Blažič Danica,
7. Bnžnik Antonija,
8. Čepin Marija,
9. Frühwirt Marija,
10. Hrovat Marija ,
11. Kmetič Katarina,
12. Kitek Alojzija,
13. Lah Marija,
14. Medič Marjana,
15. Medič Marjeta,
16. Osredkar Justina,
17. Pogorelec Frančiška,
18. Rudolf Marija,
19. Somrak Vera,
20. Strniša Marija,
21. Tavčar Irena Miroslava,
22. Troha Božena,
23. Veble Magdalena,
24. Volf Danica,
25. Zalar Amalija,
26. Zupanc Ana.
Odličen uspeh: 4 učenke.
Prav dober uspeh: 11 učenk. Dober uspeh: 7 učenk.
Popravni izpit imajo: 4 učenke.
Razredna
1. Bajc Ana,
2. Bajc Rozalija,
3. Bandi Marija,
4. Benčič Slava,
5. Cotič Majda,
6. Čepon Marija,
s. Averting Masle.
7. Foltyn Marija,
8. Glavač Zvona,
9. Grilj Štefanija,
10. Hočevar Vida,
11. Hribar Vida,
12. Ješe Tatjana,
II.	b razred.
učiteljica:
13. Klešnik Jožefa,
14. Kuhar Rozalija,
15. Kuhar Slava,
16. Malahotki Ana,
17. Menna Tatjana,
18. Mlakar Marija,
19. Papež Bernarda,
20. Peperko Marija,
21. Rebernak Filipina,
22. Rebernak Marija,
23. Ropič Silva,
24. Rožnik Albina,
25. Skender Vida,
26. Skubic Frančiška,
27. Srebot Ivana,
28. Škoda Milena,
29. Šušteršič Draga,
30. Tomšič Marija,
31. Zajec Lidija.
Odličen uspeli: 4 učenke.
Prav dober uspeh: 16 učenk. Dober uspeh: 9 učenk.
Popravni izpit imata: 2 učenki.
III.	a razred.
Razredna učiteljica: s. Donatila Iskra.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
Cankar Marija,
Fabjan Anica,
Ferant Nevenka,
Fux Justina, Goropevšek Kristina, Habjan Zofija, Hajnrihar Gabrijela, Hribovšek Irena, Jalovec Vera,
Janša Pavla,
Juntes Draga,
Kern Vida,
Keršmanc Marija, Kopač Antonija, Korenčan Brigita,
16. Košir Helena,
17. Kroflič Savica,
18. Langus Marija,
19. Lavrih Vida,
20. Majšler Jožefa,
21. Mulec Vera,
22. Podgoršek Ana,
23. Pogačnik Marija,
24. Rode Ana,
25. Rupert Martina,
26. Salvi Elvira,
27. Škof Stanka,
28. Štefančič Jožefa,
29. Šterk Frida,
30. Vombergar Cecilija.
Odličen uspeh: 5 učenk.
Prav dober uspeh: 18 učenk. Dober uspeh: 4 učenke. Popravni izpit imata: 2 učenki. Neocenjena: 1 učenka.
III.	b razred.
Razredna učiteljica: s. Cirila Rakovec.
1. Arijani Anka,
2. Arnež Ana Marija.
3. Brate Veronika,
4. Čec Jožica,
5. Dolinar Jožefa,
6. Fajon Rozalija,
7. Gamze Rosanda,
8. Girandon Anica,
9. Glonar Otilija,
10. Guzelj Milena,
11. Ilc Terezija,
12. Jeriha Matilda,
13. Kramar Hedviga,
14. Mostar Irena,
15. Pelikan Milada,
16. Perčič Ana,
17. Ropič Miroslava,
18. Skender Dušana,
19. Skubic Antonija,
20. Strah Ivana,
21. Šmajdek Marija,
22. Šušteršič Marija,
23. Šventner Olga,
24. Židan Stanislava.
Ob polletju izstopili: 2 učenki. Odličen uspeh: 3 učenke.
Prav dober uspeh: 13 učenk. Dober uspeh: 3 učenke. Popravni izpit imata: 2 učenki. Izdelala ni: 1 učenka.
Razredna učiteljica:
1. Beranič Helena,
2. Cankar Milena,
3. Celin Brunhilda,
4. Erjavec Bernarda,
5. Erznožnik Albina,
6. Germek Cvetka,
7. Godec Ivanka,
8. Golmayer Marija,
9. Gorenjec Marija,
10. Jakič Olga.
11. Lenaršič Veronika,
12. Nester Katarina,
13. Novak Božena,
14. Ogrin Angela.
s. Vasilija Rozman.
15. Pangerc Marija,
16. Petelin Gilda,
17. Poljšak Jožefa,
18. Porenta Marta,
19. Prek Draga,
20. Prek Milena,
21. Rovan Draga,
22. Štefančič Marija,
23. Stefansky Helena,
24. Štular Regina,
25. Šventner Anica,
26. Troha Danica,
27. Verbič Vekoslava.
NB.: V ostalem glej: Završni izpit!
IV.	b razred.
Razredna učiteljica: s. Darina Konc.
1. Avanzo Milena,
2. Babnik Josipina,
3. Bergoč Danijela,
4. Bianchi Vera,
5. Brunčič Vida,
6. Buh Anica,
7. Filipič Vekoslava,
8. Gregorc Ferdinanda,
9. Guzelj Marija,
10. Jančar Maksimilijana,
11. Jeršan Marija,
12. Kelnarič Miroslava,
13. Keržič Rafaela,
14. Kostanjevec Jožefa,
15. Loboda Ana,
16. Novak Veronika,
17. Pencelj Josipina,
18. Perme Helena,
19. Pintar Vida,
20. Plestenjak Vida,
21. Puc Justina,
22. Šiško Marija,
23. Štante Frančiška,
24. Štefančič Alojzija,
25. Šubelj Antonija,
26. Zakrajšek Marija,
27. Zdešar Stana.
NB.: V ostalem glej: Završni izpit!
Statistika učenk
Razred	Število uč.		Vera	Narodnost		Učni uspeh						
	v zač. leta	ob koncu leta	Katol.	Slov.	Srbohrv.	Odi.	pd.	d.	Skup. izdel.	Popr. izpit	Razr. pon.	Neo- cenj.
I.a	50	50	50	48	2	7	23	13	43	4	1	2
I.b	42	42	42	42	—	5	19	14	38	4	—	—
II. a	28	26	S6	26	—	4	11	7	22	4	—	—
II. b	31	31	31	31	—	4	16	9	29	2	—	—
III. a	30	30	30	29	1	5	18	4	27	2	—	1
III. b	24	22	22	22	—	3	13	3	19	2	1	—
IV. a	28	27	21	27	—	4	17	6	27	—	—	—
IV. b	27	27	27	27	—	4	19	4	27	—	—	—
Skupaj	260	255	255	252	3	36	136	60	232	18	2	3
Završni izpit
ob koncu šolskega leta 1938/39.
Gospod minister prosvete je z odlokom štev. 5664 z dne 18. maja 1939 imenoval za ministrsko odposlanko za tukajšnjo meščansko šolo ob koncu šolskega leta 1638/39 gospo Anito Černejevo, prolesorieo na državni učiteljski šoli v Ljubljani. Gospa ministrska odposlanka je predsedovala vsem završnim izpitom, ki so bili od 11. do vštetega 16. junija.
K završnemu izpitu v junijskem roku t. 1. se je prijavilo na osnovi Pravil o. z. i. čl. 1. iz 4. a razreda 22 učenk, iz 4. b razreda 22 učenk; priglasila se je tudi Pelikan Sonja, ki je dovršila v šolskem letu 1937/38 4. razred meščanske šole, tu.
Po čl. 2. istih Pravil so bile oproščene završnega izpita sledeče učenke:
Učenke, ki so se prijavile, so polagale izpit iz slovenskega jezika pismeno in ustno; iz nemškega jezika, zemljepisa in zgodovine, iz računstva in geometrije pa ustno.
Tema pismenega izpita je bila: Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti. (Župančič.)
Izpit so naredile vse učenke, in sicer:
Iz 4. a razreda:
Beranič Helena, Erznožnik Albina, Ogrin Angela, Petelin Gilda.
Iz 4. b. razreda:
Bergoč Daniela, šiško Marija, Zakrajšek Marija, Zdešar Stana.
Iz 4. a razreda:
1. Cankar Milena,
2. Cetin Hilda,
3. Erjavec Bernarda,
4. Germek Cvetka,
5. Godec Ivana,
6. Golmajer Marija,
7. Gorenjec Marija,
8. Jakič Olga,
9. Lenaršič Veronika,
10. Nester Katarina,
11. Novak Božena,
12. Pangerc Marija,
13. Poljšak Jožefa,
14. Porenta Marta,
15. Prek Draga,
16. Prek Milena,
17. Rovan Draga,
18. Štefančič Marija,
19. Štefansky Helena,
20. Štular Regina,
21. Troha Dana,
22. Verbič Vekoslava.
Odličen uspeh: 3 učenke. Prav dober uspeh: 15 učenk. Dober uspeh: 4 učenke.
1. Avanzo Milena,
2. Babnik «Tosipina,
3. Bianchi Vera,
4. Brunčič Vida,
5. Buh Ana,
6. Filipič Vekoslava,
7. Gregorc Ferdinanda,
8. Guzelj Marija,
9. Jančar Maksimilijana,
10. Jeršan Marija,
11. Kelnerič Miroslava,
12. Keržič Rafaela,
13. Kostanjevec Jožefa,
14. Novak Veronika,
15. Pencelj Jožefa,
16. Perme Helena.
17. Pintar Vida,
18. Plestenjak Vida,
19. Puc Justina,
20. Štante Frančiška,
21. Štefančič Alojzija,
22. Š u b e 1 j Marija,
23. Pelikan Sonja.
Odličen uspeh: 4 učenke. Prav dober uspeh: 16 učenk. Dober uspeh: 3 učenke.
Gospa ministrska odposlanka je 16. junija zbranim absolventkam razglasila uspehe završnega izpita. Učenke je v prekrasnih, klenih besedah vzpodbujala za vredno, pošteno in delavno življenje, v katero vstopajo.
1. Popravni izpiti bodo 31. avgusta ob 9 dopoldne.
Za popravni izpit se je treba pismeno prijaviti upraviteljstvu do 15. avgusta. Tozadevne prošnje, pisane na celo polo, morajo biti opremljene s kolkom za 10 din in še tolikokrat po 10 din, kolikor je popravnih predmetov.
2. Šolsko leto 1939/40 se bo pričelo 1. septembra 1939. Vpisovanje bo za učenke vseh štirih razredov 1., 2. in 3. septembra od 8 do 12.
Pri vpisu se mora vsaka učenka izkazati z izpričevalom o dovršenem prejšnjem razredu; vse nove pa razen tega še s krstnim listom. Interne učenke se lahko priglasijo pismeno.
Vsaka učenka plača pri vpisu prispevek za zdravstveno zaščito v znesku 20 din in odda točno izpolnjeno in od roditeljev podpisano prijavo, opremljeno s kolkom za 5 din.
3. V šoli naj nosijo deklice črne halje, bel ovratnik; za svečane prilike pa tudi bele manšete. V počitnicah naj si to oskrbi. Obleka-uniforma: temnomodro, položeno-nagubano krilo in bela bluza.
4. Učenke opozarjamo, da velja čl. 39. disciplinskih pravil tudi o počitnicah.
5. Otvoritvena služba božja je dne 9. septembra 1939 ob 9 dopoldne. Redni pouk se prične dne 10. septembra ob 8 zjutraj.
V	Ljubljani, dne 27. junija 1939.
Obvestilo učenkam
Navodilo za pričetek šolskega leta 1939/40.
Vodstvo zavoda.
Natisnila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (Kramarič Jože)