Teilenske nnvlceCžnjeaiia naračaikon, ki so pjalali d^aar zadnje 3 ali 4 isias pj pj:oiiict, ja/un>, dx š3 mi tistega. deaaria veJiaoni dj^iij ai3H) djbili. Za- ^ iudl. ?l!Si-.m5)i!i..P3!!!^ l!?1*^,« ^ "* jSfe.Koledar za slo^nske vojake Istos ne iziie. — Dobil se bo v C'.hlcm tiski:ui Č32 aekaj časa samo steaski kjladar za pinrae na trdena kartoan. BDžične in ao/oletae r&igleinkfiia.* v biiiu iebiri m proi-j Tisiaraa 87. Cirila y Miribjra. ' ^.Pojojilnicein* ob;estia mera. V "p03ajilaicabt'ia lilno veliko deaarja, UfcD d* pasojilaice ns vadj, kam ž njim. V Ljablj»a; 83 ja Yf3Ji> p33?et3vaaje zastopaiiov vs^h il9Ydn3kiti pojoiiiaic, kjer 33 je sklenilo pnporoSitt vaca deairaiaa zavoiom, da zaižajo obrestao m»'O zj, baiilaa vbga a 1. jaa. na 3°/i, ker bi dragato p»v;>jilatce trpele obSata« Ikodo. Tadi m\ prip«r«S&uio, da deaarai saroii to res »torijo. Čehi ne prerzamejo ?ojaeja posojila. >Niroiai Listy< paročajo, da je neaaSSoavstriislci p)!ti< baroa Beck skaSal posreiovati pri fisSfci Ylaii. aaj Četii pre^zaoaajo vsaj del avstroogfssiii vaja h posajil. Cshi pa ao oiioJno ižjaviii, dat aa pr>a/2amejo plaSevaaja vojaih posojil, ki so jih aaieli Nsmci in Midžari za nadaljevanje vajae prot- volji Slavaaov. f Dr. Lanpe. Dae 16. t. m. je aa-i v Lju» ljaai po daijssm b>iehaaja Ijabljaa3ki siaoaic ia bivši aane3taik del ^avarja, dr. Ergea Lanpe. star 4i let. Dr. Lamos je bil taleatirai naol, ačeaec dr. Kreki. Z.tdaja iata pa ga je msrsčaa šaitarsieeva pDiitika spra^ila na straapota. Sv^tda naa nsbaSta iač! U političae slažie. Osrajai taiaik Mirtia Z3-1 leako ji aastavljsi zi ostrajaaga tajaika pri okrajne;n glavarstva v Brežicih. Za Viuhaiio/ spomeaik so daroirali: P. Bjraft iz Dilnacijs > aesto veaca na grob neposabai Aystriji< 10 S, Jat. Cijakar, žapaik v SredišJo 10 K, M. Vauhais, naia1;t3lj pri 3f. Marka, svajema načaka 25 sC, Jaž3 Koloaaa ml. v Siivaici pri Maribara 60 K. 1% mrodii davek ie nabrala Trezika Zsailjifr v obJtai Grešaje^ci 260 K. Kje pa so drage občine? NsKiten d«klsta 3i aa asajo iti pabirat, ker 8s Se veiao baiijo aemJarjesr. Ta strali je prazsn. NsnaCane/ nioaian vsl P/ejšaji Wf^i3chki 38 13 piš3io Bračio, iz Wt-8t3Cha 30 p33tali Vf«2a, iz Jageritica-ov JagariSi, iz KovAticattJoaar t{3?*«ifii itd. Zato pa dekleta le ni plja ia pjbirajts narodai eiaTek! Občaslorensk) obrtna društ/o inai s?)) raiit ob5ai zbor v nsdeljo, das 2i dej., aiicabi Oi^ek bom» aa b>vo pažuili. Prosiaitt ia Tabioaa oilaieaiča, da se priira! p na3i kr58,sociaiai tebradai orgauizaciji. O^iasiti 33 je trsba y areiai5t7a >3traie.« Porir vsjm brezpjsslniml Narolai viaia. SHS y Liubijani je akisaila, da js areiiti na vssa okrajaia gltvars-via in msstnia mag^tralia avtonomiiti msrst na ozamlja Narodas vlaia S'd3 ˇ Lja^ljaai e/ideao bfe2p333laiii d3ii7os/. dau/k, na3ta7ljeMeY ia aistaTljeak. V t» avriia se a3tano?e pa^ebai enleičai uradi zi bres^usslas na okrajaia gli?ar3t7t(i ia msstaih migUtratia. Vsak brezpo3elni deiavec. delavka, na3tayljea33 ia nastavljeaka sa naj od 9 decemjra t, 1. daije do prekloa oglast O32i»j'j ali pisnsii) pri svojem oirajeoa gi.a^arst^a ali magistraU v endeačai pisarai za brezposslas ia oiia tara aiiledaje poditke: svojs inas, biTališče, d^aio7ia3ko obSiao, rojjtao lat>, pjklic oi kelaj b.-ej p)3la, ttje, v k&te.'e;n obrata nazadaie zaposlea ia 3 kako plafio, keiaj odpaSfiea od vojako7, izobrizba y stroki, dovfšsae Sola, zaaajs ježikjv, d*a^3 sp333baosti, za kik3ao slažb) pripravijea. ai>-ebitae pritožbe je iaviti pa^erjeaistva za S3cija'ao sicri) v Ljabljaai, oddelek z& brezposelno3t. Peziv. V pgtei 12. jalija 1918 papiliaj oisd 2. ia 3 aro je na dssaem b:«ga D.*av8 v Zgor. Pobrežja pri broda paiel S33tletai d35ek Otoa Eletz t Draro ia atoaii. P/iia sa nasfii.? biii st« d?e žeasld ki sta Caical-J na čola, go/ofili sloYea«ki ia še nekega s!aHjoo mmj^raloJega Mjfikega pozivljali, da aaj re3i d25.ii sarti iv»r saraaičijo nataga drasagi ie-Jia, di ja oa aala48 pahail EU«tu y Drava,. pDiiv.jite S3 ta dre ieofki. da naj saznanita cjnni d8b!oy okrjJBemn scdiltM y Manbora, odd. VIII, ali pa orcžniški po&taji rjtEega bivaJiifa, da jo bode zaircglo scdigfe kct »vedokiDJi zsalifiati. Ore se za to, da ne bode »ikčc kmlee trpel in se «tli dogodek mjasril. (, Ne zlorabljajte VVilsonovega imena. Nedvomno s je Wilson naJYec.fi mož nssega Časa, ki se mn inamo | zlasti tlačeni carcdi zahvaHti, da je strl cemško | Dadotost. Bcdi cani častno njegcvo ime! Protegti- j ramo pa zoper to, da se cjegovo ime daje krčmam, j seveda, da bi njegovo ime bolj v&bilo pivce. V nekem krajn na Sp, štajerske«, kjsr je pijsnstvo posebno y časti. je dobil iire »Wilsoii« naj^ečji pijanec celega kraja. Srarcota! Veliki Wilson je trezen človek in celo abstinent, posneiHajmo ga Slovtnci rajši v toli potrebni treznosti, drugsče bomo zapili eyojo Jogcslavijo in psniet. Žalostni izgredi zadnjega časa so v zvezi s popivanjem in nam ne delajo Casti. Slava treznemn Wilsonu! — Trezni častilci VVilscnovi. Prevoz oboroženih češko-slovaških legij skozi Nemško A\strijo. Te dni pre^ažajo en armadni zbor češko slovaških legij iz itaJijanske fronte preko Nemške Avstrije domov. Prevažanje fco trajaio 12 dni. Češkoslovaške legije se boio vozile popolnoma oborcžene in v spremBtva ifaJijacskih oficirjev. NemSkoavstrijski orad za Yojne zadeve razglaša, da se morsjo te čete smatrati za cntentise čete, ki iiriajo pravfco, da se y smisla pogojev premirja vozijo neoTirano skozi NemSk« Avstrijo. Zato 88 ne smejo na uoben načm Dadlegovati. Nadvojvoda Franc Karel Salvator umrl. Na gradu Wallsee je umrl v 26. letu svoje starosti nadvojvoda Franc Karel Salvator. Umrli je bil na fronti od izbruha vojne. Velika brezposeloost v Nemčiji. Nemčija je neposrecico pred veliko brezposelncstjo. Železna indnstrija. ki je bila odvisna oddobav izAlzacije in Gorcje Šlezije, je v nevarnosti, da bo mcrala m staviti obrate. Zato bo v najkrajšem Casu, raCona se, da če letos decembra, odpuščenih na milijone delavcev. Kdo kaj ve? Ivan Lešnik, ki je složil pri sa perski stotniji št. 2/13, se je izgnbil dne 4. ssov. 1917 pri prodiraDJa prcti Piavi. Kdor bi kaj vedel, naj poroča njegc^i leni Mariji Lešnik, kmetiei v Dobrovcih štev. 26, pošta HcCe pri Maribora. — Kdo kaj ve o FraDcn Zopanc, ki je bil okoli Ort lerja pri črnovojniškera peh. baoca IV, 3. kcmp, vojna pcšta 486 in o katerem ni poročila od začetka oktobra letos, naj to blagohotno sporoči oskrbcki Aclcniji Zopacc v Liboje, pcšta Petro^če pri Celjn. Očeta ia ctroke v skupen grob. V Št. Lovrenca na Dravfkem poljo eo pokcpali cčeta Maitina Osecjak, sica in tri Herke v skopen grob. Umrli 80 kot žrtev Spsnske bolezni. Gospcdarske novice. Siovenskim ktnetom so boteli Nemci odvzeti žito, ki ga imajo v mlinih na levem bregu Mnre, V Lipcici je že bilo pripravljenih 10 tovornih avtonrobilov, ki bi naj bili cdpeljali žito slovenskih kmetov y Nemško Avstrijo. Slcvenski general Mai&ter je remSko nakano pravočasDO preprečil. Hvala ir.u! OdernŠke cese. Po nekaterih trgovinah z osnjem prodajajo podplate po naravnost oderuških cenab. Pcdplati za ene čevlje stanejo po 20—30 K. Tovarnarja pa stacejo, kakor trdijo strokovnjaki, z blsgom in delom vred samo 6—8 K. llsuje in podplati. Marikorsko okrajno glavarstYo ina veC vagcnov nscja in podplatov za kmet sko in delavsko Jjudstvo na rszpolsgo. Občinski aradi n&j takoj naznanij« glavarstva v Maribon (goba št. 20, II. nadstropje) koliko ssnja in ped platov potrebaje preliivalstve y občini. Usuj« ia podplati se lahko izročijo v podrcbno razprcdajo tndi trgoYce». Razprodaj* pa mora nadzorovati okrajni zastcp ali cbčiaa. Prodajati se snae sarro za nradno določene ceee. Posestniki, ki do 31. ie cenobra oddajo predpiaano Mncžino žita, imajo pravico zabtevsti kot nagrado pol kilograma asnja in pcl kg podplatov za 100kg cddanega žita. Najvišje cene za klavco govejo živino. Poverjeništvo za prebrano NV v Ljubljani je dne 27. noY. določilo sledeče najvišje cene za gavedo in teleta in sirer za kiiogram žive teže: Voli: I. kakovest 4.60, II. 4 K, III. 3 75, IV 3.5*. Krave: 1. 4.10, n. 3 70, III. 3 60, IV. 3.30. Telice in biki: I. kakovost 4 30, II. 4 K, III. 3.70, IV. 3.40, Teleta: I. 6 K, II. 5 K. Karedba je veJjavna od 27. nov. nadalje do preklica. , Koijerejcem. Fo r.&io?i)n t; cvetske kiiiPtijske družfce pe vrgi dne 30. cVeir-bra t. 1, ob 10. nri predpoldne v prc?torih Narconega sveta v Mari- bora (okraJEO glavarst^o) zbsrovanje konjer«jceY Spodnie štajerske. Promet s plemeask« govejo žifiie in z |oy«jo živino v gospodarske namene je y obmoCja Nar»dne Y)acie SHS v UubJjani prost Mast za železničarje. Okrsjn« glavarstvo y Majiborm caznanja: Nasia^ljecci j«žne železnice vseh mariborskib složberih mest in sy*>jcj, kakor oni na f*ogak Maribor SiBCavcs, Marikcr-Spilje, Špilje« Ljutomer. Maribor-Središče, Maiikor-Štcre morejo od dne 18. t. m dobivati niast pri O3krbovalnem skladišču jnžne žeieznice v Maribora brez nsksznic in sicer za osebo 40 dkg po 36 K 1 kg. Te množ!no masti je da)a Narodna vlada SHS v Ljobljani kot priboljšek nslnžbercem južne železnice. Cene mesa. Za cadrobno prodajo govejega ia teletjega mesa se doJočajo za vse pokrajine v obmoCja Narcdne vlade SHS v LjubljaBi nastopae najviSje cene: % jfeg^-1"-^;.- ":-~\>:^j 1 goveje meso, sprednje . K 620 za kgspriklado; goveje meso, zadaje . K 8'— za kgspriklado; loj K 6— za kg ; jezik K 8#— za kg ; pluča K 1 20 za kg ; telečje meso, I. vrste . K 10.— za kggpriklado; teleCj« meeo, II. vrste . K •— za kgs priklado. Cene za mleko. Koraisar za prehrano za Slov. Štajer poja&nuje, da velja cena 1 K za liter mleka samo za preskrbo mesta Maribor. Dragod ostane cena pri pridelovalco 50 y, pri dostavi naleka na zbirališče oziroma odjemalcem pa sa določa na 70 y za liter. Oddaja sena ii siame. Za okrajns prevze«»ike sena in siarre so določefii sadalje gg.: Miloi Oiet, trgovec na Mati, za sodni okr&j Marbeg; Ednand KODJedic, veleposestnik v Maribora, za todn« okraje Maribor, Sv. Lenart, Slov. Biitrica, Ptaj in Ormcž; Franc Oset, trgovec ma Vransken, za sodni okraj KoBiice; Franc Stanjko, posestcik y Ljatomen, za sodna ckrsja Ljotomer in Gornja Radgona. Ti pospodje prevzamejo ali sami v «Yojih skiadiščih ali pri svojib nabiralnicab, ki ostanejo isle kakor doskj, seno m slamo po dosedaj veljavnih renah (K 25— za 100 kg sena in K la!— za 100 kg slame); nakladanje doma in pristojbina za privoz posebej. Seno in slamo bo plačevala sedacja šta jerska deželna poslovalnica za krmila y Celj« (Z8družna zvezs) naravcost kinetovalcem. S proS tjami za seno, slamo, otrobi in draga krmila se je obraCati pod istimi pogoji kot dcslej y Gradec na Zadrožno Zvezo v Celjo. Maribor. Nedeljo zvečer je bil Anton Rifcič, poddeseliiik 87. jogoslovacskega pešpclka na vogalu Fisrc Jcžefove m Rihard Wagnerjeve olice astreijen od neke vojaške patralje, katero je v svoji pijanosti napadel z bajonetom. 2e poprej je y dražbi dveh tovariSev rszsajal y neki gostilni t Frar c Jožefcvi clici tako, da ga je morala patralja izgnati h gostilne, nakar je začel vnovič divjati in razsajati. Ko ga je zopet neka patrolja pozivala k mira, se je z bajonetom zakadil t poveijnika patrulje, cafesr je ta bil prisiljen oddati strel, kateri je rszgrajajoCega vojaka y tiebuh smrtno *adel. Slovenski fantje ne pijacčnjte. Maiibor. V petek, dc« 20. decembra in nasledBje dni ss bodo pri tvrdki Adolf Hinmler y Cvetlični alici St. 18 prodajala jabolka — mašaccke v zabojife. Ceaa 1 kg 1 K 60 t. Sy. Urbaa nad Mariborom. Zopet je neizproma smrt bridko zgdela Yrlo narodno obitelj Haopt maaoYo. Dne 12. t. m. jt na Spanski bolezni Oavrla soproga Vladimirja Haoptman, Terezija Haaptman iz agledne obitelji HeriCkove. Bila j« kcmaj 14 dni poročena, ko je legla v hladen groi. Dva dni poprej je pa kruta amrt agrabila tadi njeno sestro Nežiko Hado prizadetima obiteljima Hauptmam in Heričko naSe sožalje, obema prarano amriima pa svetila veCoa lač! Sv. Ana v SIot. gor. Urorl j« dae 25. nov. po Yeč!etnem bolehanja, spr«Yiden ssv.zakramen ti, kBBtt y Ledinek« Anton Rajšp^v 58. leti. Naj y mira poCiva! \ PP% |# || 1 Gornja Radjjoaa. Takaj in ˇ okolici se je nabralo za stradajočo jugoslovansko deco 417.60 K, ki ie je odposlalo na pristojno naesto. — NS v Ljabljani je dsrovala Posojilnfca y Gorcji Radgoni 600 K n za Barodni davek okrajnenia glavaratva y Linton ern 500 K. Posojilnica v Gornji Radgoni naznsnja. da zarsdi stlepscja računov dDe 20. t. m. prekine aradcvanje. Po noTem leta bo prvi nradni dan v tcrek po sv. Treh kraljih, to je dne 7. jannarja. Med tem Casorn stranke pri Posojilaici ne morejo ničesar opraviti. Hofe. V nedeljo, dn« 22. dee se vrSi pr1 na« |>o rani slvfbi kofji poaCai shod o Jagoslaviji, na katerena govori g. dr. Hohnjec. ZbaroYanj« bo v šolskem poslopjt, kjer bodo govori i» p«tje. — Isti «!am ko ptpoldae po veCernicah ˇ kaplaDiji mladiiaski sestanek. kjer govcri tadi dr. Hohnjec. Pridite v prav obilnem števila! Ptuj. Shod, sklicaa. p» Narodaem sveta ic ftfjtkega okraja dae 24. novembra t. 1, je soglasao sklsnil odl»čao ngov^rjati preti nasilnemo in brezpravaemi prodiraoja Italianov na našem erenolj«. M?st». da bi postali po končaai vojski naši prijatelji, »astopajo proli svojim miraim sostdom hajie ia nasilnejše kakor aajbolj krati sovražniki. Cirkovce. Na Stefanovo po veCerircah v posojilniški dvorani zborovanje Krnetske Zveza Govoril bo dr. J03. Lesko?ar iz Maribora o Jagoslaviji ic položaja. Št. Lovrenc ia Dravskem polju. Dae 26. dec. po pozni svet« maš; zborovanje Kmečke Zveze Govornik iz Maribora bo govoril o sedanjena položaju. Marnberg. Bo svetovne vojske smo imeli z& ta ckraj dva zdravnika, oba Neaaca. Tth eden se je preselil y Sradec (Liebenaa), dragi v večnost. Po za Nerace tako klaverao konCani vojni se drznej« zahttrati za to raspisano ziravniško mesto zopet Ntmca. Torej niti sedaj nam v stnr tni bolezni — dragače v tem kraja navadoo zdravoika ne kličej« — n« privošCijo zdravuiSk« pomoči, da bi se nbogi bolnik raogel razamljiv^ zmeaiti z zdravBikom. Obmejni Sloveaci, ali še ne spregkdate? Ali le ne spoznate svejik ncprijateljev, ki vam naravnost želijo prerano smrt? Hajdina. Prihodnjo nedeljo, 22. t. m. popoldne cb pola 3. ori se vrši na Hajdini v DraStvenem domD jagoslovansko zborovanje. — Govjrijo na zborovanja gg. dr. Ivan Fermevc, predsedsik I^arodnega sveta y Ptuju, Mihael BrenCič, državnt poslanec in vladni kcmisar okrajnega zastopa v Ptaja. Konjice. Takaj je umrl dne 13. t. m. veletržec g. Pa/el Ogore?c mlaiši. Bil je zavedea rodoljob. S?etila mi YeSna IaC! Koajice. V tiedeljo, dne 29. t. m., se vrši v Konjicah za cel konjiški okraj velika raanifestacijsko zborovanje t proslavo Jago3lavije. Začetek ob 10. nri. ŠpitaliČ pri Konjicah. Dne 13. novembra je po dolgi in mačni z angeljsko potrpsžljivoatjo prenaaani bolezni amrla obče priljubljena in blaga Tončika ZidanSekova iz škednja, sestra ravnatelja. mariborskega deškega seaunišCa in bogoslovnega profesorjs C. g. ZidanSeka. Teden dni pozneje ps je neusmiljeEa, smrt agrabila ojenega brata Mihaela. Icnel je špansko bolezen, kateri se je pridražilo otrpnenje srca. Kakor je živel vzgledno, tako je tadi adaa y božjo volje amrJ. Ko so ga tolažili, da mb bo zopet boIjSe, je rekel: >Bo že boljSe, ko bomo v nebeiih.< Kako priljabljen in Clslan je bil rajni Mibael, je pokszal njegov nad Yss Y«)ičastea pogreb. Kondukt je vodil od hiše žalosti dotnači 4. g žapnik ob asistenci žapaika Flvrjaneiia ter karata Marzidovieka iz Zii. Udeležili 30 s« pogreba aied draginai okrajni glavar konjilki dr. Terstenjak, odTetaik dr. Anton Pras, Joiip O|oreYC, »ba iz Konjic, Josip ZidanS«k iz Št. Jarja ob jnžni feleznici. veletrgovec Oberski iz ©plotnice in !• ycč drugik odliCnih Sioveocev in Slovenk ter aepregledna maožica sorodnikov, prijateljev, zaancev in assedov. Obema blagima pokojnima svetila večnaluC, ravnatelju Zidacšekn, ki je y enem tedn« izgabil sestro in brata, ter iploh bridko priiadsti obittlji Zidaafiekovi pa nase odkritosrčno ložaljel Sr. Vid na Planini. Dae 28. n©v. smo pokopali llvlhijorja Tovornik, kneta t Kladjn, očeta slivaiskega g. kaplaaa. Blagema pokojnika Yefln*> plačilo! Celje. V aeieljo, dne 22. t. m. bo popoldam ok Va*- uri T Tr'ni ^vorani »BKrivopri»ežnik«, narodaa ig^a s petjem y 3 dejanjih. Petrovče. Hranilnica in posojilnica ima dne 26. t. m. ob pola 10. ari dopoldn« v občinski pisarni obCni zbor z navadnim sporedom. Vransko. ObCni zbor Kraetijske podražnice za vranski okraj se vrSi v Dedeljo, dne 22. dec. 1918 ob pola 3. uri popoldne v šoli. Na dnevnem redn je med dragim tadi posvetovanje zaradi pristopa naše podražaice k Slov. kmet, dražbi v Ljubljani. DolžQ03t vsakega zavednega kmetovalca je, udeležiti so tega zborovanja in prijaviti svoj pristop.