USTtlL j- Franeu Vraz v spomija (Piše njegov star prijatelj.) Pad»l j« steber. — Zazeblo me je v srce, ko sem zvedel, da Franca Vraza iii več moii živiini. Sel >.sem ga kropit, molil sem za zveličanje n.,egove duše, spremljal ga — prijatelja — na zadsiji ],oti in vendar se mi zdi, da so bile sanje in domati pravijo t'ako: zdi se nani, da so se oče kam odp-eljali in da se vrnejo, kakor so se neštetokra-t odpeljali, neštetokrat vračali. Toda, blagi mož, Ti ^pavaš nevzdramno span.i« in se boš zoudil še le z naaii. vsemi k sodbi, Tvoja blaga duša :>a uživa mir, ki ga tukaj na zemlji nisi imel, ker si ga nisi privoščil, na Tebe nam ostaja samo še spomin in ta spomin nara je drag! O, kolikokrat si nam pripovedoval o svoji mla^dosti, Irako si hrepenel kot deček, da se izšoluš, da postaneš — duhovnik, kako si s svetim spoštovanjem govoril o svojih tovariših izza dijaških let: o rajnem milostivem gospodu stolnem dekanu dr. Ivanu Križanič in o rajnemn gospodu prof, dr. Francu Feuš: tudi Ti bil bi lahko prišel do onake časti, saj si bil kot dijak vedno med prviini, kar pričajo še seda] Tvoja spričevala, Tvoji zvezki, Tvoja darila z_a pridnost: toda po volji božji si raoral odložiti knjige in jo zamenjati s phigora in motiko, ker nobena Tvojih sester, dasi razun ene vse starojše od Tebe, si ni upala rešiti Rtanko Vrazovega in svojega doma dol- gov, v katere je ofie Jožel po svoji dobroti in neprevidnosti bil zagazil. In Ti si se s skrbno in krepko roko JotiJ dela m Tvoja blaga vdova — s Teboj enega sroa iii enih misli — je delala s Teboj od zore do mraka, od mraka do dne, in dobri Bog je vidno blagoslavljai delo Vajinih rok, dolgovi so ginili in blagostanje je prihajalo polagoma v Tvojo Lišo; ln ko si zrl božji blagoslov, se ni pre^Tzelo, kakor toliko krat, Tvoje srce, bil si svojemu Bogu hvaležen za vse, tudi za težave, katerih Ti ni manjkalo. Sam globokoveren — i>ostavri] si kapelico Matere božje na svoiem posestvu — si si vzgojil tudi globokoverne otroke: enega sina, ki se bori na soški Ironti, in pet ličera. katerih starejša je skrbna gospodinja StaniCevega doma na Hardeku — raož je v Rusiji vjet — druga pa pridno streže dobrim gostom v ,,zidu" pri Kapeli, tri mlajše pa svoji ljubljeni mamiki pomagajo pri gospoilinjstvu in težavnem gospodarstvu. Koroaj si s krepko roko se oprijel gospodarstva, že se je videl napredek in možje občine so Ti la.koj izročili žu; aaistvo, katero si opravljal dtolgih 28 let, izvoljen vsakokrat enoglasno. Kot župana Te je Ijubilo yse, saj je vse poznalo Tvojo nesebičuost, in vs8 se je veselilo s Teboj, ko Te ;e obfina izvol!la za častnega občana. Kdo bi se čudil, da so Te volili v vse važne zastope? Bil si okrajni zastopnik v Ormožu, ud načelstva posojilnice v Ormožu do leta 1908, ko se je tndi |>ri Svetiniah u.stariovil enak zavod, in si svoje mofii in svoje bogajto znanje posvetil njemu, bil si ves čas svojega županovanja ud krajnega šolskega sveta pri Svetinjali, večkrat tudi njega načelnik, vedno nd konkurenfinega odbora; povsod si o pra-vem časn zasta.vil iTavo bes^do in tako dobri stvari ^liko koristil. Bila Te j« sama ljuhezen, v Tvoji občiiii ni bilo nikdar prepiror in tožb med sosedi, Ti sain si znal vse lepo urediti doma, a sam si pa bil vedno gluh in slep, kadar j» kdo botel s Teboj spor. Kakor si ljubil svoje otroke, tako si Ijubil na splob mladiiio; dobro vedoč., da je dobra mladina pogoi narodo\'e sreče, bpdrii si mlaidino s prijazno besedo in mladeniškira ognjem za ddbro, ynemal dovzetna mlatteniška srca za vzvi&ene ideale, uinjer ni nastopila mladina, dla Tebe ne bi bilo pol«g, priredil si mladenicem #na svojem domu shod; iz zaklada svojih bogatih skušenj si dajal najboljše svete vsakemu, ki jih je iskal pri Tebi. Poznal sem Te dolgo vrsto let, vesel sem bil vediio Tvoje drvižbe, ker Ti iv ziuanjkalo nikoli dobre vol,o, bil si izredno šajjiv, da smo se neštetokrat smejali cele ure, kadar si Ti odprl zakladnico svojih šal, ki j^a so bile vedno dostojne, Oj;olzle nisein slišal jiikoli \x Tvojin ust. Eno ljubezen pa sem menda le podedoval ojd Tebe in to je Ijubezen do goric; rojen v goricah, si imel celo življenje največ dela v goricali, največ veselja z goricami, seveda ob toči tudi največ žalosti z goricar ini; svoje si vzorno zasadil in tudi drugi so iskali pri Tebi sveta in pomoči in visokorodna obitclj grofa d'Avernas Ti je i^okazala svojo bvaležriost za ves Tvoj tmd z goricami s tem, da se je udeležila |Tvojega pogreba in | oložila krasen in pomenjjiv veneo na Tvojo krsto. Ali naj še omeiiim Tvojega strica, slavnega I estiika Stanko .Vrnza.? Kako si ga Ijubil, kako Ti jo lice zažarelo, kako navdušono Ti ja tekla beseda, kadar si govoril o njem, nam na pamet prnvil nje- gove pesmi, s kojimi je slavil svoj dom, s kakim veseljem si. pripravljal njegovo stoletno slavlje, kako so Ti žarele oči, kadar si zrl njegov kip v sobi 1. najdstropja ali njegove spominske plošfie na pročelju hiše. In Tebe, moj Vraz, ni vefi med nami, oko se nam rosi za Teboj, toda počivaj v miru, saj si zaslužil počitka, ker življenje ni hilo Ti praznik, bil Ti je delavni dan! Gornjegrajski potres. (PoroCilo iz Gornjegagrada.) Ni ga prirodnega pojava, ki bi bil tako neprijazen in nedobrodošel, kakor je potres. Nift ne pozna obzirov do človeka. Tudi potres z dne 28. okt. t. t, je neprijetno presenetil prebivalce trga Goruji Grad ln najbližnje okolice. Ljudje so v prvem hipu zdaj v vojnem času mislili, da, je na Menini razpočila snvražna granata in povzročila tresenje zemeljske površine. To domnevanje je bilo Trlasti onim, ki sn fiutili potres na prostem, tem bolj preprlčevalno, ker je bil sunek navpifien, pozneje sledefie treseiije pa rMso veft toliko fiutili. Valovan.ie notresa fiutijo m^io^o bolj Uudje, Id stanujejo v višjih legah vftftnadstropnih hiš. Nekai pa je l.judi za poznejše sunke tudi lahko mo<?!n dejstro, da so včasih dobro sliSaTi poke naših to pcv z laftlce fronte, loosebno v no6i od 28. na Sft. oktcbra. S prvim Dotresom dne 28. oktobra se še notrnnjšftina zemlie nikakor ni pomirila. Ve^ ali manj mofini* sunki so se dnevoma ponavljali. Do zdaj sem čutil ali od drugih zvedel sledteC« suuke: 28. oktobra ob 9.25 dopoldne* 12—15 sekund, 29, oktobra ob 1 30 zjutraj* 3—4 sek., ob 1.41 zjutraj 1 sek., ob 5.37 zjutraj 1 sek., ob 11.45 po noči 1 sek., 30. oktobra ob 1.1.7 zjutraj* 2 sek., ob 3.30 zjutraj 1 sek.. ob 5.50 zjutraj 1 sek., ob 4.45 popoldne 1 sek., 1. nov. ob 12.18 ziutraj 1 sek., ob 4.32 zjutraj 1 sek.,- ob 8.30 dopoldne 1 sek., ob 3.13 popoldne 2 sek., 3. nov. ob 3.30 popoldne 1 sek., 4. nov. ob 12.20 zjutraj 1 sek., nb 1.1. 30 po noči 1 sek., 5. nov. ob 3.50 zjutraj 1 s., 9. nov. ob 1.20 zjutraj 1.0—12 sekund. Z * zaznamovani so bili najbolj moftni in so določeni po brzojavni uri, drugi le približno. Potresi trajajo po 1 sekundo, so bili sunki, ki so trajali k vefijemu 2 sekundi. — Smer potresov je bila od jugovzhoda proti severovzhodu, kar se je natanko dolofiilo pri vseh opazovalcih. Po prvem sunku se ]e pri nekaterih potresih čutilo valovanje in tresenje, a ne pri vseh. Prva dva označena potresa sta napravila procej Skode. Porušilo se je vefi dimnikov ali pa je premn.kniln. Hiše so dobile razj;oke poftez v zidovju. zJasti pa ob skladih, kjer se dotikajo stropa, a tudi ti zadnji so razpokani. Odpada.7 ]e nmet, ponekod tako debeli kosi, ki bi po noči lahko ranili spefie ljudi. V nekaterih bišab sn raz sten padle podobe in ogledala, ki so se razbila. V neki hiši se je prevrgla nastavna. omarica ter se }n zdrobila porcelanasta in steldena posoda v vrednosti nad 50 K. Od streh je odletela opeka, pri Zagradišnilai ,se je podrl v novfm svinjaku zidan ohdk NTniho]" ;p pntros i^oSkodn^.al hiSe y spodnjeTn frgu, na Prodw, na Kropi in Križu. Tu je biln sro- dišče potresa. V gornjem trgu so se opazile le raapokft v stenah in stropih. Potres, samo prvi, se je čutiL Se v Novi StSiti, Bočni, Smartnem, Moziriu, na Rečici, v Ksa^riju, na Ljubnem in v Lučah, a le malo in ni napravH nikjer nobene škode. Na Kranjskem, kolikor je znar no, niso čutili potresa. S tem imamo torej okoliš potresa določen. Ker so ga čutili najbolj v GornjenvGradu in najbližnji okolici, ga laihko im»nujemo — ):Gornjegrajski potres." Prvi sunek je bil navpifeei, za kar je več <h>kazov. S pročelja stolnice je padel na južui strani kamenit kip, predstavljajofi plamen, iz visočine okoli 40 m; težak je bil okoli 30 kg. Osebam, ki so Cutila potres na planem, se je zdelo, kakor bi jih kdo udaril v podplate. Potres je vplival tudi na zemljo. Voda v trSkem vodovodu (iz Menine) in v Kropi, ki izvira iz Menine tako močno, da kar kmalu žene mlin in žago, se je skalila v teku % uro. Kropa je imela vodo ono uro kaJno, vodovod pa dalj ftasa. Tudi grifi Gradišče je bil dobro pretresen. Vsi vodovojdi v Ceplah. k.i dobivajo vodo iz Gradišfia, so se ukalili. V južnem strmem pobofiju Gradišča je potres skalovje tako mo6no zrahlja!, da so se odtrgovale velike skale in urikotarale celo v blizu mimn speljano okrajno oesto. Po sodbi izvrstnega zeml.jesiovoa in poroftevaloa potresov g. prof. Ferdinanda Reidl, sedaj v Novem Mfistu bivajofaga, je bil ta potres tektonski. — K.dor so za to zanima, naj fiita ?:namenito Seidlovo knjigo ,,KamniSke ali Ravinjskfi Alpo" in sicer oligooenski oddelek teroiinrr.e tvorbft str. 154—155. Fr. 'Kocbek.