$lev. 10 (Tek. račan s pošlo. Fošta) V Trste, petek 4. uarca 1927. beta V. Izhaja vsak potek dopoldne. Izdaja konsorclj Malega lista. Naslov: Mali list. Tiieste, ca-sella centro 37, — Urad : yia Imbriani 9-1II. Odgovorni urednik: dr. I.. BEBCE. POSAMEZNA ŠTEV. 23 STOTINK. NAROČNINA za celo leto 10 L., pol leta 5 L ..četrt leta 3 L. - IZVEN ITALIJE colo loto 21 L., pol leta 12 L., četrt leta 6 L. MALI TEDNIK CENA OGLASOV IN ' ‘ Za 1 om višine v l atolp' Pri 5 kratni ob)«vi 30°/o i»opo objavi 30o/ot jjri v' o/ •'Si leta) 40 0/ ?xi ^ - . \ M 1 Deseda -±o st, beseda: r .1x3. ^ -*a.X 60 st. beseda. Pri o6idSanju primeren popust. Mali koledar. Peteik, 4. marca : Kazimir; Lucij. — Sobota, 5. : Friderik. — Nedelja, 6.: 1. postna; P er pet u a in Felicita. — Ponedeljek, 7. : Tomaž A'kvinski. — Torek, 8. : Japez od Boga; Fdleimon. — Sreda, 9. : kvatre; Frančiška Rimska. — Četrtek, 10. : 40 mučencev; Mak ari j. — Petek, 11.; kvatre; Sofronij; He-raklij. MALE NOVICE Nov general v Trstu. Naj višji vojaški dostojanstvenik v Trstu, poveljnik 5. armadnega zbora, general Humibert Moaitanari, je odšel iz Trsta na višje mesto v Rim. V Tret je prišel za poveljnika general Ferrari©. Posnemajte! V Pazinu sekajo mesarji meso po 8 lir kg. Videč izredno nizko ceno živine, jo občina odprla posebno občinsko meško, kjer seka po 6 lir kg. Zakaj se pa v Trstu ne zganejo poklicani gospodje. Kar j‘e v Pozimi mogoče, je prav lahko izvesti tudi v Trstu. Ati naj mesarji znižajo, ali pa Ina j se odpro občinske mesnice 1 Trgovci, ki .so razprodajali «Ljudsko pratiko«, naj neprodane iz,vode blagovolijo vrniti db 10. marca, da se naredi obračun. Posojila. Tuji bankirji so raznim italijanskim industrijam dali velika posojila. Skupna svota teh posojil je: 110 milijonov dolarjev, 1,400.000 angl. funtov to 3 milijonov holandskih goldinarjev. V lire preračuTijanto anese v.se to 1 milijardo 613 milijonov papirnatih lir. Oblastne skupščine. Po raznih krajih Jugoslavije ,so se v februarju sestale novoizvoljene oblastne skupščine. V Sloveniji ima v ljubljanski in v mariborski skupščini Slovenska ljudska & trafika popolno premoč. Za predsednika ljubljanske skupščine je bil izvoljen dr. Mamko Natlačen, n’aš rojak iz Manč; načelnik kluba poslancev, ki pripadajo SLS, je pa dr. Anton Brecelj, tudi maš rojak iz šturij. V deželni odbor je bilo izvoljenih pet mož. Glavna naloga odbora bo sedaj urediti z osrednjo vlado vprašanje deželnih dohodkov. Vsi poslanci so bili edini v tem, da se ljudstvu davki ne smejo zvišati. Za deželno avtonomijo .so se v zbornici izrekli pod .pritiskom javnega mnenja tu di zastopniki kapitalizma demoikratje). Mariborska oblast. Skupščina štajerske oblasti se je sestala ina sejo v prostorih deželnega sodišča v Miaribaru. V skupščini sedi 11 Radičevih pristašev in on zastopnik Hjrvatdke pučke stranke. Za predsednika skupščino j.0 p;; izvaljen mariborski župan dr. Lesikovtur. Oblast in mast. V Zagrebu ima v oblastmi skupščini vso moč Štefani Radič. Ko so se sestali sojo, so si najprej določili dobre Nesreča v angleških premogovnikih ŽALOSTEN KONEC PUSTA. Poncči od ponedeljka na torek se je skoraj istočasno prigodila velika nesreča v dveh premogovnikih na Angleškem. V Ebb Wale je bilo zasutih v neki jami 133 premogarjev. Ob eni ponoči se je vnel jamski plin; eksplozija je podrla hodnike in delavci so bili deloma zasuti, deloma zaprti v temi. Reševalno delo se je začelo takoj. Že ponoči so prihiteli sorodniki rudarjev pred jame videt, kaj je z njihovimi hranitelji. Ob devetih dopoldne je bilo rešenih že 60 mož; nekateri so bili že napol zadušeni. Toda reševalno delo je postajalo vedno težje in se je moralo slednjič popolnoma prekiniti, ker je tudi reševalcem pretila nevarnost, da jih zasujejo novi usadi. V prvih popoldanskih urah se je reševanje zaključilo. Izvlekli so vsega vkup do tedaj 81 mož, od teh pa je bilo 14 že mrtvih. Nekatere mrtve so reševalci videli med kamenjem, ne da bi jih mogli takrat ven potegniti. Pri reševanju se je zelo izkazal neki pre-mogar, ki je izvlekel 12 tovarišev in se je malodane sami zadušil od strupenega plina. V bolnišnico sta morala vsled zastrupitve tudi (rudniški ravnatelj in zastopnik premiogarske zveze, ki sta šla globoko v jamo gledat in nadzirat delo. Nekaj ur pozneje se je nesreča zgodila v nekem premogovniku blizu Mans-fieida. Podrl se je nek lesen oder in 17 delavcev je padlo v veliko globočino pod seboj. Samo dva sta bila rešena živa. Premogarske plače so res krvavo zaslužene. taa 'dhe-vjnjco; y oblastni odbor so izvolili Radičevo žlahto. Tudi sporekli im stepli to ise koj prvi dan ta staro oslovo Semico. Rdiem j,e predlagali, maj. se skupščina proglasi ■ za stanu «sabor», drugi, naj se PoSlje kralju pozdravna brzojavka s potiti črnimi zahtevami. Vse to je bilo seveda, odklonjeno. Čuden socialist. . ^ ljubljanski skupščini je en sam so-Clali«t. Še tisti je pri Pekom glasovanju pomagaj zastopnikom kapitalizma. Mož menda veruje še vodno v teorijo o razsulu. Vojakom. Prejeli smo zopet veliko pozdravov od vojakov. Zahvaljujemo se za naklonjenost, a moramo vnovič javiti', da se to ne sme tiskati. Eno javorjev© drevo — dva milijona dinarjev. Pred kratkim je bilo v Han-Pjesfcu v Bosni 'posekano staro ogromno javorje-vo deblo to prdiano v Ameriko za dva milijona dinarjev. Les izgleda kakor da je sestavljen iz samih tankih listov, po_ katerih so raztresene male cvetke, kar 'napravlja izredno lep utis. Ti listki se izdelajo kot lik za najdražjo hišno o-premo in za dmuge dragocene lesne izdelke, ki se plačujejo kot prave redkosti. Fjn kvadratni centimeter takega ©Možnega lista tega javorja se plačuje po dva dinarja. — Ta javor je bil visok 20 metrov, v premeru je dosegel spodaj 170 cm, na vrhu pa okrog 50 cm; vsebuje ©krog 20 kubičnih metrov lesa, in Je potem vsak kubični meter plačan z o-krog 100.000 Din, ali vsak kg nekaj več odi 100 Din. Da so zagotovi prevoz tega nenavadnega javorja, so se morale pripraviti posebne naiprave, ki so bile zelo drage. Divjaški zločin. V Tokovcih v Prekmurju sta živela pri hiši mladi to stari par. Mlada sta | hotela dobiti 'dio rok posestvo, ki ga je (samostojni imel v rokah še oče. Zahtevi se je pridružila tudi mati — žena starega in je zlasti ona pritiskala na njega, da 'odstopi gospodarstvo mladima. Nekega večera je zopet navalila na njega in mu zapretila, da ga ubije, afco se in© uda. Oče je ostal pri svojem. A tudi stara ni ostala le pri grožnji. Ponoči je izvršila svojo nakano in je spečemu možu prerezala vrat. Ta je takoj izdihnil. Zločin so hoteli zakriti in so umorjenega na dvorišču zakopati v kup trešk, pozneje pa so ga hoteli zanesti še na bolj varen kraj. Sreča, zločincem ni bila mila. Sosedom se je čudno zdelo, dia starega ni iz hiše, da&i je prej vsak dan prišel po tobak za čikanje. Stvar je prišla tudi orožnikom do ušes in ti so začeli z raziskovanjem. Soba je pričala, da je tekla kri, kajti stene so bile okrvavljene. Razen toga so v peči našli okrvavljene cunje. Začelo se jo izpraševanje, ki jo dovedlo do izpovedi, da je v gnoju zakopan škaf s krvjo in okrvavljena slama iz postelje. Žena zločina ni tajita, .povedala pa je, da je hči nedolžna. Svojega dejanja nj obžalovala. Nasprotno — kar neverjetno —■ pela je! Bržčas žena ni čilsto normalma. Lepi denarci. Pri Slaveinski banki so pregledovalci dognali, da je prijmiainkljaj ne 177 milijonov, ampak 186 milijonov. Veliko tega denarja je šlo za podpiranje kapitalističnih časnikarskih trobil, kji »delajo« javno rpnmjo pri zanikani inteligenci. Stekel človek. V Lormacijih pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je nekega posestnika okrog božiča ogrizel pes, o katerem nihče ni sumil, da je bil stekal. Posestnik se za rano ni krigal iter ise je sama zacelila. Pred 14 dnevi pa je obolel ina čudni bolezni. Pričela ga je boleti glava, izgubljal je izavest, bolel ga je celi život. Znaki bolezni1 so bili vedno hujši in pred par dnevi je naravnost zbesnel. Šele tedaj sd jeli suimiiiti, da je obolel vsled1 ugriza steklega psa, kar je zdravnik potrdil tor odredil takojšen prevoz v bolnico. Bolnika so zvezanega inaložili ina voz, ga pripeljali v Maribor, kjer so se ustavili najprej na policiji, ki jih je napotila v bolnico. V bolnici miiso bolnika sprejeli, ker nimajo za to potrebnih prostorov. Spremljevalci so nato odlšli na kolodvoru ter ga prepeljali v Celje v Pasteurjev zavod. Med vožnjo in v Mariboru je bil bolnik popolnoma miren, lahko je 'hodili, vendar se ni več zavedal, kjer se nahaja to kaj je z nijdm. Bolnik jo med vožnjo v celjski Pasteurjev zavod umiri. OPOMBE Vaša kriza. V nedeljo 27. febr. je napisala «Edinost«, «da je treba končno le začeti misliti na korenit preustroj inašega življenja, če nočemo postati v najhližji bodočnosti narod popolnih beračev«. Ko jo rajni kraški rojak dr. Mahnič mislil in pozival na korenit preustroj, ste ga vi edSnjaši zmerjali kakor še nobenega javnega delavca na Slovelnskem. Ko je rajni dr. Krek hotel podati svojo roko tržaškemu delavstvu, ste vi edimjaši tekli k nemškemu škofu, naj ga za,podi proč. Kdorkoli se je polotil dela za korenit preustroj, vsakega ste vi edinjaši sklenili streiti in pokončati že kar skraja z vsemi sredstvi. Nobena reč na svetu vam mi tako zoprna kakor prav korenit preustroj vsega javnega življenja med primorskimi Slovenci'. Veditio ste pridigali in nergali, da mi .Slovenci ne smemo na korenite reči misliti, češ da sme premajhni in da tako korenite reči se bodo rešile pri »velikih« narodih. Ali ste se morda zdaj spametovali? morda ustra- MIH EC BEN JAKEC. Ul IIC Hi Polnočna ara bije, minCU, naj minejo norčije. |i IfCp* Kdor hoče še obstati, JnnLU* naj začne varčevati. šili, videč, kako narod za drugimi »velikimi« narodi dere v pogubo? Vi se niste spametovali in se ne boste, preveč, ste fanatični. Sami pišete: «Ljudski glas je torej, ki se dviga in kliče: Skrajni čas je, da uberemo drugačno pot«. Da, da, čast Bogu, da je ljudstvo še vedino boljše kakor vi, slepi vodniki! Ko se to ljudstvo slednjič korenito otrese vas in vaših ne rg, bo že to dobršen kos korenitega preustroja. Kriza, v kateri je danes naše ljudstvo, je po vaših delih in nedelih. v precejšni meri vaša kriza. Dobre naobe deli stara teta iz Treta. Pravi, da bomo premagali stdanjo krizo, »če bomo znali premagati sam; sebe«. Kakopa, saj to je vse res, a povej, guvernanta, mladim ljudem, zakaj se morajo premagovati? Ali se bodo zato, ker se v «Edinosti» tako bere? Njeni uvodniki bodo presneto malo zalegli. Saj ljudje niso res tako zarukani, kakor teta misli. Dobro vedo, da dinev-nik «Edinost», z vsem kar je nad njim in okoli njega, stoji na brezverskem temelju. Na istem temelju se razvija mo-derilia razuzdanost mladine. Kdo se bo premagoval, če je s smrtjo vsega konec, če ni razlike med grehom in čednostjo? Vsi moralični nauki so puhli brez trdne dogmatične vere. ' Žal nam je, ljuba tetka, ki si tako dobra in blaga, ampak tako je in drugače Mti ne .more. Bog je dal logiko vsem ljudem, ne samo profesorjem filozofije. Bela vrana. V predpustni dobi smo od vseh strani prejemali dopise in pritožbe, da se pleše in zapravlja kar naprej. Očividno so krajevni oblastniki v največ slučajev sami osebno plesu naklonjeni. Tembolj nas veseli, ko čujemo, da se vendar tu ali tam najde pameten mož, ki se mu ljudstvo smili. Tak je tudi podeštat v Herpeljah-Klancu, g. Pečar. V mnogih slučajih je on podelitev licence kar odbil. Prestopnike je brez pardona naznanil in globi!. Nastavil je pa tudi visoke takse na licenco, 200 lir do polnoči, 400 lir čez polnoč. Tistim, ki so lani plesali brez dovoljenja, je letos prošnjo odbil. Vsa čast takemu županu! Norci mu morda tako ravnanje zamerijo, a pametni ljudje so mu vsi hvaležni. Škoda, da so po neštevilinih občinah drugačni župani, ki delajo v nasprotnem smislu. Dvoboj naj se zatre. Katoliška vera to Cerkev odločno obsoja dogovorjeni dvoboj kot podlost (vsak greh je podlost!) in ga prepoveduje ter kaznuje s cerkvenim izobčenjem. Vendar se najdejo povsod ljudje, ki se dvoboj u j e jo, ali dvoboj hvalijo in poveličujejo. Ti isti ljudje pa so hinavski to drami dovolj, da govore: Katoliška vera je vera Italije, mi smo za katoliško vero... itd. Ta njihov katolicizem je presneto čuden. Če bi res katoliško vero spoštovali, ne bi se dvoboje vali, ne tega dela hvalili, ampak bi ga prepovedali to zatrli. Sploh bi bilo dobro več katolištva pokazati v dejanju besedo so preveč dober kup. ■ ■ | ■ |_____■ I ___ Lanslke Mol nor j e ve klnjige smo kmalu prebrali, talko všeč so mam bile. Najbolj iprav je zadel orni koroški deček, ki je rekel župniku, ko ga je ta prašal, kako mu ugajajo ((Kolački«, taikole : «Mati so brali, mi smo ,pa veka 1,1 !» «Kolački» za male, « Jelki n nagelj ček» za odrastlo mladino, Mešfkove ((Legende o sv. Frančišku«, «Luč v temini« za vse, «K'oledar» j>a za celo hišo — to je bila gostija, ki jo je Mohorjeva družba pripravila svojim udom. Kaj bomo pa letos prejeli? Pet knjig, din sicer : 1. «0b srebrnem studencu*. Zgodovinski romam iz naših kirajev, Ikri, ga je spisal Tjnairii pisatelj Pralne Jaklič. Ta roman bo bralo staro in mlado z velikim veseljem. 2. Kako zdravimo živino. Ta knjiga bo .potrebna kmetu ko vsakdanji kruh. V mjej bo našel pouk, kako maj glešta živino, da ostane zdrava in kako naj ji pomaga, če zboli. V knjigi 'bo gospodar dobil tudi vrsto receptov za 'najpotrebnejša zdravila. Samo ta knjiga je vredna več ko šest l,ir. 3. Za domačim ognjiščem. V jesenskih večerih se ,bo zbrala družina in prebirala, kaiko maj bo življenje za do- mačim ognjiščem. Knjigo je spisal mani tmiladiinski pisatelj Filip Terčelj. Krasilo je bo 10 iizvimiih slik. 4. Zgodbe svetega pisma stare zeveze. Knjiga je namenjena predvsem šolski mlad!i)n.i. Vsako zgodbo bo spremljala slika. Pa tudi maše matere, lin dekleta bodo z veseljem prebirale te večnolepe zgodbe iz svetega pisma, iz naj,lepše knjige, kar jih iima svet. Kje se bo našla mati, ikri bi svojim otirokom ne preskrbeila te taj.ige, da. se dobro pouiče v verskem nauku! 5. Mohorjev koledar, maš isrt.arl .ljubi znanec. Letos bo nekaj manjši, ker je bil tani velikam.sk in preneroden za razpošiljanje. Zato bo pa debelejši. Lep bo in bo prinesel zanimive opise ljudi in krajev iz vse Primorske, tudi iz Istre, Krasa in Notranjiske. Vseli pet kmjig dobiš, če se vpišeš v Goriško Mohorjevo družbo in plačaš udin.imo 6 lir. Kdor doplača še 2 liri, dobi na vrh molitvenik «I\am greš?« lepo v platino vezam, rdeče obrezan (200 strani obsega). Kako se vpišem v Mohorjevo družbo? Ude v to cerkveno bratovščino »prejemajo slovenski duhovniki. Vsaikdo pa lahko postaine član tudi tako, da pošlje 6.50 lir naravnost m,a tajništvo «Goriške Mohorjeve družbe«, GorLzia, Via Orzoni 36 A. Slovenski iočtetje! 'Matere! Fainitje in delkleta! Vpišiite se brž v Goriško Mohorjevo 'družbo ! Kako je s politiko ANGLEŽI IN RUSI. To sta dva skregana stričevca, ki pa ne vesta, kako bi se spopadla. Anglež je na morju tako močan, da mu Rus inič ne more; Rusu pa ne more Anglež do živega na suhem. Ker sta oba tako velika to nevarna, iščeta vedno manjših pomočnikov, da skačejo v ogenj po ruski ali angleški kostanj. Anglež gradi im maši plot okoli Rusije na evropski strani, Rus pa kuri tnia Kitajskem. Kanton, Šangaj in drugo. V sev er ruem delu velikanske 'kitajske dežele je glavno mesto Peking. Tam imajo sedež predsednik kitajske republike to diplomatski zastopniki evropskih držav. V Južnem Kitaju je majimenitjnej-še mesto Kantoni. Oba dela države sta zdaj v medsebojni vojski. V severnem delu imajo vpliv evropski diplomatje, v južnem pa ruski zastopnik Borodto. Severni armadi načeluje kot vrhovni poveljnik general čam-Co-Lto, južni pa Ča/n-Kaj-Šelk. Kdo zmaguje. Južna alti kaintomisika armada je močnejša. Razlog te premoči je predvsem duševen. Rusi so namreč organizirali kajntonski upor kot kitajsko narod/no obrambo proti evropskim izkoriščevalcem. To geslo je Kitajce navdušilo in v«e, kar ma Kitajskem narodno misli to čuti, je s srcem pri kantoncih. Tud)i delavstvo, . ki ga evropski podjetniki neusmiljeno izikoriščajo, gori za narodno ■obrambo. Stavka v Šangaju. Ivam tonska armada zmagovito prodira proti severu to se bliža velikemu trgovskem mestu Šangaju. Na poti se ji radi kar pridružijo oddielki nasprotne armade, ki bi jo pravzaprav morali zadrževati. Delavstvo v Šangaju, vse (navdušeno, da se bližajo narodne čete, je vzdignilo splošno stavfko. General Sun- Can-Fang (lepa kitajska imena!), ki brani Šangaj, je s tiranskimi odredbami nastopil proti stav,kujočim. Dal je mnogo delavcev obglavita i/n glave razpostaviti po cestah v strašilo drugim. Koliko jih je padlo pod mečem, se ne ve; eni so poročali, da kakih 100, drugi pa so tndild, da mnogo več. Položaja pa sli okrutni general ni zboljšal kaj prida, kajti Kitajce je prevzelo narodno navdušenje im to se me da zadržati z nasilnima sredstvi. Evropske koncesije. V omdotniih krajih imajo razno evropske države svoje odmerjene prostore, Gcjer ne velja kitajska postava, ampak evropska. To so «komcesije». Ta reč Kilta j c em mi ljuba in bi hoteli to prevreči, koncesije nazaj vzeti. Če pridero kanton ci v Sangaj, bodo stali pred vprašanjem: ali začeti vojsko z Angleži, ali iti mirno, kakor da bi me bilo nič. Angleži, vedoč, da bo stvar zelo resna in nevarna, so najprej drugim vladam predlagali, naj bi vse evropske vlade nastopile Skupno. Japonec, ki naskrivaj drži z Rusi proti Angležem, je brž odgovoril, da ne. Italija se je izrekla za skupen nastop. Med tem so že vlade poslale vsaka nekaj svoje bojne sile na daljni Vzhod. Dan za dnem so se videle v sueškem kanalu bojne ladje na prehodu. Koncesije so zavarovane iz mnogimi tisoči vojakov in mornarjev, največ seveda je Angležev. Ruski načrt. Rusi mislijo, da bi bito dobro, če bi kamtcmci pomedli vse evropske koncesije iz kitajske hiše. To tbi bil za Alngleže hud udarec. Še hujše pa bi bilo to, da bi kitajski uspeli navdušil tudi druge vizhodne narode na boj proti Angležem il.i drugim tujcem. To bi utegnilo privesti do tega, da bi Amglež izgubil Indijo in morda bi jo potem dobil Rus. Vsekakor pa bi z izgubo Indije angleška sve-tovtna vlada dobila grozovit udarec. Bobri diplomati. Po vztrajnosti to pridobljenih skušnjah je angleška diplomacija morda boljša, po zvitosti pa jo utegjne ruska posekati. Previdni pa so oboji do skrajnosti. Pred kratkim je Anglija poslala Rusiji ((inoto», s katero je skušala ostra-šiti boljševike, da bi nehali s propagan' do ma Kitajskem. Angleška vlada razglaša v noti, da so odnošaji med Anglijo it> Rusijo še zmerom nezadovolji vi, ker se sovjetska vlada mi držala obljube, da me bo skušala povzročati homatij v Angliji sami. Ruska vlada prav sistematično iiapričuje svojo veliko mržnjo do Veljke Bnitainije. Izrabila je splošno stavko na Angleškem in sovjetski krogi spletkarijo sedaj na Kitajskem ma škodo angleških interesov. Anglija podiva sovjetsko vlado, naj se nikar ne vmešava v angleške zadeve, kajti vsaka stvar ima svoj e meje. Če bo pa Rusija vztrajala pri svoji dosedanji politiki, bo londonska vlada primorana odpovedati trgovinsko pogodbo to prekiniti diplo-matične odmiošaje z Rusijo. Ruska vlada je ma to noto odpela po-dobno «vižo». Poslala je Angležem noto, v kateri očita Angležem, da povsod spletkarijo proti sovjetski vladi in da angleški ministri im angleški časopisi še bolj nedostojno govore im pišejo proti boljševikom, nego ruski proti Angležem. Ruska odgovor so vsi smatrali za drzen. Toda grožnje, ida bo pretrgal diplo-maške zveze, se Anglež me upa izvesti. Anglež je previden, kajti če se spusti v vojsko, utegnili bi Japonci s svojo obilno pomorsko silo Rusom pomagati, da zažepio Angleže iz kitajskega zelnika. Ali ste naročeni na Naš Čolnič"? Socialni vestnik Stanovanjska kriza Spravne komisije. Poročali smo že, da je bilo v Trstu sklenjeno ustanoviti «spravne komisije«, ki naj bi skušale med ihišmimi gospodarji in najemniki v vsakem, posameznem slu,čaju spora doseči spravo, poravnavo. Takih komisij se je ustanovilo 12, toda ne po okrajih, kakor se je mislilo prvotno, marveč vseh 12 komisij bo imelo sedež na občimi. Posamezne sporne zadeve bo komisijam predložila skupna pisarna. Vsak dam liosta zasedali dve komisiji od 5. do 8. ure zvečer, drug dan ob istem času drugi dve, tretji dan tretji dve itd. Vsaka teh 12 komisij je sestavljena iz treh mož. Eden je predsednik, izbran izmed predstav,mikov fašizma oz. občine. Drugi je zastopnik hišnih gospodarjev. Tretji je zastopnik najemnikov. P,red take tri torej bosta prišla dva skregana: najemnik in njegov gospodar. Komisija bo skušala narediti iz njih dva dobra prijatelja. Če se ime bosta potolažila, si bo komisija roke umila im ju poslala skregana proč. Kako iti pred komisijo. Če se najemniku godi krivica, ker mu je gospodar preveč povišal, to se sama nista poravnala, tedaj naj si .najemnik v trgovini papirja kupi tiskam obrazec za priziv na komisijo (formular). Ta obrazec se glasi ta:ko-le nekako: A Ha Commissione di conciliazione Triesto (Municipio) Fra 1' iinquilino Sigmor . . . , . di professione.....................od il pro prietario-amministratore Sigmor . . ..................ipende controversia pej ...............................relati vamenite air.appartamento sito in . . . . . . composto di . . . stanze .... ca-m orini e cucina, L’aflltto attuale ammomita a lire . . • (...............) anmue. II sot toseritto chiede pertanto ehe co-desta on. Commissione voglia interporre i suoi uffici di conciliazione. Trieste.............. 1927. Podpis : (Pri besedaih «controversia per...» se vpiše ali «aumemto di pigiome«, ali pa «disdetta«, lcar je že bilo). Pravilno izpolnjen obrazec se pošlje s pošto kot tiskovina (stampato) na zgornji naslov komisije (poštna znamka 10 stotink). Na to prijavo bo komisija prej ali potlej pozvala oba predse ter skušala doseči poravnavo. Gospodar bo moral priti. Da bi gospodar me hotel priti pred komisijo, tega se ni J>ati, kajti prefekt v Trstu je izdal ukaz. Če eden ali drugi pozvanih ne pride zraven brez opravičenega razloga, ga lahko oblast p riti ra PODLISTEK Iz zivlienia imeni (Konec). Blisk z jasnega. Sredi tega ogromnega dela, ki ga je Kompare izvrševal, je prišlo nekaj me-pričaikovanega. Pri vseh dragocenih čednostih, ki jih je Kompare v tako obilmi meri očitoval, je — padel. Ko se je to agodilo in je ves Osp o tem zmal, je eiklenil faro zapustiti ter se preseliti v Ameriko. O tem le par besedi. Na XXI. nedeljo po bimkoštih leta 1907. je imel v Ospu v ceitkvi poslovilni govor. Cerkev je bila natlačeno polna, čim se je pokazal na prižnico, je vse ihtelo, sam je imel solze v očeh. V govoru, v katerem se je do mozga izpovedal, 'je dejal: «Prej serni bil žito, sedaj sem praana slama*. Tako pretresljivo je govoril, da v cerkvi ni bilo suhega očesa. Veliko odposlanstvo Občinarjev je šlo do škofa, naj bi ga pridržal, vse zastonj, Kompare se .je bil odločil. V oznanita,i knjigi pod XXI. pobtoikoštmo nedeljo so tnjegove zadnje besede : «Vzel slovo in — zapustil sem Osp». V Ameriki. Nekaj čudnega i Dočim smo navajeni, da takega duhovnika, ki enkrat pade, vse — če me sovraži — pa vsaj neprijazno gleda, je bilo pri Komparetu nekaj .posebnega. Gmmil sem že, da so ga Osapci prosili, naj ostane; vse je to prošnjo ponavljalo, možje, žene, fantje, dekleta. Odposlanstvo so k. škofu poslali, zaman. Tako se je bil priljubil; toliko dobrega je storil, da so na napako pozabili. V Ameriki se je nastanil v St. Louisu. Neka žena iz Kastelca, ki je bila v Ameriki im se vrnila, je povedala, da je zgradil cerkev in da je razvil pestro delovanje. Pri gospodu Kompare!u je prava konzularna pisarna — tako je poveda- la. Vse, vse se obrača k njemu po nasvete. Leta 1914. je sestri takole pisal: «Bo-loham že dolgo na želodcu in na jetrih. Ko bi bil v starem kraju, bi bilo ozdravljenje mnogo lažje, ali tod so zdravniki silno dragi«. Po svetovni vojni si je Kompare želel dama, kjer bi umri. Pisal je že zato svojemu nečaku v Krepljajh, toda potovanje je revež odlašal, dokler ni prispela vest, da je 10. 2. 1925. umrl. Vest o Koanparetovi smrti ▼ Ospu. Neverjetno je, ikalko je vest o Kompare-tovi smrti delovala v Ospu. 18 let je, kar je Osp zapustil; večina mož to žena je med tem pomrla; vmes je bila svetovna vojna. Im vendar je po Ospu zavladalo splošno žalovanje. Ob priliki sem kot popotnik vprašal nekega starega Osapca, kako se spominja gospoda Kompareta; odkril se je ter dejal : «Malo takih, gospod ! Naj molijo zanj, ko je bil vsega spoštovanja v rod etn». In ko sem namignil na padec, je.odgovoril: «Kaj bo, gospod, tista sem" ca nasproti tolikemu solncu? Še danes bi ga rad>i imeli, le ko bi bil hotel tu .ostati. Takega ne bomo več imeli«. Kaiko se je bil ljudem srčno priljubil, priča to, da so še lami plačevali ljudje sv. maše za jiokojnega Kompar&ta. Kje najdemo še talk primer ljudsko hvaležnosti, ki se po 18 letih s takimi čustvi spominja nekdanjega dušnega pastirja? Pismo >iz Zemuna. Kompairetova sestra Evrazija, poročena z Josipom* Hrovatinom nai Badlihi pri Plaivju, je dobila po smrti. Josipovi tole pismo: ((Zemun pri Belgradu, 12. 3. 1925. Dobra im draga mi Evrozija! Vsebina mojega pisma je bridka. Po dolgih lotih najinega razstanlka prihajam, da Ti stisnem roko, da Ti sožalim na težki -zgubi, ljubljenega Ti brata im našega nepozabnega, dobrega prijatelja, a vsem nam vollkodušnega Im plemenitega pa- z orožniki ter mu naloži kazen do 1 meseca zapora ali 100 li.r globe. Fa jaz sem mu že podpisal... Nekateri najemniki so, prejemši go-spodarjevo naznanilo o povišku ali odpovedi, v strahu rekli: Ja, ali podpisali celo, da se z gospodarjevim strinjajo. Ali se ti lahko pritožijo? Tudi taki se lahko pritožijo. Kam? Za take je posebna (ena sama) komisija, kateri načeluje sam občinski 'komisar. Pa če se ne poravnava tam? Marsikateri gospodar bo tudi pred komisijo ostal gluih. Skliceval se ’bo na zakon. Komisija mu ne more nič. Gospodar Ln najemnik bosta v takemi slučaju odšla domov, kakor sta prišla zdoma. lin potem? Se eno sredstvo je. Čo ti je gospodar stanovanje odpovedal, me pozabi, da boš v pravem roku vložil pritožl>o tndi na sodišče (ulica Sapitži št. 19, I.). Za to tso posebni obrazci naprodaj v prodajalnicali. Zakaj tega ne pozaibiti? Zato, ker so posebne vladne inaredbe glede nasilnega izgona stanovalcev. Sta-ovanj je namreč toiliilco odpovedana h, da bi avgusta za sveti Jernej imeli pravo revolucijo, če bi vsi hkrati prišli na cesto s svojo hišno ropoitijo. Vlada je že lani odredita, da se izgioni »vrstijo po določenem redu. Justični minister je letos dal sodnijami navodilo, naj se tudi tekom 1. 1927. glede izgonov ravnajo po odloku, ki je bil izdan za lansko leto. Vendar — pravi minister v letošnjem navodilu — več kakor eno leto se izgon ne sme zategniti in pod nobenim pogojem čez datum 30. junija 1928. Aiko se torej pravočasno pritožiš na sodnijo proti izgonu, iti morda vendar ne bo treba iti že 24. avgusta na cesto. Vsekakor smemo od sodnega postopanja pričakovati vsaj toliko uspeha kakor od spravne komisije. Pepo iz Koludrovice l Obisk v Štorjah. Iv' znojiraim po Krasi tavam, srn, paeau te pasalni tedien staže Štorje. Iv’ ,sn biu zmalTam, sn stopu v nanovo vodprto voštarijo h Andrecavem. Ze ma/no stope an str znane. «N,u zdrav, T!imie», a|n jan, «ku,mi-j de sn te spoznan ». «Neč čudnga, so slabe cajte», prati Tine. «Sedli jen. pi, Tine», sni jau, «k’ vre dougo m-ejsi v niojn jermeni. Nu zdej se (bova pej kej zmenila«. «Nn kej boš rajtou», prave Tito©, e blu, k’ 1>’ zeneiprej šle taku rade žitu .plet ! šlišou sn, de je Mu a|o fouš plakat denjem na an zid; je Mu drukajnu: Pooozor! Zavedtoa mladina de •noj na gire na šagro. Ma znaš, je bla te-de vstoipniina draga, po dvej lini ze ženske jen po tri ze moške. Nu tis večer se je marsikatere kuharce strgmo najš, de je kar z lonca gl:edou». — «Medi se me, Tine, povedi še Ikštoo bel poglavitno*. — «Zniaš, Pepo, ato čeu, de v ane hiše se skorej usaJk večfir vačijo plesat«. «Pej ki?» «Kej s taku radovodn, se znaš, de kamr ženske gospoidarjo«. ZANIMIVOSTI. Cestni prodajalci v Londonu. Na krošnji, kakršne knajo Dalmatinci, ponuja nekdo na vogalu ceste pilule. Cena — «samo za reklamo gospoda moja« — le štiri penije. «Naanamite me radi goljufije, ako niso iiz čiste rastline«. Trgali so se zanje. Pilule so 'bile fprevlečene s sladkanjem. Prodajalec je govoril resnico, kajti pilule so v toplem prosto’ ru čez nekaj časa vzklile iim zrastel je — grah. «Evo vanh prstani, stane samo en šiling. Da, da, čudite se, dame moje, ker izgleda kot hi Mio zlato. Toda ni. To je le sestavina dvoje kovtijn in garantiram, da bo prstan vodino isto barvo obdržal. Da se boste prepričale o resničnosti mojih besed, bom prstan prepilil, da vam dokažem«. Prodal je vse, Ikolikot-jili je imel. Prstani so bili iz medi (me-simga), ki je sestavljena iz dveh kovin, t. j. iz 'bakra in cinka in je skozi in 9'ko-zii enaka Prodajalec jih je dobil najmanj sto za eim šiling — zlagal se pa ni nič. Rdeč fes na glavi iim oblečen v perzijsko narodno nošo, prodaja mož zarjavelih lic perzijski srečonosni kamen. Prihaja iz Perzije im zna le nekoliko «spik inglis«, toda zadosti, da ga okoli stoječi razumejo in da vedo, da tak ka.-men prinese srečo. Bil je to navaden kresilni kamen, ki pa je bil seveda zbrušeni. Prodajal je kos po 8 penijev (5 lir). Krošnjar p%. je Ml seveda pristen London ec. «Samo 8 penijev ta-le steklenica za lase, ne tri šilinge pač pa samo 8 penijev. Še nikoli v življenju ni bilo tako ugodine prilike nabaviti si za tako majhen denar najboljše sredstvo, ki drži lase pokonci«. Par gospodov je nasedlo ter pustilo, da jim je prodajalec lase namočil. Prosil je, naj nekoliko počakajo. Lasje so se strdili in stali [»koncu. Vse steklenice je prodal. V njih je bila sladkorna voda. Naša pošta. Podpis ne sme manjkati. Prejela smo nekak .protest, nie da bi vedeli odkod, ne od koga. Če je protest upravičen, ni se treba skrivati, saj se lahko pomenimo kakor med možmi. atirja in narodnega borca. Pred &asom sam ula od svoje sestre Savice, da se skoraj povrne v dwilaCo toaje> kamor si jo tako želel, Pa ^ miali,la) 1 vode in se izperejo usta. Če močno boli zob, se dene par kapljic samega «Ideal a» na va/to to se položi v aob. Priporoča se posebno tistim, ki i-majo pokvarjene zobe in same škrbine. Izvrsten je za razkuženje in grgranje pri vnetju v grlu. — Za čiščenje zob je dobra rožnata in črna pasta. Ima fln okus, naredi zobe bele, ovira zobni kamen, razkuži usta in jih prijetno osveži. — Priporo-ča se, zlasti za slabotne otroke, ki dolgo ne shodijo, za slabotne v prsih, rahitične Kalciferat, zelo okusen sirup. — Za otroke je priporočljiv prah in maisilo «Ireos». — Odlikovani laboratorij LEKARNA PRI ODREŠENIKU. . Bistrica. SAMO potom energičnega zdravljena z Glykolom s« ozdravi glavobol, šibkost, malokrvnost, ohnemoRlost. Izdelek lekarne Castellanovich, Trst, Via dei Gfulianj 42. V januarju je lekarna odprta tudi ponoči. SMILAJOD (Trpoški sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, kašlju in kataru. uspešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let. se prodaja samo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42 (Pri Sv. Jakobu, blizu slovenske šole). ________________________ BRIVEC Andrej Rojc, Gorica, via Se- minario 2, se priporoča sl. občinstvu. VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraj«. Po ugodnih cenah. Tvrdka Ga»ton» Dolinar, Trst - Via Uao Polonin 5.____________ RADI selitve se proda hiša s posestvom in gozdom ob deželni cesti, pripravna za vsakršno obrt. Zidana je bila par let pred voj.no, - Na željo se proda tudi sama hiša. - Cena po dogovoru. -Ivan Lenarčič, Studeno 91 pri Postojni. Čevlfamica FORCESSIN odlikovana v Porini in Grnnovi 1924» v m vmOha pmmI/o« Mptomo in zlato svetinjo TrSt Pto Caprfn 5 ypi Sv* Jakobu TfSt Zima pritiska. Sneg in blato leži po potih. V takem času bodi glavna skrb za dobro obutev. Osnovno zdravilo ea zdravo življenje se giasi: glavo hladno, noge tople 1 Zato skrbite, da bo vaša družine dobro o-beta. Obrnita n na FOneESStNMt 4 »MALI LIST., Kaj nam z dežele pišejo IZ VATOVSKE KAPELANIJE. Iz našega gorskega kotička se rediko kdo ogl asi v «Mal e m Listu«, idasi ga v si radi čita.mo in je .malokateri dom brez njega. Kmečka žuljeva roka težko sega po peresu. Slabe čase imamo. Draginja, davki, vsakovrstne .potrebe se vrste, a kje inaj vzame kmet? Živina je pod ceno. Drva je malo in še ta so pod1 gozdnim nadizorstvom.. Upali smo, da bomo zopet dobili zvezo z mlekarno v Brezovici. Trudili smo se ter napravili novo cesto v zvezi z Ostrovico. A naenkrat smo dobili izplačamo deleže. Kako naj si torej pomagamo, kako kaj izboljšamo svoj položaj? Bojimo se, da bomo zabredli v dolgove. Naš priljubljeni učitelj g. Boliš, ki je celo vrsto let služboval med .nami ter večino mlajšega rodu izobraževal, je odslovljen. Kdo mas bo bodril v težkih časih? G. učitelju želimo srečo, ker dozdaj mu je bilo življenje trnjeva pot. Po dolgem čakanju smo dobili duhovnika. V veliko tolažbo nam je, da imamo vsaj službo božjo. Pred mesecem je umrla g. Frančiška Cergolj, žena obče .znanega gostilničarja na Vatovljaih, Franca Cergolj a. Revica je bolehala dolgo n.a neozdravljivi bolezni. Voj|na vihra ji je ugrabila v enem tednu tri sinove v njihovi naj lepši dob.i. Prehud udarec za materino, srce ! Govoril sem žrajo v času bolezni; ob spominu na stoove so ji zadrgetale ustnice .to solzmi biseri so ji spolzeli po velem licu, Ljubeče srce materno, uživaj večino plačilo nad zvezdami ! SV. KRIŽ pri Trstu. V četrtek, 24. februarja, je izdihnili svojo dušo naš mladi prijatelj Angel Kralja Umrl je po kratki a miučni bolezni v tržaški bolnišnici. Bil je v 20. letu starosti. Vest o njegovi smrti je potrla vse, ki .so poznali v njem. fanta, kateri, bi bil lahko vzor drugi mladini. Učil se je ,za klošarja; ta okoliščina mu je tudi močno omajala zdravje. Vsak večer pa jo bilo njegovo veselje knjiga, časopis in glasba. Bil je član. nabrežin-ske knjižice to godbenega društva v Sv. Križu, svoječas(ao tudi bivšega esperan-tovskega kluba. Šibke narave je bdi vedno, o božiču se je prehladit im potem je hiral. Pokopan je pri Sv. Ani. Ostane 'nam v ljubem spominu, dokler ne pridemo vsi tja, kjer vlada večna pravica in ljubezen. Zato kličemo: Dragi Angel, nasvidenje nad zvezdami 1 JAVORJE. Tam omi ponedeljek sem prišel slučajno v Javorje. Brž 'ko pridem v vas, opazim gručo ljudi; vsaj poil vaši je moralo biti zbrane. Radoveden se približam možakarju, ki je tam stal, ,in ga vprašam, kakima slovesnost je v Javorju ta dan; vse stoji v vrsti: možje skupaj, žene skupaj, dekleta .ta fantje rav.notako, otroci pa vsevprek. To reč mi je mož razložil 'taiko: «Navad a je taka, ohcet je v vasi in prišli smo čakat svate iz sosednje vasi». .Spričo toliko slovesnosti sem se v Javorju več pomudil in pozve-del o njihovih zadevah. Zanimalo me je še bolj zato, ker vedno berem «Mali list« in sem v njem niašel nedavino tudi dopis iz Javorja. Tam pravi dopisnik, da ima javorska mladina pevski dar. Jaz bom še pristavil, da ima tudi plesalski dar. Stari ljudje so mi taiko-le pripove-dovali: «Včasih smo se tudi kaj zavrteli, pa to le dvakrat ina leto, za pust in za oparilo. Pa smo plesali samo dostojne plese. Zdaj pa, ko hoče biti vse moderno, se tudi moderno pleše, nekakšen tango, mosa, i.n talca divja ,imenia...». Tako so tožili stari ljudje in pristavljali tudi to, da sedanji ples ni samo nedostojen, ampak ga je tudi čez vso mero preveč. Javorška dekleta imajo še posebno težavo, ker pridero dekleta iz sosednjih vasi na ples, pa morajo domače Zid varovati. Na eno uho sem še to ujel, da imajo ločanska to ohrovsfca .dekleta radio-aparat. Brž ko zahrešči v Javorju harmonika, se že pojavijo na plesišču. Tako ni treba fantom pošiljati nobenih vabil... Mladina ! to ud izobrazba, ne kak napredek, to je propast. Nekoč je veljalo pravilo: Moli in delaj! To so preobrnili to sedaj velja: Pij, pleši, zapravljaj in veseljači, potem pa objokuj svojo mladost! Nad vrati ineke ječe jo bilo zapisano: «T:ukaj dobri se izpridi, slab v zločinu dozori«. Ta napis bi moral biti ■nad vsakim plesiščem, kajti mladina se kvari v duševnem iin moralnem oziru, tako da so starši vsi v skrbeh, kam bo to privedlo. Popotnik radovednež. IZ BEKANSKE OBČINE. Dne 13. januarja je povabil naš bivši komisar vse .trgovce to trgovko v Dekane. Priti so morale tudi take žene, ki kupijo tu ali tam kaikšlno kokoš ali kakšno jajce. Vrednost bo morda 50, morda 100 lir. Žena ima dohodka 10 ali 15 ilritr. Za to pa zamudi dva dni, en dan za Inahirainje po hišah, en dan za pot v Trst. O dobičku ni vredno govoriti. Toda sila kola lomi; otroci jokajo, da so lačni, miati mora misliti, kako bo preskrbela malo polente. In tista dohodek iz gori opisane kupčije se dobi le dvakrat na teden. Od takih žen je komisar zahteval trgovinsko kavcijo 500 lir. Kje jih bo vzela uboga žena, ki včasih niti denarja nima, 'da bi plačala blago, ki ga vzame, in jo morajo čakatii, da prinese iz Trsta? Komisar je pa rekel, če ne plačajo, da (no bodo smele več hoditi v Trst. Kam naj gredo reve s svojiimi otroci? ali naj jih peljejo na občino hranit? Res da »zakon je zakola«, toda je-li res tako strog? Naši predstojniki ali naši poslanci naj bi .se kaj zavzeli za potrebe ubogega ljudstva, naj bi .poskušali v ti reči kaj posredovati. — Podobno je z našimi mlekaricami. Večina njih nosi v Trst mleko domače molže in s tem vred še mleko od par drugih hiš, da ne gre prav vsaka gospodinja zase ha to pot. Tudi mlekarice naj bi plačale po 500 lir kavcije; pa nekatera niima niti kaj obuti. Žalostno za (nje in za njihove otroke. V listih smo brali, da se izdajajo po občinah legitimacije, tistim,, kateri se zanje oglase. Pri nas pa dajo premnogim osebam .prisilne legitimacije. Samo v frakciji Sv. A,n teinu je baje kakih 90, med temi tudi dekleta, še napoll otroci, ki morajo it'i na občino po legitimacijo. Sama .slika stane 6 lir. Vrh tega tre Im narediti' pot v Koper to na občino.. Culo se je, da se prisilna legitimacija daje osebam, ki so bile v zaporu, ali ki se pečajo s politiko. A tukaj se zahteva tudi od takih, ki niso bili nikoli zaprti pa se tudi s politiko ne bavi.jo. VOLČJA DRAGA. Kakor je ztnaino, se tukaj gradi, nova železniška proga in popravlja stara. Podjetje, ki to delo opravlja, pa mora biti zelo siromašno, ali pa neredno. Obljubili so zaposlenim delavcem, da bodo izplačevali plače vsak miesec, pa včasih preteče 6 ali celo 8 tednov, predno pride denar in še takrat se mora pritisniti s pomočjo karabinerjev. Že talko je plača prav revna za sedanje razmere. Tu je n. pr. neki delavec od Vidma. Doma ima ženo to 4 otroke; Če skihi zarije, ostane njemu za 1 arino osebo 4 lire dtoovmo, ako dela vsaki dan; Če je deževno, se ne dela in zasluži in ni kaj domu poslati. Kako naj taka družina živi? Ni čuda, da je toliko otrok jetičpih. Dajte delavcem pravično plačo, pa bo tudi v ti ireči bolje. Delavec. * Ljudstvo iz Volčje drage .in Bukovice se vprašuje, zakaj g. Giulaj mirna več mesnice. Pri njem je bila vedno dobra postrežba, sveže meso, pa celo perutnina in divjačina; taka mesnica se na deželi bolj redko najde. Čujemo, da bo g. Giulaj natuovo uredil klavnico, ker prejšnja je bila bolj majhna in preveč oddaljena. Zdaj jo gradi na Počivalah. Upamo, da nam bo za Velikomoč zopet stregel s prvovrstnim mesom. , TOMAJ. Precej časa že se nismo oglasili v našem dragem «Malem .listu«. Kaj naj porečemo? Pomanjkanj e denarja, revščina, veliki davki, slaba vinska 1 etilna .in druge težave nas tlačijo. A kljub temu so naše preštevilne gostilne dobro o-biskovame. Pijanost ni redka prikazen. Za viimo iln tobak je vedno denarja dovolj. Kaj zato, če .delavec v nedeljo »zabije« ves tedenski zaslužek • Gospodarske opombe. Dragocena gnojnica se sceja po skritih iin očiitih polih Ura smradi zrak, namesto da bi »njo gnojili njive to travnike. Naš občinski tajnik se je začel za to stvar zanimati; piav ima. — Sadno drevje so žo mnogi pobelili. Naši ljudje bodo morali v bo-dioče več pozarinoisti obrniti na sadjerejo. Pa tudi živinorejo ho treba dvigniti. AVBER n.a Krasu. V soboto 26. februarja se je vršila potoka gdčne Kristine Bole, hčerke u-gletlne družine, z Zdenkotom Stranca,r-je.m o Planine. Poročil ju je župnik iz Tomaja, g. Albini Kjuder, kot družinski prijatelj. 'Cerfl^vemd' pevisikf! izbor, čigar zvesta članica je bila nevesta, jima je med mašo pel. Bilo srečno, ima mnoga leta. — Predimiinuli teden se je obesil Josip Turk, član zmainie družine iž Gradenj. ZdraMniki sodijo, da se mu je hipoma sem zmešal. Pokojniku .bodi Bog milostljiv sodinak ! Preostalim vse sožalje ! Izšel je žepni koledar VEDEŽ za 1. 1927 dobiva se v trgovini J. Štoka >Trst Via Milano 37 in v vseh trgovinah pa deželi. MODERNA PARFUMERIJA G. B. GIUMLIA - POSTOJNA Bogata izbora dišav in dišečega mila iz prvovrstnih domačih in tujih tvornic. Toaletne potrebščine in predmeti za darila. Drobnarije in umetnije. Koralde, biseri, predmeti iz brušenega beneškega stekla. CENE ZELO ZMERNE. Trgovino lahko obiščete, no da bi morali kaj kupiti E53GE i bi 0 J Prosvetna društva ki imajo nevezane knjige ter jih izposo-jujejo, delajo sebi veliko škodo, ker bodo knjige kmalu v ničen a. Kaj storiti? Treba je, da jih dajo vezati. Pošljejo naj jih na Katoliško tiskarno v Gorici, Riva Piaz-zutta 18, kjer jih bodo vezali ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«»■■■■ G\S/e 6\£/č> S/SN-S 1 Jakob Bevc ij 2 urama In zlatarna \ . S trst • CMpfl S. aiacemo št, 5 Z *} 21A TO kupuje v vsaki množini po w to “j višjih cenah. 9 KRONE plačuje više kot vsi drugi. (f ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine. ■ B K m ■ Cerkvena umetnost - Dober tisk j ENRICO T0FF61ETT0 H TRST. Via del Pesoe 4 g ■ Velika izbira slovenskih molitvenikov, B nabožnih knjig, podobic, svetinj in drugih nabožnih predmetov, a Cerkvena obleka in potrebščine. KONKURENČNE CENE. j ■ ■•■■■■■■■■■saa« iiiBinaiaii •.m n min 111111111 iiiiiiiiiiiiiiii »m.: *■ *! ■- Primarij kirurg sanatorija ?. Villa S. Giusto in občinske £ £ bolnišnice v GORICI (Dl. LDJIE Silili, ( £ prej asistent na dunajski vseučiliščni j. I; kliniki profesorja Hohenegga, spreje- ;t ;• ma vsak delavnik od 2-3 popoldne ;• I; Corso Verdi 21-11, telefon štev. 196. ;I " \W.V.WSS.WS.VMv.v.v.v.v.v.v.v.%.%w!" ZOBOZDRAVNISKI AMBULATORIJ Or. G. Laurinsich TRST • Via delle Sette Fontane 6 - TRST Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Slovencem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovensko. Delo zajamčeno. Cene ljudske. Odprto od 9-1? in od 15-19 - Ob nedei|ah od 10-12 Da postane vedno bolj znano naše izvrstno wVlNO Dl OHINA E FERRO" pripravljeno iz pristnega belega vina in zaradi večje vsebine pretvarjajočega se železa, odlikovano na mednarodni razstavi v Montecatini 1. 1925, prodajamo steklenice-vzorce po L. 2.—. Originalna '•% litrska steklenica h. 12.— ELIS1RE Dl CHINA zelo prijetnega okusa, izborno sredstvo proti slabostim želodca in za dobo okrevanja. Originalna steklenica . . . . E«. ©-Steklenica - vzorec . . . . „ 2.50 ŽELODČNE kaplje sv. ANTONA Izvrstno sredstvo za prebavo, ki istočasno blaži vsakršno črevesno draženje. Stekleniči ca............L. 4.50 GLVKOL. Prsni sirup. SMIE.AJOD LEKARNA CASTELLANOVlČH ALUALABARDA, TRST Via del Glullanl gtev. 42, Sv. Jakob - Lastnik F. BOLAFFIO