MODNA KONFEKCIJA PRODIRA NA TRG
Marljive roke in zastarela tehnologija 
Moram priznati, da nlsem vedel za Veletekstilova proizvodna tozda Lama In Modna konfekdja Ljub-Ijana. Prvi ima delovne prostore na Gosposkl 5, drugi v ulici Prvoborcev. Od 1. januarja letos sta omenjena tozda združena v eno temeljno organlzacljo s polnim nazivom SOZD Nama DO Veletekstll TOZD Modna konfekcija Ljubljana, Masarykova 17.
Okrog 30 delavk nekdanje Lame izdela letno v starih in tesnih prostorih 2.300 kosov pletenin. Sedemdeset delavk nekdanje MKL pripravi vsa-ko leto po 50 modelov pomla-dno-poletne in jesensko-zim-ske kolekcije ženskih plaščev. Na trg jih pošljejo okrog 2.200. V obeh primerih proiz-vodnja, ki bi bila primerna za ekskluzivne modele.
O aktualnosti v edinem pro-izvodnem tozdu Veletekstila smo besedovali z direktorjem inž. konf. Jankom Koštijem.
»Finančni rezultati (pov-prečni OD je 10.050,00 din) bi bili še znatno slabši, če ne bi uvedli nekaterih organizacij-skih in varčevalnih ukrepov.
Razen komerciale smo vse druge upravne službe oziro-ma naloge prenesli v na novo ustanovljeno DSSS DO Vele-tekstil. Ker likamo le še v do-poldanski izmeni, smo prihra-nili okrog 15 ton ali 30 odstot-kov goriva.
Da bolje izkoriščamo delov-ni čas in zastarele stroje, za katere v Jugoslaviji ni izdelo-valca, smo vpeljali v šivalnici in pletilnici dvoizmensko de-lo. Kolikor vem, smo edino konfekcijsko podjetje v naši občini, ki se je odločilo za tak stabilizacijski korak.«
- Tekstilna industrija je surovinsko odvisna od uvoza.
»To se dnevno dokazuje v zahtevanem deviznem pri-spevku pri nakupu preje in blaga, še bolj pa v velikih te-žavah v oskrbi z osnovnimi proizvodnimi materiali. Naj-
huje je, da se material draži hitreje od končnih izdelkov.«
-  Cene konfekcije so ven-dar že dovolj visoke.
»Za potrošnika so že previ-soke. Sploh pa ekskluziva. Žal vlada popolno nesora-zmerje cen. Se bolj neprijetno je, da na mnoge sploh nima-mo vpliva. Ce bi v naši panogi resnično vpeljali prosti trg, bi se zaradi hiperprodukcije pre-cejšen del izdelkov prav goto-vo pocenil.«
-   Poskušate  tudi z izvo-zom?
»Za Švico in ZR Nemčijo opravljamo predelovalni po-sel, s katerim zasedemo okrog 10 odstotkov proizvodnih zmogljivosti in pridobimo skoraj pet odstotkov prihod-ka. To je pri nas najpomemb-nejša novost. Pogoji poslova-nja s tujimi naročniki so zelo težki in zaradi zastarelih stro-jev bomo kmalu pričeli izgub-ljati boj s konkurenti iz vzho-dne Evrope.«
-  Izvoz je kljub temu del vaše perspektive. Kaj bo vle-klo TOZD Modna konfekcija Ljubljana v nadaljenje na-predovanje?
»V delovni organizaviji Ve-letekstil in v sozdu Nama proučujemo naše nadaljnje delo. Konec leta bo znana na-ša usmeritev. Kakršna koli bo v organizacijskem ali samou-pravnem smislu, nikdar ne smemo pozabiti, da brez vla-ganj v proizvodnjo (združena sredstva DO ali SOZD) ne bo mogoče napredovati.«
Stane Jesenovec