Prikazi
so pogosto uporabljen stereotipen motiv. Obraz nam prav gotovo sporoča več, tudi občutja, misli. Izbor slikovnega gradiva naj bo čim pestrejši, upoštevajmo različne starosti, spol, sposobnosti starejših ljudi, v multikulturnih okoljih tudi različne rase. Čeprav ima precej starejših ljudi različne bolezni in hibe, ne izbirajmo slik sključenih starejših s palico; invalidnosti so lahko različne, ne samo fizične. Namesto slik osamljenih starejših oseb raje uporabimo tiste z več starejšimi ali z osebami različnih generacij, a ne samo družinskih, saj nemalo starejših živi samih brez svojcev. Starejši ljudje so pogosto upodobljeni kot pasivni, nemočni, odvisni, ki prejemajo pomoč od drugih ali opazujejo življenje, ki gre mimo njih. Raje uporabimo tiste slike, ki prikazujejo aktivne starejše ljudi, v gibanju ali kjer pomagajo drugim, prenašajo svoje izkušnje in znanja; barvne fotografije so primernejše od črno-belih.
Priporočila, ki so jih zbrali in objavili na spletni strani AGE platform so dobrodošla tudi za naše okolje, saj nas opozorijo na pozitivne vidike informiranja o staranju in stereotipna prikazovanja starejših, ki jih pogosto zasledimo tako v medijih kakor v nekaterih organizacijah in ustanovah, ki se ukvarjajo s starejšimi ljudmi. _Alenka Ogrin
Https://ec.europa.eu/slovenia/news/green-paper--on-aging_sl
ZELENA KNJIGA O STARANJU
Evropska komisija je 27. januarja 2021 predstavila zeleno knjigo, s katero začenja široko razpravo o izzivih in priložnostih, ki jih prinaša starajoča se družba v Evropi. Komisija v njej analizira vpliv tega
demografskega trenda na gospodarstvo in družbo ter poziva k sodelovanju v javnih posvetih do konca maja, v katerem lahko vsak izrazi stališča o odzivu na to vprašanje.
Demografija je ena od prioritet Evropske komisije. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu se je v zadnjih 50 letih podaljšala za približno 10 let tako za moške kakor za ženske. Število ljudi, ki bodo potrebovali dolgotrajno oskrbo, se bo skladno s tem predvidoma povečalo z 19,5 milijona, kolikor jih je bilo leta 2016, na 23,6 milijona leta 2030. Z zeleno knjigo se začenja razprava o vprašanjih v zvezi s staranjem v Evropi, sledila pa ji bo dolgoročna vizija za podeželska območja, ki bo obravnavala tudi vprašanje depopulacije.
Staranje prebivalstva ima vpliv na politike in vprašanja, ki jih v zvezi s tem zastavljamo - od spodbujanja zdravega načina življenja in vseživljenjskega učenja do krepitve zdravstvenih sistemov in sistemov oskrbe, da bodo prilagojeni za starejše prebivalstvo. Potrebni so novi pristopi, politike morajo biti primerno usmerjene - od zelenih in digitalnih prehodov do potreb po novih oblikah dela, zdravega in aktivnega staranja ter obravnavanja grožnje pandemij. Pandemija covida-19 je pokazala na pomanjkljivosti v zdravstveni in socialni oskrbi starejših. Posebej so izpostavljeni tudi izzivi kognitivnega upada, mobilnosti, revščine, infrastrukture in upokojevanja.
Zelena knjiga izpostavlja priložnosti za ustvarjanje novih delovnih mest in analizira vpliv staranja na naše poklicne poti, blaginjo, pokojnine, socialno zaščito in produktivnost. Temelji na vseživljenjskem pristopu, ki odraža vsesplošen vpliv staranja na vse generacije in življenjska obdobja ter
65
Izgerontološke literature
poudarja, da je pomembno doseči pravo ravnovesje med trajnostnimi rešitvami za sisteme socialnega varstva in krepitvijo medgeneracijske solidarnosti in pravičnosti.
Javnih posvetov se lahko udeležijo zainteresirani državljani in organizacije iz vseh držav članic. Komisija bo na podlagi rezultatov razmislila o možnih odzivih politike za okrepitev prizadevanj držav članic pri reševanju vprašanj v zvezi s staranjem prebivalstva.
_Alenka Ogrin
Https://www.eurocommpr.at/si/Novice/Sporocila-za--javnost/Dunajska-resitev-za-pomanjkanje-kadra-v--zdravstvu-in-negi
KAKO SO SE NA DUNAJU LOTILI REŠEVANJA KADROVSKE VZDRŽNOSTI V DOLGOTRAJNI OSKRBI?
Na Dunaju so z analizo ugotovili, da bodo zaradi naraščanja števila starejšega prebivalstva do leta 2030 potrebovali 9.000 dodatnih zaposlitev v zdravstvu in oskrbi. Zato je mestna uprava februarja 2021 predstavila 120 milijonov evrov vreden paket, s katerim bodo 4.100 brezposelnim meščanom za nadaljnje poklicno izobraževanje ali prekvalifikacijo v te deficitarne poklice poleg brezplačnega šolanja ponudili še štipendije v višini 400 evrov na mesec.
Konec januarja 2021 je bilo na Dunaju 154.688 brezposelnih, kar je za četrtino več kakor v istem obdobju lani; pandemija korona virusa je tudi v avstrijski prestolnici vzela veliko delovnih mest in zaposlitev. Po drugi strani pa je opozorila na pomembnost delovnih mest v zdravstvu in oskrbi
ter na pomanjkanje ustreznega kadra. Da bi se več brezposelnih odločilo za brezplačno poklicno izobraževanje ali prekvalifikacijo na področje oskrbe, jih mesto spodbuja s štipendijami. Tako bo lahko 4.100 brezposelnih Dunajčanov, ki se bodo vpisali v več kot enoletni izobraževalni program za poklice v zdravstvu, negi in predšolski vzgoji, poleg nadomestila za brezposelnost v času izobraževanja prejemalo še 400 evrov štipendije na mesec.
»Glede na aktualno situacijo je treba brezposelnim prebivalcem Dunaja dati priložnost, da sodelujejo v izobraževalnih programih za delovna mesta prihodnosti na področju zdravstva in oskrbe,« je ob predstavitvi programa, ki povečuje število izobraževalnih mest in zagotavlja finančne spodbude, povedal župan Michael Ludwig. Pri tem projektu sodelujejo Dunajski sklad za spodbujanje zaposlovanja, Zavod za zaposlovanje in ustanove, v katerih udeleženci izobraževanja opravljajo prakso.
Na Inštitutu Antona Trstenjaka za ge-rontologijo in medgeneracijsko sožitje že dalj časa poudarjamo, da bi bilo potrebno določena področja socialnega varstva prenesti z nacionalne na skupnostno oz. lokalno raven, saj bi tako lažje prepoznavali, iskali rešitve in se boljše odzivali na socialne stiske prebivalcev. Zgoraj opisani primer reševanja kadrovske stiske na področju dolgotrajne oskrbe na Dunaju je lep primer, kako so mestne oblasti prepoznale problem in se odločile za aktivni pristop reševanja s spodbujanjem brezposelnih za prekvalifikacijo na področje oskrbe in zdravstva.
Alenka Ogrin
64