F r Narodna in uni knjižnic.. LJUDSKEGA ODRA t ^259985 KOMUNISTIČNI KOLEDAR ZA NAVADNO LETO 1922 UREDIL ING. DRAG. GUSTINČIČ. TRST, 1922. ZALOŽILA SOCIALNA MATICA LJUDSKEGA ODRA. TISKARNA „BUINO»T“ - TRST SOCIALNA MATICA LJUDSKEGA ODRA VSRGIL ŠČ ;< KOMUNISTIČNI KOLEDAR ZA NAVADNO LETO 1922 UREDIL ING. DRAG. GUSTINČIČ. TRST 1922. ZALOŽILA SOCIALNA MATICA LJUDSKEGA ODRA. TISKARNA „EDINOST“ - TRST 259985 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D ' f' < INTERNACIONALA (DELAVSKA HIMNA) Vstanite sužnji iz prekletstva, prezirani od vseh gospod! Zdaj stara pravda, pravda sveta, nas kliče v boj od vsepovsod. Ves svet nasilja razrušimo do osnovanja, — a potem mi naš, mi novi svet zgradimo; svet bratstva in svobode vsem! In to naj bo poslednji odločilni naš boj — za Internacijonalo sleherni trdno stoj! Nikdo ne da nam odrešenja ne carji, kralji in ne bog: osvoboditev iz trpljenja, je delo naših lastnih rok ! Uničimo z roko umelo ta jarem, ki nas vse tišči! — Zdaj kujte bratje, kujte smelo človeštvu lepše, srečne dni! In to naj bo poslednji odločilni naš boj — za Internacijonalo 'sleherni trdno stoj ! f Trpinom zemlja nam na veke ; po stari pravdi spada vsa .. . Hajd v boj vsi s praporom razvitim; naj stara pravda obvelja! Ko vse lenuhe, parasite, trinoge vse, sred slug in psov raznesemo mi z bliskom, gromom, ne bo več solz in ne okov. In to naj bo poslednji odločilni naš boj — za Internacijonalo sleherni trdno stoj I C§DC§) 4 Navadno leto 1922 ima 365 dni, med temi 53 nedelj, in 8 zapovedanih praznikov ter začne z nedeljo in konča z nedeljo. Začetek leta 1922. Občnn in državno leto se začne novega leta dan i. januarja. Cerkveno leto se začne i. adventno nedeljo. Letni časi. Pomlad se začne 21. marca ob 10. uri 49 minut dopoldne. Poletje se začne 22. junija ob 6. uri 27 minut zjutraj. Jesen se začne 23. septembra ob 9. uri 10 minut zvečer. Zima se začne 22. decembra ob 3. uri 57 minut popoldne. Mrki solnca. Leta 1922. solnce mrkne dvakrat, mesec letos noben krat. 1. Prvi solnčni. mrk bo krožnat, to je, sredina solnca nam bo zatem¬ njena, viden pa bo nam rob solnca. Začel bo dne 28. marca ob n. uri 1. min. dopoldne ter bo končal ob 5. uri 9. min. popoldne. Videti ga bo naj- prvo v Južni Ameriki, nadajje v deželah Srednje Amerike in Afrike, izvzemši njen severni del. Opaziti bo tedaj ta solnčni mrk tudi po naših krajih in sicer od 2. ure 15. min. do 4. ure in 40 min. popoldne. Največje pokritje (o’ 38 premera) ob 3. uri 34 min. 2. Drugi solnčni mrk pa bo popoln, a v naših krajih neviden. Videti ga bo le po deželah Vzhodne Afrike, in po južnih krajih Azije, Avstralije in Polinezije. r □--n Januar - Prosinec Hrvatsko: Siječanj. — Češko: Leden. 6 ■a 7 n □ Marec - Sušeč Hrvatsko: Ožujak. — Češko: Bfezen. 8 •O April - Mali 'Praven Hrvatsko: Travanj. — Češko: Duben. Dnevi Godovi in prazniki Solnčni j vzh.! zah, j 1 Sobota Nedelja Pondeijek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja Pondeijek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja Pondeijek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja Pondeijek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja Hugon, Teodora 5. postna (tiha) Franc Božja glava, Rihard Izidor, Zosim Vincencij, Irena D Sikst, Celestina D. M. 7 žalosti, Herman Adalbert, Dionizij 6. postna (cvetna), Mar. K. Ezekijel, Mehtilda Leon I, Betina ® Zenon, Julij t Vel. četrtek, Hcrmg. f Vel. petek, Justin f Ve I. sobota, Helena Veika noč. Vstaj. Gosp. Vel pon d , Anic. Rudolf Apolonij, Elevterij Leon IX., Ema C Marcelin, Neža Anzelm, Bruno Soter, Kaj 1. po velik (bela), Adalbert Jurij, Fidelis Marko, Ermin Klet, Marcelin Peregrin, Anastazij, Cita @ Pavel, Vidal Peter, Robert, Hugon 2. povelik, Kararina 5 35 5 33 5 31 ,5 29:6 40; 5 27|G 42; 5 2516 44 5 226 46 5 206 47 5 18:6 49 15 166 51 5 14 6 53 5 12 6 56 5 1016 57 jo 08 6 58 5 06:659' 15 04 7 01 j5 02 7 03 15 00;7 05 4 58 7 06 4 56 4 54 4 52 4 50 4 49 4 47 4 4't 7 08 7 10 7 12 7 13 7 14: 7 16' 7 17 4 44 7 19: OPAZKE 5 43'6 30j 5 40 6 32 5 37 6 34 6 35 1 6 371 6 39 Izpremembe meseca O Prvi krajec dne 5. ob 6'45 zjutraj. ® Ščip dne 11. ob 9.44 z ečer. C Zadnji krajec dne 19 ob P54 ponoči. © Mlaj dne 27. ob 6 4 zjutraj. ' -□ 9 Maj - Veliki Traven Hrvatsko: Svibanj. — Češko: Kvcten. m- □ Junij - Rožnik Hrvatsko: Lipanj. - Češko: Červen. Izpremembe meseca. Prvi krajec dne 2 ob 7'10 zvečer. ® Ščip dne 9. ob 4'58 popoludne. C Zadnji krajec dne 17. ob 1-3 zjutraj. ® Mlaj dne 25. ob 5-20 zjutraj. 3 Julij - Mali Srpan Hrvatsko: Srpanj — Češko: Červenec. a V Avgust - Veliki Srpan Hrvatsko: Kolovoz. — Češko: Srpen. Izpremembe meseca. 'S Ščip dne 7. ob 5.19 popoldne. C Zadnji krajec dne 15 ob 9 46 zvečer. © Mlaj dne 22 ob 9.34 zvečer. > Prvi krajec dne 29 ob 12 55 opoludne. -O 13 a-—-a n ' September - Kimavec Hrvatsko: Rujan. — Češko: Ž&Fi. Izpremembe meseca. '® Ščip dne 6 ob 8 47 zjutraj C Zadnji krajec dne 14 ob 11 -20 dopoludne. © Mlaj dne 21 ob 5'38 zjutraj. ) Prvi krajec dne 27 ob 11 *40 ponoči. a-a 14 Oktober - Vinotok Hrvatsko: Listopad. Češko: ftijen. Izpremembe meseca. ® Ščip dne 6 ob 1 58 ponoči. C Zadnjj krajec dne 13 ob 10-55 zvečer. © Mlaj dne 20 ob 2-40 popoldne. ) Prvi krajec dne 27 ob 2-26 popoldne. November - Listopad Hrvatsko: Studeni. — Češko: Listopad. Izpremembe meseca. ® Ščip dne 4. ob 7 - 37 zvečer C Zadnji krajec dne 12 ob 8'53 dopoludne. ® Mlaj dne 19 ob 16 ponoči. C Prvi krajec dne 26 ob 915 dopoludne. □ December - Gruden Hrvatsko: Prosinac. — Češko: Prosinec. Izpremembe meseca. ® Ščip dne 4. ob 12.24 popoludnde. C Zadnji krajec dne 11. ob 5.41 popoludne. @ Mlaj dne 18. ob 1-20 popoludne > Prvi krajec dne 26. ob 6-53 zjutraj. -A 1 17 MERE IN TEZE. 1. Internacionalne mere. Internacionalna mera, ki je podlaga tudi vsem internacionalnim težant. je meter (m). Vendar pa ta mera ni še splošno pripoznana. Angleška, Rusija Amerika in dr. države rabijo še vedno svoje nacionalne, stare mere. Glavni hočemo navestifv naslednjem: I meter (m) — io decimetrov (dm) = ioo centimetrov (cm) — iooo milimetrov. i kilometer (km) = iooo m = 0.131823 avstrijshih milj = 527.291O dunajskih sežnjev. 1 miriameter — 10.000 m = 10 km. 1 kvadratni meter (m 2 ) = 10.000 kvadratnih centimetrov (cm 2 ) =» 0.278036 sežnjev = 10.00931 kvadratnih čevljev. 1 kvadratni centimer (cm 2 ) = - m'-’ = o’144 134 kvstdr. palca IOOOO 1 kvadratni milimeter (mm 2 ) =-cm 2 . 100 1 kvadratni kilometer (km 2 = 1000000 m 2 = 10 ha. 1 ar (a) = 100 m 2 = 27.80 kvadratnih sežnjev. I hehtar (ha) = 100 a = 10000 m 2 = 1*737727 avstrijskih oralo' 1 kubični meter (m 3 ) = 1000 litrov (1) = 10 hektolitrov (hi) =* 31*66695 kubičnih Čevljev. 1 liter (1) = 1 dm 3 = 1000 cm 3 . j hektoliter (hi) — 100 1 = — m 3 . 10 2. Angleške mere. 1 jard (Yard) = 3 angleški čevlji = 36 angl. palcev = 0*9143835 fl> 1 angleški čevelj — 0*3048 m. 1 angleška milja — 1609*315 m. Poleg teh ima Anglija še druge dolžinske mere, ki pa niso za nas važni 3. Ruske mere. 1 čevelj = 1 angleški čevelj. 1 aršin — 0*711 m. I sedenj = 3 aršini = 2*133 m * 1 vrsta ~ 500 sežnjev = 1066*78 m. 1 desjatina (desetina) = t‘0925 ha. 4. Pomorske mere. I morska milja = 1 jt geografske milje = t *855 i km (vozel — milja 5. Internacionalne teže. J kilogram (kg) — 100 dekagramov (dkg) — 1000 gramov (g) -* 1*785523 dunajskih funtov. I tona (t) — 1000 kg = 10 metričnih stntov. 1 metrični stot — 100 kg. 6. Ruske teže. I pud — 40 funtov = 16*3812 kg. 1 funt = 040953 kg. Za kraticami internacionalnih mer in tež ne stavimo nikoli pike, al> se ne nahajajo na koncu stavka. IS Proletarci vseh dežel, združite sel (Karl Marx in Friderik Engels: Komunistični Manifest) 19 Pogovor pod lipo. I. Mi se redko zbiramo pod lipo, da bi se mirno porazgo- 'orili o svojih zadevah , da bi si nemoteno potožili svoje jorje. Kapitalistična buržuazija nam je zasela vse senčne irostore. Rabi jih za to, da udobno na njih kuje svoje no- r e naklepe in nakane proti nam, nas pa je pognala v za- luhle tvornice ali pa podzemeljske katakombe. Toda čim nižje smo, tem višje gredo naše misli, čim ežje nam je pri srcu, tem bolj žari naše delo, čim bolj iretresa mraz naše ude, tem bolj vroče je naše srce. Na začetku leta 1920 so nam zamašili usta, toda mi smo jovorili z očmi. In če nam zamašijo tudi ušeša, mi bomo lišali glasove z rdečega vstoka vkljub temu. Zrak, ki nas obdaja in ki ga dihamo posreduje med lami misli. Za nas ni meja, ne finance, ne žandarjev. Mi mo povsod, kjer in kadar nas je treba. Nas so uničili lansko leto, toda mi smo vstali, ker smo ;ivo delo. Izprašujete me, sodrugi, da-li mi ni težko pri srcu^ko mo našli ob svojem novem nastopu na areni primorskega lolitičnega boja novega nevarnega sovražnika? Mi smo komunisti in nas diči ena čednost, ki nam jo ves ; vet priznava: mi smo brutalno odkritosrčni. Zato vam idgovarjam brez hlimbe: — Da! Toda kdaj je bilo nam še lahko pri srcu? In kdaj smo ležali strahopetno iz boja? Naša prva naloga je, da hladno premotrimo in pre- odimo svoje bojno polje in svojega sovražnika, da ne ilepšavamo zla, da ne olajšavamo težkoč, da ne omalo- 21 važujemo nevarnosti, da si napravimo jasen načrt in da gremo na delo. d sfc * * Na Primorskem imamo danes dve stranki mas. Bolje b vam povedal, ako bi rekel, da imamo dve stranki, ki v potegujeta, da pritegneta primorske ljudske mase v s< 1 krog političnih idej. Ti dve stranki sta komunistična klerikalna. Kaka druga stranka v slovenskem delu te d r žele stvarno ne obstoja. 2 Bistvena znaka politične stranke sta sledeči stvari: Gospodarski in kulturni program ter organizirana m sa, ki sledi temu programu. Ne torej osebe, kričači, ne shodi, ne listi, ne besede . Program in oganizirana masa, to je politična stranka. V V V v Jugoslovanska buržuazija na Primorskem, t. j. jugosl ■ venski odvedniki, notarji, trgovci, trgovčiči in gostiln čarji, uradniki in po ogromni večini učitelji, ki zavesti 1 ali nezavestno, načelno ali breznačelno sledijo prvim, i 1 so imeli nikoli še socialnega, t. j. družabnega program In kak socialni program naj bi sploh imeli ti ljudje? Program, ki naj bi povzročil, da pride več ljudi v adv 1 katske in notarske pisarne, program, ki naj bi priklical v< kupcev v trgovine jugoslovanskih trgovcev, pf gram, ki naj bi privabil več pivcev v gostilne f goslovanskih gostilničarjev, program, ki naj bi te gospodom povečal dobiček, ki naj bi bolj in 1 trejše praznil žepe ostalim — evo edini prograi ki ga oni lahko postavijo in potrdijo. — Mi smo narodni! — Mi smo narodni advokatje, narodni notarji, narod trgovci in narodni gostilničarji in ker govorimo z vami Vi jezik, je vaša dolžnost, da polnite nam naše malhe. — Da smo vas med vojno ravno tako odirali, da smo m< in po vojni ravno tako verižili, kakor vsi drugi naše vrst da zagovarjamo vsa načela svetovnega kapitalizma — I to moraš ti, jugoslovansko ljudstvo, pozabiti, ker goV rimo tvoj jezik. — Mi se bomo borili za tvoj jezik! — to je ves njih 1 program in pri tem edinem geslu pozabijo stranski stave ki je edina motorna sila, ki jih naganja k temu, da se b rijo za jezik svojih suženjev, namreč: ll — ker če bi ne 'bilo več vašega jezika, in borbe zanj, bi bili tudi mi tu brezpotrebni. . . Vsak drugi program, ki bi si ga postavil ti gospodje, bi bil v živem nasprotstvu z njihovim materielnimi, z njiho¬ vimi gospodarskimi interesi in ti določujejo smer vsa- V kega družabnega razreda. Njihovi gmotni interesi se ne krijejo z gmotnemi interesi d nobene druge skupine naroda, ne delavstva, ne kmeta, zato tvorijo razred sam zase. 11 In tako smo doživeli lansko spomlad silen špetakelj na političnem polju Primorske. ' Mlad duhovnik-politik iz te svete aliance boriteljev za *narodni jezik», po inspiraciji, ki mu gotovo ni prišla od svetega duha, zahteva v nekem članku, da naj si postavi j politično društvo «Edinost» svoj socialni program. Doktor H Wilfan, ki ima mogoče vse druge dobre lastnosti zemljana ti njegovega kroga, samo ne tiste, ki bi jo najbolj krvavo f potreboval kot politik, t. j. ostrine duha, ki da človeku A dalekovidnost, se je takoj dvignil z naivno avtoriteto ana¬ hronističnega «prvaka», češ: v , — Kaj, kakšen program hočete, gospodje? Naš program je slovenski jezik! j, Ubogi Wilfan, niti opazil ni, da je padel v past, ki mu je m nastavil neskrupoiozni duhovnik-politik, ampak-sve- g tovni jezuitski generalni štab. j. Tisti dan je dr. Wilfan z vso svojo žalostno liberalno po- j litiko na Primorskem politično mirno v Gospodu zaspal. Tolika naivnost je prebedna celo za vodstvo vaških gostilničarjev, ^ Klerikalna politika na Primorskem nima svojih poli- ! tičnih avtoritet, ali ona jih tudi ne potrebuje. Klerikalizem ima svoj internacionalno izdelan program in svojo interna- ( cionalno pot. To je svetovna sila, Klerikalizem se prikazuje p v vsaki deželi kot nacionalna politična sila, toda to je le j navidez, On ima svoj svetovni nazor in svoj svetovni go- ,, spodarski program in — končno — svoje svetovno medna¬ rodno vodstvo, tudi če ne tako vidno kakor je Komunisti- ( dna internacionala. e Ta program laska širokim masam. On ni nič okostene¬ la l e g a - Vsaki svetovni izpremembi, vsaki novi kulturni pri¬ dobitvi, vsaki socialni masni zahtevi se takoj prlagodi. V 23 liberalni dobi je bil bužuazen, v naraščanju delavskih mas^ je bil socialističen in ko se bližamo revoluciji, postaja y komunističen. Ta program je v kratkih besedah povedano: za vsako ceno, tudi za vsako moralno izgubo, politično nadvladje duhovništva, ali, kakor se navadno izražamo, politično Cerkve, v svrho, da čuje nad duševnim razvojem človeštva, In tako vidimo to - le zanimivo prikazen na Primorskem: s Klerikalizem bije z navidezno neznatnimi močmi, s paf n komaj došolanih, mladih fantov na dve strani uspešen boj: j na eni strani se je pod hipokritično krinko narodnega edin- ^ stva zagrizel v politične in kulturne organizacije, ki so bile p do sedaj izključna last liberalne, nesodobne gospode, na drugi strani se je polastil ravno tako hinavsko komu¬ nističnih fraz in se laska z nemalim uspehom kmetskemu proletariatu. Danes že so tako močni, da javno in brez pridržkov 11 trosijo v svet, da bodo pometali iz vseh ustanov liberalno s gospodo, dočim prihajajo k nam in nam namigujejo, češ: c — Saj mi delamo za vas ... c Nam to ni novo in zato se smejemo. r r s Kje smo videli do pičice iste stvari? Ne daleč in ne pred davnim časom. 5 Na Kranjskem je liberalna gospoda, ki jo je vodil dr. Ivan p Tavčar, letala za klerikalci vse do 1. 1890 kakor vsiljivo c pokvarjeno mestno dekle. Tavčar je neprestano jadikoval j in sklepal z njimi premirja in mirovne pogodbe ter jih rotil na «narodno edinstvo». r To se je godilo toliko časa, dokler se niso začutili kleri¬ kalci zadosti močne. V zgoraj navedem letu pa so 'sklicali v Ljubljano svoj prvi Katoliški shod, na katerem so prešteli svoje moči in tedaj je dobila kranjska liberalna gospoda j tako brco, da ni nikoli več okrevala od nje. Polpobožni Ivan je potem otvoril v «Slovenskem Narodu vse brizgal- j niče in brizgal iz vseh mogočih kloak na poštene in nepo- ' štene duhovnike; prej polpobožni Ivan je napisal potem tudi «Izgubljenega Boga», najnesramnejši panflet, kar se J jih je kdaj napisalo na slovenskem jeziku; polpobožni Ivan je oblekel rdečo srajco, se ovil do nosa v slovensko troboj- 24 nico, zašel vranca in jaharil od mesteca do mesteca, od trga do trga -— v vasi so hodili slovenski advokatje k ! a večjem na mastno plačane pravdne komisije — toda Ivan je ostal general brez vojske in tudi njegovo neosrbolilstvo mu je ni moglo več priklicati. 0 To je karakteristika brezprogramnega liberalizma in zavratnega klerikalizma. To je karakteristika boja med njima. Dr. Ivan Prijatelj je napisal v Krsnikovem životopisu r ‘ strašno moralno karikaturo o dr. Ivanu Tavčarju. Jaz 11 mislim, da mu je delal veliko osebno krivico. Prijatelj ni '1 : dialektik, ker ako bi bil, bi vedel, da dr. Tavčar ni oseba j 1 ' dr. Ivan Tavčar, ampak liberalna gospoda, buržuazija. e Prijatelj bi bil v tem slučaju moral slikati razred in ne dobe 13 in ne osebe. u Kdo bi torej sodil dr. Wilfana kot osebo? Kdo mladega duhovnika - politika na Primorskem, ki lV nastopa kakor šarlatan na semnju: sedaj za revolucijo, [0 sedaj z udanostno izjavo novi domovini, sedaj kot interna- š: cionalec, sedaj kot odrešenik primorskega Slovenstva, se¬ daj kot prijatelj narodne gospode in sedaj zopet kot voditelj revolucionarnega kmeta in delavca? On v isti sapi laže in moli, opravlja in blagoslavlja, zavija in vpije: da je resnica samo ena . .. Nekdo izmed nas se je zgražal nad njegovim značajem in mu očital dvojno moralo. Sodrugi, posamezne osebe so m postranska stvar v strankah. Ako je le - ta ravno najbolj r o dvoumne moralne vrednosti med svojimi brati v javnem al življenju, je zato, ker sistem takega rabi. d Bodite torej prizanesljivi osebam in gk Kte v strujo, da ne postanete kratkovidni! Kako je torej z narodnim edinstvom na Primorskem? 0, ono bo kmalu uresničeno. Pod krinko edinstva so klerikalci zasedli «Kmetijsko in vrtnarsko zadrugo«, pod to krinko se bodo polastili v kratkem še par važnih posto¬ jank, pod to krinko se bodo tudi polastili političnega društva «Edinost». Kmetska masa, ki ne pojde z nami, pojde z njimi, ker pri omlednih in brezprogramnih buržujih nima ničesar več iskati izven izkoriščanja — in s tem bo političnega življenja. K.er komunizem ne bo trpel nikoli cerkvenih diplomatom pri svojih vladah. 26 •j 1 it e at .11 it Oi it ir Ijž vt a k Lil a' a' E ijt id In' oi ei »i* li :ei iJ o' Ker komunizem ne bo dovolil papežu in škofom privatne lastnine na ogromnem njihovem bogastvu in na velepo¬ sestvih. Kristus je bil ubog, ni živel po palačah in se ni vozil v kočijah in avtomobilih in ni politično vladal sveta, ni zahajal na politične shode, se“ni družil z vladarji, niti bil ljudski poslanec v parlamentu. Ker komunizem ne bo dovoljeval duhovništvu drugih tiskaren, kakor za verske spise, za verske knjige. Ker komunizem ne bo dovolil, da se Cerkev vtiče v čisto gospodarska in znanstvena vprašanja in tako ovira napre¬ dek proletariata. Temu se politična Cerkev ne more odpovedati in to more obdržati samo dokler obstoji kapitalistični red člo¬ veške družbe. Ona to ve in zato uči, da je Bog ustvaril hlapca in gospodarja in da morata oba živeti, Mi pa vemo. da Bog ustvari samo nagega človeka in da se mu zgodijo razredne krivice še - le v kapitalističnem ustroju človeške družbe. Pa tudi kapitalizem ve, da ne more živeti brez Cerkve. Evo vzgledov: Francija, najbolj kapitalistična in framazonska država v Evropi je pred desetletjem ločila Cerkev od države. Veliki framazon, oče kapitalistične zmage Ententine. Clemenceau, je takoj po svetovni vojni zopet poiskal stike z Vatikanom in njegov naslednik, framazon Briand, je že poslal oficielnega poslanika francoske države k papežu. Italija je nad pedeset let v razkolu s Cerkvijo. Frama¬ zon Mussolini, veliki fašist, je začel posredovati med itali¬ jansko vlado in papežem. Jugoslavija ima tri velike konfesije in vse tri so verne dekle državne oblasti'," vse tri so uradne. Toda zato pravijo, da smo komunisti proti veri. Ne, sodrugi, mi nismo proti veri; in ne samo da nismo proti katoliški veri, nego nismo sploh proti nobeni veri. Napravili pa bomo v največjem interesu verstva samega približno to, kar je napravil svoječase Kristus. On je vzel bič in je napodil kramarje iz templja in mi bomo tudi vzeli bič in bomo nagnali duhovnike s trga v cerkev. Za¬ kaj njihovo delo ni od tega sveta in zato nimajo v politiki, v prosvetnem življenju, ničesar opraviti. Foda to ni demokratično! 27 Ne, to je moralno. Tu gre za moralo. Kdor pa hoče demokratizma, ta naj sleče talar in naj gre delati in proletariat mu tam ne bo f kratil delavskega demokratizma. f V svojem boju proti nam klerikalizem ni izbirčen v sredstvih. Od izigravanja najnežnejših, najsentimental- nejših čuvstev pa do najmastnejših laži gre njegova ne,- skrupulozna skala. Ne bom pozabil nikoli naslednjega vtiska: V nekem trgu se porniče na sv. Rešnje Telo procesija. Dospevši do prirejenega altarčka sredi trga, je duhovnik odpravil ob spremstvu domače godbe sveto opravilo. In ko je povzdignil moštranco in blagoslovil množico, je zaigrala godba v taktu nabožne pesmi «Lepo našo domovino». Pripomniti moram, da smo bili tedaj tretje leto v oku¬ paciji. Klečeča masa je ihtela na glas. Ob tej priliki mi je živo stopil pred cči duhovnik- šarlatan, ki je malo prej na nekem shodu vpil kakor obseden: — Tudi mi smo internacionalni, tudi mi! Revolucijo hočemo, revolucijo takoj! Nič nočemo več čakati! In spomnil sem se gorostasnih laži — sedaj so utihnile — da hočejo komunisti vzeti kmetu zemljo, da mu hočejo raz¬ deliti njegovo živino med one, ki je nimajo in podobno . . . In spomnil sem se na pisanje «Edinosii» iri «Goriške Straže», ki danes branita rusko revolucijo in jutri kujeta v zvezde kralja Aleksandra, ki vede in hote zmešata tako dobra in slaba poročila o Rusiji, da ljudstvo ne ve več, kaj je dobro in kaj je slabo, kaj je krivo in kaj je pravo. — Vrgli bomo mreže v kalne vode — to je njihova taktika. — Naš regiment bo stal na nerazsodni kmetski masi — to je še njihovo sladko upanje. Neki mlad človek iz njihovih vrst mi je pripovedoval, kako pridno študira njihova mladina Marxa, Lenina in vse mogoče druge naše velikane in njihove nasprotnike. — Verujem, sem mu odgovoril, toda ne zato, da bi ga razumeli ni primenili v našem življenju, temveč zato, da bi ga znali izrabiti proti komunizmu in proti proletariatu. Zakaj človeku, ki stoji trdno na stališču — in s tem kleri¬ kalizem stoji in pada — da je Bog vse prav ustvaril na 28 tem svetu, da je ustvaril hlapca in gospodarja in da imata oba enako pravico živeti na tem svetu, ne pomaga nobena sociologija, nobeno znanstvo več. To je torej stranka, ki ima v svojih vrstah ravno tako rada Karla Polaka, večkratnega stomiljonarja, kakor obrt¬ nika, kakor malega kmeta, kakor tvorniškega delavca. . Stranka, ki organizira kolone in trpi, da imajo cerkve same po naših solnčnih Brdih kolone. Stranka, ki se bori proti kapitalizmu in odobruje ogromna bogastva svojih škofov in prelatov. In vendar je zgodovinska funkcija te stranke, da pobere ostanke, ki jih je pustil liberalni kapitalizem na cesti in ki po svoji duševni zaostalosti in socialni neaktivnosti ne morejo v delavske vrste. To je mali obrtnik, mali uradnik, učitelj in srednji in mali kmet v kolikor socialno neprosvečen. To je nevarna armada za komunizem. Malomeščanstvo je zelo revolucionarno. Seveda — kakor nam je Marx povedal — ne zato, da bi se rešilo kapitalizma, ne zato, da bi doseglo nove socialne, kulturne in moralne cilje, temveč zato, da bi ohranilo to, kar ima, odnosno, kar je pred vojno imelo, To je tisto, ki bo prelivalo poslednje kaplje delav¬ ske krvi. Čim bolj se bo razvilo in organiziralo, tem bolj krvava bo svetovna revolucija, Zapadnoevropska revolucija bo bolj krvava, kakor je bila ruska. V Rusiji smo imeli samo slabe bele kadre. Tu imamo tudi močno organizirane črne kadre. Kdor podpira torej naš nacionalni klerikalizem — našo lipovo vejico — ta zavestno ali nezavestno povečuje reko krvi, ki mora izteči za nove vzvišene cilje človeške družbe. * * * Naša buržuazija je gnala lani našega kmetiča — ne vsega — v boj za lipovo vejico. To naj bi bil plebiscit in naj ne bi bil plebiscit Slovanstva v Italiji. Našemu kmetu n& splošno ni več za buržuazijo, on je celo revolucionaren, ali nepoučen in živi še vedno v omledni sentimentalnosti preteklega časa. -—- Samo še sedaj, pokažimo, da smo Slovenci! Ves svet gleda na nas! — to je bila bojna parola. 29 Ubogi zapeljanci! Kapitalistični svet kaj dobro ve, da ^ žive tu Slovani, a se korenito požvižga — da ne rečem drugače — na te Slovane. Kapitalizem se požvižga ravno- tako nanje, kakor na par miljonov prebivalcev drugih jezikov, ki so priklopljeni proti svoji volji reakcionarni, ž kapitalistični Jugoslaviji. Kapitalizem vsled svojih gospodarskih načel ne more rešiti narodnostnih vprašanj. On mora biti imperialističen i in imperialistična je tudi lipova vejica, J Poglejte jo samo, kako molči danes, ko imperialistična ] Jugoslavija rine nož v grlo revnemu albanskemu narodu, ali 1 kako molči, ko jugoslovanski kapitalistični trinogi vrše 1 najbolj zverinske zločine nad našimi delavskimi brati v ] Jugoslaviji, i To je lipova vejica. In vedno bo našla še en: «samošeenkrat»! Svoboda jezikov pa je samo v proletarski sovjetski organizaciji človeške družbe. Lipova vejica pa ga ni polomila samo idejno, ampak tudi praktično. Njeno parlamentarno delo bo končno odprlo tudi kmetu oči. V rimskem parlamentu je debutirala z najbolj neso¬ dobnim argumentom: prijavila in ugotovila je svojo ne¬ sporno pravico, da govori na Montecitoriju v slovenskem jeziku. Kapitalistično demokratstvo je bilo vedno formalistično. Da je italijanska demokracija nekoliko manj formalisti¬ čna in bistrejša od naše, bi bila z odobravanjem pozvala na¬ še lipovce, da govorijo slovenski. Tako bi jih bila namreč še manj razumela in še brezobzirnejše zavračala ali per- siflirala njihove zahteve. Ni jedro vspeha in koristi ljudstva v tem, v kakem jeziku zahtevamo njegove pravice, nego kaj mu prinesemo do¬ mov. Na kongresih Svetovne republike v Moskvi bomo Slovenci govorili v francoskem, nemškem ali morda celo v esperantskem jeziku in prav gotovo ne bo nikdo zahteval, če prav mu bo široko dovoljeno, da bi govoril slovensko. fo hočemo torej videti, kar ste prinesli domov, kar mi rabimo! Prazne roke — ali k večjemu kako sladko obljubo, ki se potem tako ne izpolni, ker za to je treba sile. 30 Niti v nacionalnem parlamentu se ne da za uboge ničesar doseči, kamoli v parlamentu tuje buržuazije! Toda mar ne izgleda naša bodočnost na Primorskem žalostna? Sodrugi, vi ste malodušni? Poglejte okrog sebe nekoliko! Kakor listje in trave nas je. Od vzhoda do zahoda segajo naše nepretrgane vrste. Na vsej svoji poti solnce ne preneha sijati nanje. Naš boj ni lokalen boj. On se bije po vsej široki zemlji. Nobena ideja še ni obsegla toliko sveta. Ideja, ki je povzročila naj¬ večja dosedanja valovanja mas, kristianizem, z vsem svoji¬ mi sektami (katolicizmom, protestantizmom, pravoslav¬ jem itd), obsega danes komaj slabo tretjino vsetfa prebi¬ valstva zemeljske oble. Komunizem je vera ubogih in tla¬ čenih poslednje afrikanske kolonije. Komunizem je vera vseh modernih sužnjev. Usoda kapitalizma in zmaga komunizma se ne bo odlo¬ čila na Primorskem, ampak v Nemčiji, Angliji in Franciji. Ne v Trstu ali Gorici, ampak na barikadah v Berlinu, Londonu in Parizu. Za svetovno revolucijo, za zmago komunizma je vseeno, če smo vsi Slovenci komunisti, ali pa nobeden. Ni pa vseeno za nas same. Ni vseeno, da - li mi več ali manj krvavimo; ni vseeno, da - li smo mi v diktaturi prole¬ tariata že svobodni in enakopravni vsemu drugemu prole¬ tariatu, ali da nad nami vlada bajonet; ni vseeno, kakšno moralno pot uberemo v Lem svetovnem gibanju. Svetovna vojna nas je zalotila nepripravljene, naivne in celo smešne. V Jugoslaviji, kakor tukaj se to strašno maščuje nad nami. Glejmo, da nas ne najde take tudi svetovna revolucija! G. 0 sovetih. ^ sak razred človeške družbe prinese s seboj, ko se po¬ lasti oblasti, nove pojme o lastnini, nov red v posesti in s tem svojo novo obliko vladavine. Fevdalna gospoda navadno ni priznavala priprostemu človeku lastninskih pravic do zemlje in njenih sadov. V fevdalnem sistemu 31 človeške družbe je bila zemlja božja, državna, ali vla-rj; darjeva. Ta poslednji je potem božjo, državno in svoj® r zemljo podarjeval svojim sorodnikom, svojim vazalom' a svojim zvestim knezom, grofom, vojvodam itd. Ti bogati' darovi pa navadno niso bili zastonj, temveč so morali obdarovanci vršiti zanje gotova državna ali vojaška oprale vila in so imeli obveznosti proti vladarju. Oni so bil' c njegovi uradniki, oni so pobirali zanj davke, nabirali v po~d trebi zanj vojsko, sodili ljudstvu — to je bilo njihov- najljubše in najlažje opravilo — in skrbeli so za red Vu državi, t. j. za to, da se tlačani in sužnji niso spuntali n Uradništva, in uradov v današnjem smislu teh besed tem daj ni bilo. Tedanje priprosto gospodarstvo, tedanji druoi žabni red in tedanja oblika lastnine niso potrebovali ura-b dov in uradnikov. p Ko se je koncem osemnajstega stoletja mladi razred se^‘ danje kapitalistične buržuazije začel puntati proti gospod^ in njenemu družabnemu redu; ki je postal za novo gospo^ darstvo preoskosrčen in ko se je končno polastil oblasti, v državah, je takoj izpremenil pojmovanje zasebne lastni-j. ne in fevdalni red. Kapitalistična buržuazija je rabila za r svoje novo gospodarstvo svobodnega kmeta in svobodne-^ ga delavca. V fevdalni dobi so imeli knezi, grofje in cer- kve na zemljo priklenjenega tlačana, t, j., tlačan ni smel zapustiti zemlje, ki mu jo je dodelil njegov žlahtni gospod, j ali cerkev (škof, opat, dekan ali župnik) v obdelovanje^ brez njihovega dovoljenja. On ni smel v mesto, da postanej tam obrtnik ali delavec, Ako je vladar podainl svojemu, vazalu zemljo, mu je podaril z njo tudi vse ljudi, ki so ži-j veli na nji. Ako je grof grofu, ali škof škofu odstopil ali ( prodal kos zemlje, so prešli obenem tudi vsi tlačani, družinami vred, v posest novega posestnika dotičnega ko- sa zemlje. Tlačan ni navadno ničesar posedoval kakor svoje žuljave roke in del pridelkov za skromno prehrano‘ sebe in svoje družine. To pa je bila velikanska ovira za kapitalistično gospodarstvo, ker delavnice in tvornice ra-^ bij6 svobodne delavce za delo in trgovci in, banke svo-j hodnega kmeta, s katerim lahko trgujejo in mu lahko po- | sojujejo denar in blago pod garancijo njegove osebne lastnine. Zato se je buržuazija borila za osvobojenje tla¬ čana in je ob svoji zmagi deloma razlastila boga, države in druge plemenitaške veleposestnike ter deloma dodelila 32 aajihovo zemljo osvobojenemu kmetu. Ta izprememba v >j©rivatni lastnini in ta novi način gospodarstva pa je mo- tiral prinesti tudi nov državni aparat. Ta aparat se izraža itv r kapitalističnem družabnem redu predvsem v ogromnem jliteviiu uradov in uradnikov ter parlamentu, ki vedno a aovečava število uradov in uradnikov in zato imenujemo il^časih ta red tudi burokratični (burokrat = uradnik) red O človeške družbe. />; Kapitalistična buržuazija je ob svojem prihodu na vlado rnevrgia prejšnji red in prejšnji (fevdalni) državni aparat, lin kakor je bil postal prej fevdalni ustroj države in družbe eoreozek in preozkosrčen za nove gospodarske oblike ka¬ pitalizma, tako je postal dane studi kapitalistični ustroj a-Ir zave in človeške družbe preozek in preozkosrčen za ■ zore gospodarstva in življenja novega delavskega razre¬ da. V tem pa je tudi že zapopadena nujnost njegovega raz¬ pada. Delavski razred, kateremu se pridružuje mali ^ cmet, se punta proti sedanjemu kapitalističnemu redu, ^cer je le ta za njegovo gospodarstvo in za njegove živ- jjenske vzore preozek in preozkosrčen in ko bo zmagal g iad buržuazijo in se polastil oblasti, ga bo moral razbiti n uničiti ter postaviti na njegovo mesto nov red in novo ' >bliko vladavine. ,j Ta novi proletarski red bo torej slonel na novem j estavu vladavine, na novem aparatu proletarske oblasti. , ''o imenu je danes že vsakomur znano, da se imenuje ta giovi sestav proletarske oblasti, sovetski sestav, da bo vsa Iržava in končno ves svet razdeljen na tako zvane de¬ lavske in kmetske (v začetku, dokler bo obstojala . tudi |j'ojska, tudi vojaške) sovete, v njihovo bistvo pa je pri nas ? _e redkokdo prodrl, zato je na mestu, da se tu pogovo¬ rimo o tem novem ustroju državne blasti. r Soveti niso morda kaka umetna tvorba, naštudirana konstruirana pri zeleni mizi proletarskih učenjakov, ^emveč so se porodili v tvornicah med črno delavsko mno¬ žico. Rodil jih je boj med delavsko množico in^ po¬ cestniki tvornic. Oni se niso rodili v jasni in izklesani ob- iki, v kakoršni jih vidimo danes v proletarski Rusiji, .emveč v dokaj nejasnih obrisih in z netočno opredelitvijo ijihove oblasti. Njihova moč, pomen in njihova jasnost ,2 rastla z zaostravanjem boja delavstva s kapitalom, da t o končno prišli do višine, ki jo lahko merimo danes sa- 33 mo še z mednarodnim merilom. Delavstvo vsega svet 1 ;; gleda danes v sovetih edino mogočo obliko ustroja svojž; vladavine in v tem dejstvu tiči njihov mednarodni pomeD- njihova mednarodna vrednost in veličina. Ko se je začel razvijati kapitalizem, se je delavstvo m< 'j ralo pričeti združevati v svoja stanovska društva, ali ki j kor pravimo danes, v svoje strokovne organizacije, 4rc bi se lažje upiralo in borilo proti neznosnemu izkoriščanji h Te strokovne organizacije, njihove zveze in konfederiai cije, vodijo strokovno gibanje delavstva na splošno. V nin£ hov delokrog spadajo predvsem mezdna vprašanja, vpft 1 sanja delovnega urnika, vprašanja skupnih fkolektivniel pogodb med delavskimi skupinami in kapitalisti in končfbv vprašanje stavk, ki imajo namen, da prisilijo tovaa narje, da priznajo zahteve delavskih skupin. ot Toda poleg teh vprašanj, ki zadevajo delavce p e j sameznih strok, kakor n, pr. kovinarje, usnjarje, Žuj ničarje itd. je še vse polno vprašanj, ki se tičejo prc 1 11 vsem delavstva ene in iste tvornice. Treba je reševal dnevna vprašanja, dnevne spore, ki nastajajo med d ^ lavstvom in delodajalcem. Taka vorašanja so: sprefm manje in odpuščanje delavcev, higienske naprave d* tc tične tvornice, različne statistike, v novejšem ča £ l< kontrola nad dobavljanimi surovinami, izdelanimi mfl° zmami blaga, prodajnimi cenami, dobičkom tvornice Za reševanje takih vprašanj, ki gotovo tudi globoko rezavajo v živo meso delavstva, je nastala potreba ust 1 ®] novitve tako imenovanih «notranjih tovarniških 1?" misij» ali «tvorniških svetov*. Ti tvorniški sveti 1 postali nekaki pomožni organi strokovnih organizacij in 11 * se tudi ustanovljali po spodbudi strokovnih organiza ( s Taki sveti so nastali najprej v Nemčiji, potem na Ang^ ( škem, in med revolucijo leta 1905/6 v Rusiji. Rusi ifl® 13 nujejo te organizacije «sovet»*) in odtodi torej to ime, )v je postalo sedaj že mednarodno. vo 1 Oglejmo si najprej nekoliko njihov postanek in njihfli življenje po posameznih državah, pa bomo potem sle< njihovemu razvoju do teoretične in praktične oblike lavske države, kakoršna se nam kaže danes ob diktat 1 ^ *) V slovenščini pišemo pravilno „sovet“ in ne „sovjet“, kakor piS^lh tudi „Lenin“ in ne „Ljenii;“. V ruščini so namreč vsi e mehki, SloV* pa e ne mehčamo. 34 ko bo izredno stanje ,jroleiariata in kakoršna bo jutri, — ~~ - Rinilo in ko bodo nastopile redne razmere v delavskih gfžavah. a) Na Angleškem. nr ( Tvorniški soveti na Angleškem, niso niti najAarejsi ni k 1 najbolj razviti, tcda njihov nastanek in razvoj je a ° čredno značilen, da nam kaže govoriti o njih kot pr vi . nj : Komu ni znano, da ima Anglež neko poseono snos o effenje do ustanovnosti in do zakona? To spoš ovan,e je nhgleška buržuazija prav pridno vcepljala tu 1 ® av . s ,A? pfa tako pred vojno na Arngleškem nismo imen-. a ) vc 1 1 . 1 nielavskih gibanj. Angleško delavstvo ie sicer 10 01 ičtovano v svojih velikanskih zvezah « .rade- nions», vaa spori med delavstvom in delodajalci so se por^.n otorn miroljubnih pogajanj med obema s ran ama. pe je vršilo tem lažje, ker je angleška mdus rija pr Žujno cvetela in ker je torej tvormčar^ z la _ , ^ r e> mize vsako toliko" kako novo drobtinico izo r v jelavstvu. . TtoAp- d V zadnjih letih pred vojno so te arngles e « efnions»» silno naraščale in postale končno ne 01 jkorni organizmi. Radi tega so na Angleškem prrs11_ ~ zd z\, da se v razbremenitev strokovnih organizacij 1I io tvornicah takozvane «notranje komisije« l pards). Vsak odelek v tvornici si je izvolil svojega ko pisarja in vsi komisarji ene tovarne skupaj so v Jško «notranjo komisijo«, ki je bila nekaka pomožna Jpka strokovne zveze. Delokrog teh «notranji , : i bil strogo in jasno opredeljen. Njihove na oge so n ribližno sledeče: privabiti še neorgamzovane e a i strokovne organizacije, zbirati članarino, s^ ice ^ .gl delavcev dotičnih tvornic, določevati o f asa . j ■ lt ieno dela za izdelane kose, bdeti nad izvrseva u r § en ; a rvnih pogodb od strani delodajalca ter jav j vojim strokovnim organizacijam. , * - n Toda delovanje teh komisij ni bilo bogve a o Modonosno. Strokovni tajniki in dbori strokovni ž e acij so kmalu začeli gledati v njih nekako kon ur , . mstajala so vprašanja kompetence.**) Ogromna p 1 >h komisij je bila, da so živeli komisarji v nepres; ijiiku z delavstvom — ker bili so sami delavci iz **) Kompetenca = upravičenost odločevanja. 3 » odelkov tvornice — in so radi tega imeli tudi dosti ve; leg zaupanje pri delavstvu kakor pa drugi strokovni funkc vn j narji ' .. . .. sak Tem notranjim komisijam pa je zadal izbruh sveto^j- vojne skoio smrtni udarec. Izdajniški voditelji strokoV Qr zveze «Trade-Unions» so sklenili z vlado poseben < govor, po katerem so se zveze odrekle za vse organi; * vano delavstvo pravice do stavke. Angleška vlada 1,11 ustvarila v sporazumu s patriotičnimi izdajalci delavst^ sc orj v vodstvu «Trade-Unions» dva zakona, «zakon o iz ( lovanju municije» in «zakon o obrambi kraljestva«, e katerih so stopile «Trade-Unions» v sodelovanje angleško velekapitalistično buržuazijo. Po teh zakonih nd bile nadomeščene vse delavske organizacije s tako z r7 , u nimi «mešanimi odbori« v katerih so sedeli v prijateljski"; obje uu funkcionarji delavskih zvez s povzročitelji s'. lovnega klanja. Ti «mešani odbori« so bili potem zcH c ženi v takozvanem najvišjem m t ire; «narodnem svetu« da ter njeni podrepniki so se nadejali, da so na ta način ' 3 , 5 ves cas vojne zvezali roke in noge angleškemu tvornišf™ mu trpinu. 31 Angleška kapitalistična in delavska buržuazija pa je ^ j živila v kratkem veliko razočaranje. Delavska masa Tj 0 like Britanije je kmalu izpoznala kruto prevaro in>] a spomnila svojih pravih koristi in svoje delavske ča r ., k K< Spomnila se je svojih pravih delavskih organizacij rih niso sedeli delavski izvodniki, ampak sami resni » n di delavci in «Shop-stewards» so zopet začeli vznikati “ j vseh angleških obratih. Ti «Shop-stewards» so tudi i ec čeli voditi takoj velika mezdna gibanja in ker so jih de-Unions» in vlada proglasile za nelegalne (nezakoniP s so le komisije zadobile značaj pravih pravcatih delavski 3 odpornih in bojnih organizacij. Med vojno so vprizorile ^ 1 resnične delavske bojne organizacije vse polno stavk ^ angleški industriji, med katerimi največje so bile d . angleških rudarjev in pa škotske ladjedelnice Clyde. V zadnjem času so se spopolnile te «notranje komisi ve v sledeče organizacije: Vsak odelek v tovarni izvoli sorazmerno svojemu s- vilu število komisarjev. Vsi komisarji ene tovarne ali e> ga obrata skupaj tvorijo «tvorniško komisijo«. Vsaka Tj. misija si izvoli iz svoje srede enega tajnika, enega h 36 . ijnika in enega vrhovnega sklicatelja. Vsi sklicatelji |’ e iega in istega mesta in okraja se zberejo in tvorijo »kra¬ jni (lokalni) svet tvorniških delavskih komisarjev«. sak «krajevni svet tvorniških delavskih komisarjev« iz- to %]i iz svoje srede odposlance v najvišji «državni svet gorniških delavskih zastopnikov«. l n j. Sklicatelji sklicujejo seje tvorniških svetov (komisij), j ajnik vodi register vseh imen, tarif, pogodb, informacij, I se tičejo izdelovanja predmetov itd. Komisarji oddelkov j zf koj izprašajo vsakega novostopivšega delavca, kako in e je organizovan in takoj obvestijo o tem sklicatelja v '. ornici. Manjša vprašanja obravnavajo komisarji oddelka .jj načelnikom dotičnega oddelka; ako se ne doseže spo- ilteljstvom. Sporazumi s ,'edlože delavstvu, ki končno odloča, da-li se imajo spre Z' zum, se skliče «notranja komisija«, ki obravnava z rav- ki se na ta način dosežejo, se j,ti ali ne in da komisarju tozadevna pooblastila, da jih prejme ali odkloni. Pri takih opravilih morajo komisarji jjjiasih zapustiti svoje delo. Povračilo za te zamude jim ^jldoknadi delavstvo tvornice samo. Bistvo tega načina organizovanja tovarniškega delavstva ^stoja v tem, da delavstvo ne prenese svoje oblasti v ro- e ^2 funkcionarje*v, temveč, da končno vedno ono samo 1 iločuje. Tajniki in komisarji so le izvršilni organi skupne l ? slavske volje. c aT ' v jdRekli smo že, da toliko «Trade-Unions», kakor vla¬ čit ne priznavajo teh organizacij, toda «Shop-stewards» ^ di ne žele biti priznane in ravno v tem tiči vsa njihova j j-ednost. S tem, da so se odrekle ravno vsakega pri- ; •panja s strani buržuaznih "in patriotičnih faktorjev, so n jpstale pravi revolucionarni činitelji. Med njimi in vlado vS )aja večni boj in ta boj bo končal še le tedaj, ko ne bodo ■jg)bili v roke samo vse angleške industrije, ampak vso ^žavno oblast, kakor se je to zgodilo v Rusiji. Zakaj d nravi začetki «sovetov» in mi bomo pozneje videli, i je od te oblike «notranjih komisij«, organiziranih v . tajevnih in državnih delavskih svetih, do politične oblike • vetov, le še majhen korak. ^ Ni treba menda še nosebej povedati, da so te organiza- 1 ^e na Angleškem v rokah komunističnega delavstva, e er le to je danes resnično smotreno revolucionarno; pa 1 j ) di menda ne, da vporablja vlada vsa sredstva proti njim. V veliki meri se ji je tudi posrečile, potisniti jih, ker n! j hove zahteve so in morajo biti vedno večje in ker post jajo, naravno, država v državi; toda tudi če jih popoln 1 ma uduši, nastajale bodo vedno z nova v revolucionarji 11 pokretih, ker so to naravnozrasle začetne oblike pr 115 letarske oblasti. P b) V Nemčiji, V Nemčiji smo imeli tvorniške delavske organizaci s pod imenom «Fabriksausschiisse» že v letih osemdeset s minolega stoletja. Nadzorovali so izpolnjevanje skupfl pogodb. Zakon o nezgodah z 1. 1900 pa jim je d 1 voljeval nadzorovati izvrševanja odredb v varstvo d lavstva. V zadnjih letih pred vojno so postale te komisi n nekake zaupnice strokovnih društev in kmalu jih vidif skoro v vsaki nemški tvornici. Premetena nemška V pitalistična buržuazija je na začetku svetovne vojne 1 duhala njihovo nevarnost in se ni zadirala vanje, amp : i jih je leta 1916 še celo vzakonila in jih napravila oblil! ^ lorične v vsaki tvornici. Kajpada jih je dobila s tem p | polnoma v svoje roke, ker jim je, z zakonom opredel njihov delokrog. Na prvi pogled se je.njihov delokrog I s zakonu še celo razširil, ker so te komisije lahko razprf ^ ljale celo o načinih izdelovanja blaga, toda v resnici bil to le jarem na delavske vratove. ; Ruska revolucija pa je odprla tudi nemškemu delavst o oči. Videlo je, kako so ruski delavci ravno s pomolu «tvorniških sovetov» iztrgali buržuaziji vso oblast iz )j v in ob prevratu leta 1918 se je nemško delavstvo krep d oklenilo teh svojih organizacij. Nemški komunisti so p si razumeli, da «tovarniški soveti» — tako so jih bili knjigovodstva. fl' Metodični Nemci so si hoteli na ta način pripraviti teh- fl n ični material za revolucijo. Toda ti učenjaški malo- if' heščanje niso hoteli razumeti, da se ne razvija revolucija P° paragrafih in da se v kapitalističnem ustroju ne da ne¬ hoteno pripravljati. Kapitalistične vlade bi bile na¬ ivnost blazne, če bi mirno gledale, kako delavstvo kuje cf Sv oje orožje, da jih nekega lepega dne pahne z mehkega ;t s lolca„ na katerem sede. In mi vemo, da kapitalistični >fl izr e d ni niti neumen, niti obziren, kadar gre za njegove d ivljenske interese. j Kdor resnično hoče revolucijo, mora izkoristiti čas, s ugodni, trenutek, ko se ponudi! lil Y .Toda mesto tega so se nemški centristi in večinski so- 1 Cj alni demokratje prepirali med seboj o kompetencah to¬ pi '^miških sovetov in ko je meseca januarja leta 1919 iz- \i bruhnila v Nemčiji delavska revolucija in ko je trebalo -l Se sprejme p Premagano delavstvo znova pomiriti, so izvršili nemški ; ]i 'Uutzkvjanci in večinski socialni patriotje novo nesramno "ijo nad nemškim proletariatom: obljubili so mu, da zahteva po tvorniških sovetih v ustavo *; e mške države. To se je tudi zgodilo in to vklub temu, ?a jih je bil že Lenin prej opozoril, da «soveti» niso Bačiče, ampak da je njihov cilj: izpuliti buržuaziji vso »*, °Masc iz rok, in da vsled tega ta oblika delavske orga¬ nizacije ne more trajno obstojati vsporedno z meščansko f ' Uado, ker bi to značilo državo v državi. Večinski socialni P hmokratje so predložili v družbi z nekterimi meščanskimi t Brankami konstituanti tozadevni zakon, ki je degradiral 1 'tvorniške sovete« na nižino nekdanjih «tvorniških ko- f iisij» in predno je bil ta načrt zakona sprejetleta 1920, P s ° ga bili tako opilili, da je izgubil vse želo nasproti ka- 2 Ntalističnemu gospodarstvu, p: Uzakonitev «tvorniških svetov» je torej pesek v oči v ? e mvstva, ki se ga buržuazija kaj rada posluži. Tak za- 0 | je ustvarila tudi Čehoslovaška in mi v Italiji se spo- p ^Uavstvo iz zasedenih tovaren s tem, da mu je obljubila ■i '^kon o kontroli tvornic po delavskih organih. Seveda jij 0 ostale tudi to same obljube brez vrednosti in naše de- * J u UOl V Ul. iJlU. I Uwll V OiV V CIO XV d. XIX lili V 11C111J1 Ov o JLZ v> Uhjamo, da je tudi italijanska vlada lansko leto izvabila 39 lavstvo je samo bogatejše za eno skušnjo in za nebro mrtvih sodrugov. c) V Rusiji, V Rusiji nismo imeli pred revolucijo nikakih javnil delavskih organizacij, pa seveda tudi strokovnih ne. Izje mo dela samo kratka doba revolucije 1. 1905-6, v katef so se bili takoj pojavili «tvorniški soveti», ki pa so ponesrečeno revolucijo tudi takoj izginili. Prva pomlad je sinila ruskemu delavstvu še-le z marčn revolucijo leta 1917. Po odpravi carizma se je začelo ru sko delavstvo z mrzlično hitrico organizovati in v par me secih so šteli ruski sindikati okrog tri milijone organizova nih delavcev. Toda zabiti ne smemo, da so nastale te strokovne ot ganizacije pod zaščito Miljukove in Kerenskijeve vlade i< da so vodili tedaj strokovne organizacije v Rusiji skob izključno «menjševiki» (reformisti) in pa «socijalni revolti cijonarji» (podobni našim «narodnim» ali «krščanskim so cijalistom»). Namen teh pa je bil ustvariti iz ruskih sinda katov nekake «Trade - Unions», ki naj bi bile delale n* obnovo ruske kapitalistične industrije in podpirale rusk' buržuazijo v vojni proti Nemčiji in Avstriji. In to bi se jitf bilo tedaj tudi posrečilo, da niso prišli iz tujine domo' pravi revolucionarji, kakor Nikola Lenin, Trockij, ZinoV jev in dr. Bistro oko moža s tako neomejenim političnim obzorjetf kakor je sodr. Lenin, je takoj opazilo, kam hočejo okrenit malomeščanski laži - prijatelji delavstva voz ruskega pro letariata in zato so boljševiki takoj pričeli s snovanje^ «fabrično - zavodskih komitetov». Boljševiki so se okle nili z železno roko teh «komitetov», propaganda je mrZ lično rasla in se širila in njihova teža se je z vsakim dnefl bolj čutila v tvornici in s tem pa tudi v ruski politiki. Njihov zmagoviti pohod v proletarsko politiko pa je š< posebno povspešila ruska buržuazija s svojo obupno tak tiko. Da bi delo v tvornicah, kjer je delavstvo organiziral' komitete čimbol ovirali in doveli izdelovanje v propast s čemer bi potem mogli agitirati proti «fabrično - zavod skim komitetom», so ruski buržuazni inženjerji, tehniki it drugi upravni uradniki začeli zapuščati tovarne in zavode S tem jepadala vsa teža obratov na «fabrično - zavodskij' 40 ro koinitete. No,ruski proletarci se tudi te sabotaže niso ustrašili. Zagrabili so za delo — in če jim to toli komplici- r ano in raznovrstno tehnično in upravno delo tudi ni šlo bogve kako izpod rok — vendar niso dopustili, da bi se lil bil e tovarne zaprle. Ti «komiteti» so odslej revidirali je Naročila in odpošiljatve, premog in surovine, presojali st delo - zmožnosti obratov in določevali v zvezi s tem višino delavskih plač; oskrbovati so morali vse nabavke in raz¬ prodajo blaga; morali so nadzorovati disciplino, spreje- n ! ^anje novih delavcev in odpuščanje starih. Toda ne~samo ■u Jo, oni si so prisvojili tudi pravico, da so odpuščali iz službe ,e ln ženirje, tehnike, uradnike, načelnike oddelkov itd. ki so a s abotirati delo. Kjer so bile tvornice še v privatnih rokah ne še v državnih, si so prisvojili pravico vpogleda v ir lin )ige, zaloge, cenitve in sploh v vse življenje tvornice. ji Bilo izvršeno to delo dobro ali slabo, človek se ne more lf ( z adosti naučiti samozavesti ruskega delavstva in njego- [tt v emu razumevanju revolucijonarnega položaja. Gotovo i0' ^Padajo ta dejanja v najbolj junaške, najbolj srčne čine a Človeštva in danes lahko rečemo, da so si ti ljudje pošteno n« z aslužili svobodo, ki jo danes uživajo. To je razredna [c( zavist! iti Ti tovarniški sveti so seveda takoj začutili potrebo o 1 v išjih združenj, saj so jih v to že naravno silile izmenjave v s Urovin in blaga, strojev, osobja i. dr, med posameznimi tovarnami. Tako so nastali tovarniški «mestni soveti», v ■ti katere so pošiljali delegate vsi «fabrično - zavodski komi- h četi, «okrajni soveti», ki so bili sestavljeni iz delegatov 0 'unestnih sovetov», «pokrajinski soveti», kjer so zborovali :l1 °o f oslanci "mestnih sovetov» in končno «vse ruski zbor e sovecov», kjer so zborovali delegatje «mestnih sovetov« z vse Rjsije. ■ti Vpliv sindikatov, ki so bili izključno v rokah socialno- Putrijotičnih menjševikov in socialnih revolucionarjev, š< ,e bil s temi novimi formacijami potisnjen popolnoma v k °zadje. To tembolj, ker so Lenin i dr. kmalu uvideli, da je dl ‘° edino sposoben aparat, da prevzame vso državno oblast st v svoje roke in so radi tega bili izdali parolo; «Vso oblast d v f oke sovetovi» H S tem pa seveda nočemo reči, da strokovne organiza- [e c Me nimajo svoje vrednosti za delavstvo. Narobe, one so [j£ v elcvažn- in tudi do revolucije — kakor bomo videli iz 41 nadaljnjega — edino mogoči strokovnobojni organizmi. «Soveti», ki so vredni tega imena, se morajo pojaviti nepri¬ čakovano in tik pred revolucijo, ko buržuazija že izpušča oblast iz svojih rok in ko se nahaja državna oblast v vid¬ nem razkrajanju. d) V Italiji. Klasičen vzgled za to trditev nam je Italija. Tudi v Italiji so menda obstojali že med vojno nekaki «tvorniški komisarji», zakaj 1, novembra 1. 1919 razpo¬ šilja organizacija torinskih kovinarjev, «Fiat - Center«, vsem torinskim «tvorniškim komisarjem« načrt «tvorniških svetov« in zahteva, da se postavijo na mesto komisarjev sovetistične organizacije. Po tem načrtu bi bile naloge teh svetov sledeče: a) paziti na točno izpolnjevanje delavskih pogodb od strani delodajalcev in poravnavati spore med delavstvom in delodajalci; b) preprečevati vsakoršna nasilstva nad delavstvom, pa prihajala od koderkoli; c) zanimati se za ves proces izdelovanja, da se čim bolj povzdigne z vestnim delom prospeh industrije; d) zahtevati, da vpeljajo tvornice vse moderne varnostni in higienske naprave v tvornici. e) razvijati delavsko zavest, opozarjajoč delavstvo n fl potrebo politične in ekonomske organizacije in širjenje li¬ stov, ki zastopajo delavske koristi, Ta program nosi torej še močan sindikalni žig, ioda to¬ rinsko delavstvo je živelo pod vtiskom izredno hitrega razvoja italianske industrije med vojno ki je puščala ^ svoji organizaciji vse polno napak in praznot. Kljub teum pa je bil ta projekt, ki je nastal pod vtiski ruskih vzgledov, velikanski korak naprej v organizaciji italianskega delav¬ stva, ker prejšnji tvorniški komisarji niso bili pravi izraZ v tvornici zaposlene delavske mase. Le - ti se niso volil* po oddelkih, temveč njihove liste je sestavljal sindikat, neoziraje se na delavske skupine in njihova opravila '' tovarni. Oni so bili torej bolj zaupniki sindikatov kakof pa delavske mase same. Predloženi načrt pa je naletel na energičen odpor — h* to je značilno! — pri sindikalnih funkcijonarjih. In kdo* pozna zgodovino postanka in razvoja strokovnih organi¬ zacij, ta se temu ne bo čudil. Strokovni tajniki so zrasl* 42 - s sindikati. Le - ti so česlo njihovo delo. Poleg tega, so si - ti možje ustvarili v njih topla in mirna, dobroplačana me- i sta. Oni si torej za svojo osebo ne morejo želiti velikih - delavskih gibanj, nevarnosti ali še celo revolucije. In tako so ti gospodje često pravi konservativci, pravi konirore- volucijonarji in zagrizeni sovražniki vsaki novi pojavi v delavskem življenju. i Toda misel je bila vzeta iz srca delavske mase in taka - misel ni mogla podleči. Njeni iskreni zagovorni so jo spra- , v ili na kongresu «Kovinarske 2veze» v «Teatro Torinese» i na dnevni red in dali na ta način odkrito, pred vsem de- f lavstvom, vročo bitko vsej reakciji, ki je končno tudi pod¬ legla. Razume se, da zagovornikov tvorjiiških sovetov ni stalo malo truda, dokler so svojim nasprotnikom razložili, ! da imajo sindikati in strokovne organizacije različne so- i eialne funkcije in da vsled tega ni treba, da bi si bili ti dve or ganizaciji v laseh. Oni so jim pravilno razlagali to , tako - le: «Nastanek tvorniških komisarjev dokazuje že sam j Po sebi, da sta obravnavanje cen dela na polju buržuazne konkurence in upravljanje s sredstvi produkcije in masami : delavcev dve različni opravili. Prvo ima trgovski cilj, ki obstoji v tem, da se ocenjuje na gotovem buržuaznem tr- 1 gu delo vrste delavcev (kategorije) v svrho, da se proda oim dražje. To je naloga sindakata. Druga pa pripravlja može, organizme in pojme s stalnim predrevolucionarnim delom v svrho, da bi se vspcscbili, da nadomestijo v pod¬ jetjih avtoriteto gospodarja in vzpostavijo novo gospo¬ darsko disciplino. In to je naloga komisarjev (tvorniških svetov), ki so že po svojem mehanizmu in načinu funkcio¬ niranja najbolj demokratična oblika oblasti.» Naj navedemo tu še glavna načela iz tega torinskega na¬ vrta, ki nam bodo podala jasnejšo sliko o ustroju, na¬ logah in cilju tovarniških svetov, V razlagi načel čitamo: 1. Komisarji so edini pravi zastopniki (ekonomski In politični) proletarske mase, ker so izvoljeni na podlagi občne volilne pravice iz vseh delavcev-proizvoditeljev na samem mestu dela. V različnih stopnjah ustave pred- s tavljajo komisarji zedinjenje vseh delavcev, ki je adejstvovano v posameznih enotah dela (skupin pro¬ ducentov, oddelka v tvornici, tvornice, skupine tvornic e neiniste industrije, skupine produktivnih zavodov enega 43 mesta, skupine produkcijskih organizmov industrialne in kmetijske produkcije enega okraja, okrožja, dežele, države in končno vsega sveta), katerih sveti, «soveti/ in sistem svetov (sovetov) predstavljajo oblast in upravo človeške družbe. 2. Delavstvo, združeno v sistemu svetov, pripoznava koristnost strokovnih organizacij v zgodovini raz¬ rednega boja in potrebo, da one nadaljujejo organiziranje poedinih kategorij delavstva v svrho, da dosežejo zboljšanje plač in delavneda urnika in to tako dolgo, dokler ostane konkurenca na trgu dela takšna, kakoršna je v kapitalistični vladavini. Ono gleda v sindakatih ne- obhodno potrebno obliko organizacije, ki naj nredstavlja višja združenja delavstva z istimi osebnimi interesi, iz¬ hajajočimi iz tega, da opravljajo enaka dela v ustroju ka¬ pitalistične produkcije. Odobravajo tudi zahtevo, da mo¬ ra biti organizirano v sindakatih vse delavstvo». In v točki 4. teh načel čitamo dalje: 4, Delavstvo, organizirano v sovetih, sprejema brez diskusije načelo, da bodi uravnavana disciplina in red eko- namskih gibanj, delnih in splošnih, po sindakatih; toda to le pod pogojem, da dajajo sindakatom direktive to¬ varniški komisarji, ki so edini pravi izraz volje delavske mase. Odklanja pa kot napačen, neutemeljen in parla¬ mentaren vsak drugi način, ki bi ga hoteli sindakati uveljaviti v svrho popraševanja (plebiscita) delavskih mas. Delavska demokracija se ne naslanja na število in buržuazni pojem državljanstva; ona sloni na funkcijah dela, na redu, ki ga delavska masa navadno tvori v pro¬ cesu industrijalne in profesionalne produkcije v tovarnah«. Ruski boljševiki imajo torej tudi v Italiji dobre in spo¬ sobne učence, ki so pravilno razumeli, da tiči ravno v naravni združitvi, v grupaciji pri delavnem procesu, vsa moč in ves demokratizem proizvajajoče delavske mase. In kako točno je to pojmovanje, smo videli na razvoju borbe italianskega delavstva v poletju 1. 1920. Delavstvo v Italiji je bilo zasedlo v tem boju že vse italijanske to¬ varne; ono jih je tudi mojstersko vodilo nad mesec dni, revolucija je bila pred vratmi toda nesposobni sindikati, v kterih niso sedeli in odločevali ljudje iz tovarniških sve¬ tov, temveč zastareli sindikalni burokratje, so to krasno 14 delavsko gibanje ubili in izročili italiansko delavstvo ka¬ pitalističnemu fašizmu. Nedvomno čaka tudi v Italiji ta načrt boljših časov, to¬ da prava misel in bogate izkušnje so tu. Italianska socialistična stranka (pred razkolom) pa nas je obogatila v pogledu svetov še za eno zelo bogato iz¬ kušnjo. Na svojem kongresu, v drugi polovici aprila 1920, je ta stranka postavila na svoj dnevni red ustanovitev so- vetov po vsej Italiji. Izdelala si je dokaj čeden in de¬ mokratičen načrt proletarske oblasti, načrt, ki bi ga v maršičem lahko imenovali vzglednim, toda delo ni šlo izpod rok. Pozneje, se je ta načrt popravil in zožil; ho¬ tel se je omejiti samo na organizovano maso v stranki, pa tudi ta načrt je ostal v strankinem arhivu. In popolnoma naravno, da se je zgodilo tako! Da so bili italijanksi sodrugi pravočasno razumeli bistvo sovetov, ne bi bili niti v sanjah poizkušali ustvarjati ustave de¬ lavske države v živi kapitalistični državi. V eni in isti dr¬ žavi ne moreti obstojati dve ustavi. Vladajoči razred mo¬ ra takoj uporabiti vsa sredstva, da prepreči tako početje, sicer je izgubljen. Ustvaritev sovetov znači že revolucijo, že odkrito meščansko vojno in soveti se morajo uveljaviti samo na grobu kapitalistične oblasti. Oni so torej ne¬ pričakovane, spontane, oblike delavske države in de¬ lavske demokracije. Tudi zgovornost, s katero se je razpravljalo o sovetih v javnosti, ni bila revolucionarno delo! II. " Do sedaj nam je šlo za to, da pokažemo postanek so¬ vetov, njihovo vzročno zvezo s svojstvi kapitalistične pro¬ dukcije in kapitalističnega reda ter njihov razvoj do resnične delavske moči 'v tovarni in pojma delavske demokracije. Iz tega zgodovinskega pregleda nam je postalo pred¬ vsem jasno to, da so «tvorniški soveti« edini organizmi, edino orodje, s katerim se delavstvo lahko polasti tvornic, podjetij in vseh produkcijskih sredstev ter zavede vanje svoj red. To pa je v materialnem oziru vse, za čemur stremi delavski razred. To je tudi vsa oblast, za¬ kaj kdor poseduje vsa produkcijska sredstva, ta poseduje 45 tudi vso moč, Buržuazija vlada danes nad proletariatom, ker ima v rokah vsa produkcijska sredstva in proletariat ji je podrejen, ker nima v svojih rokah produkcijskih sredstev. Potem \ idimo, da, ako hočemo izpolniti zahtevo, da mora biti vsa oblast v rokah samo tistih, ki resnično de¬ lajo, proizvajajo, kar izpolnjuje pojem delavskega demo- kratizma, in ako nočemo, da se moč ne povrne sčasoma zopet na posamezne uradnike, funkcionarje, ki so od¬ trgani cd delovnega procesa — se da to uresničiti zopet samo potom sovetov. Zaman je n. pr. zahtevati obveznost dela za vse v kapitalistični državi! Kaj nam pomaga naj¬ lepši zakon o delovni obveznosti, ko pa nimamo za de¬ lo posameznikov nikake kontrole in ko izvaja ta zakon kapitalistična buržuazija, ki ne dela in proti kateri bi bil naperjen! Tako nam ostane, v smislu delavske demokracije, edina naravna pot, da postanejo soveti prvotne celice vse delavske oblasti, vsega proletarskega družabnega reda. In da je bil izdal sodr. Lenin v ruski revoluciji parolo; «Vso oblast v roke sovetov!» je bilo to pravo Kolumbovo jajce v proletarski politiki. Sovetski ustroj vlade je torej najnaravnejša oblika de¬ lavske demokracije, cblika, ki temelji v sestavu dela člo¬ veške družbe. Izrastla je torej iz vsakdanjih razmer in potreb delavskega razreda in naša naloga je samo še, da razvijemo in raztegnemo ta sistem delavske vladavine na vse kategorije proizvodstva, na vse kategorije de¬ lavstva. Vprašanje nastane samo, da-li je to mogoče, da-li je ta sistem dovoljno sprožen za to? V smislu delavske demokracije gotovo, v smislu ka¬ pitalizma ne! Vsi proizvajajoči člani človeške družbe, vsi delavci torej, se dajo razvrstiti in organizirati v ka¬ tegorije in oddelke, kakor delavci v tvornicah in vsi de¬ lavci bodo torej imeli volilno pravico, bodo sodelovali pri delavski oblasti. Zunaj pa ostanejo vsi tisti, ki ne bodo proizvajali, ki ne bodo delali za človeško družbo ko¬ ristnega dela. Sestav sovetov se da torej ravnotako primeniti na kme¬ ta in posamezne uradniške kategorije, kakor na delavstvo v tvornici, kakor na vojaštvo v vojašnici. Izven njega pa 46 1( ostanejo trgovci, gostilničarji, bankirji, akcionarji, pod- jetniki, veleposestniki, advokatje, notarji itd., ki v novi k človeški družbi itak odpadejo in izginejo. Posebnost sovetskega sistema vladavine v primeri z a današnjim kapitalističnim je označena še posebno s tem, da spadajo v območje sovetov vsa življenska vprašanja in i- da ne obstojijo poleg njih še drugi organi. Oni so zakono- dajne, upravne in sodne oblasti. Oni tvorijo zakone, so- , dijo sami svojim članom po njih in jih sami izvršujejo, V j sovetskemu sestavu ni posebnih sodnikov, ampak sodijo j po delavstvu izvoljeni komisarji-delavci, ki svoje člane , resnično poznajo, ki poznajo vse njihove moralne .. vrednosti in vse okolnosti, v katerih so zagrešili pre- i; stopek ali zločin. :1 V tem oziru pomenijo soveti torej centralizacijo. Ko smo tako razširili in primenili sovete na vse proizva- ■i jajoče državljane in označili v glavnem njihov značaj, za- 2 sledujmo še njihovo organizacijo v ujemajoč se državni • aparat. Kdor si je zapomnil, kako so povsod organizirani tvor- 7 niški soveti v mestne, okrajne, okrožne, deželne in v kon¬ gres sovetov vse države, temu nimamo povedati več dosti ' novega. Vse tvornice, vsa podjetja, vsi uradi, vsi vojaški polki, 1 vse vasi izvolijo po oddelkih tvornic in kategorijah de- 1 lav cev sorazmerno številu proizvajajočih število komisarjev : (zastopnikov). Recimo n. pr, da odpade na vsakih 100 de- ' lavcev vojakov ali kmetov en zastopnik, tedaj izvoli vsa¬ ka tvornica (po svojih oddelkih) toliko zastopnikov iz sre- ! de svojega delavstva (ne kogarsibodi izven tvornice!), ko¬ likokrat je zapopadeno 100 v številu delavcev dotične tvor¬ nice. Ravno tako volijo vojaki v svojih polkih in kmetje, ki sami obdelujejo zemljo, po svojih vaseh. Vas, ki bi imela n, pr. 500 kmetov-delavcev, bi volila 5 zastopnikov. Velika mesta, ali veliki industrijski kraji, se razdelijo v i nekoliko okrajev in vse tvornice, podjetja, uradi itd, do- tičnega okraja tvorijo «krajevni sovet». Ravno tako tvo¬ rijo vsi vojaški zastopniki enega kraja (ali celo mestnega okraja) svoj «vojaški sovet». Na deželi je najmanjša enota občina: zastopniki vseh kmetov-delavcev posa¬ meznih vasi ene občine se združijo v krajevni «kmetski sovet». 47 Vsi okraji enegainistega mesta z industrijalnimi in voy jaškimi zastopniki se združijo v «mestni sovet» in vse Va ’ občine enega okraja (približno sedanjega glavarstva) s^ z ' združijo po svojih zastopnikih v «okrajni sovet kmetov» r . Velika mesta kakor n. pr. Trst, Reka, Gorica itd. imajG^ mnogo skupnih interesov s svojo bližnjo kmetsko okolice^ 0 in za reševanje teh skupnih vprašanj se sestajata «mestni * sovet» in okoliški «okrajni sovet kmetov» na skupne* e so;e, «Mestni soveti» in «okrajni soveti kmetov» so začetek 0 '" in jedro vse sovetistične oblasti in iz njih se rekrutirajo vsijj" ostali soveti, t. j. deželni, pokrajinski in državni. Vsaka dežela ima svoje posebne skupne interese in po- Sv trebe. Te reševa «deželni sovet». Poslanci «deželnega scri^ veta» se izvolijo iz mestnih in okrajnih sovetov delavce'p C r in kmetov. Ravno tako imajo tudi posamezne pokrajine^ kakor n. pr. Primorska, Lombardija, Piemont, Sloveni j &• Hrvatska itd. svoje posebne skupne interese in te rešuje^ «pokrajinski sovet». Tudi v «pokrajinski sovet» se volijo zastopniki iz mestnih in okrajnih sovetov. In državne posle vodi «Zbor svetov», t, j. zbor vseh mestnih in okrajnih sovetov vse države, lo je ves ustroj delavske države in končno ves ustroj Za človeške družbe, ker, ko bodo vse države na sovetski r , e podlagi organizirane in ko se bodo industrija in pro- dukcija vobče tako razvile, kakor to odgovarja delavskim^' potrebam, tedaj tudi odpade država in mi bomo imeli sa-. r mo še sovetistično organizovane dele sveta, kakor Evropo, ^ Azijo, Afriko, Ameriko, Avstralijo itd., ali pa še celomi samo sovetistično organizovan Svet, To bi torej bil vzorni vzorec naše bodoče državne ustave, Ona nam predstavlja največjo centralizacijo vseh sredstevr 1 in največjo politično avtonomijo obenem, A Vprašajmo se sedaj še, kako prednost ima ta sestav pred^^ današnjim kapitalističnim? ^ Naj nam to pove sodr. Trockij! On pravi v svoji knjigi,, «0d oktoberske revolucije do brestlitovske mirovne po-^ godbe« tako-le: ^ «Oni (soveti) se naslanjajo neposredno na organično^ grupacijo, kakor na tvornico, delavnico, kmetsko občinOi., polk in dr. Kajpada ni tukaj juridičnih garancij za na' tančnost volitev, kakoršne so pri ustvarjanju demokratske- d£ 48 fs a mestnega sveta in deželnega zbora (in državnega zbo- /se ra ' Pis- ) • 1 °da mesto tega pa imamo tukaj neprimerno g^večje garancije za direktno in neposredno zvezo poslanca 2 volilcem. Mestni svetovalec ali deželni poslanec se opi¬ lka na rahlo maso svojih volilcev, ki mu izroči svoje pol- ■ uomočno poblastilo za eno leto (včasih celo za 5 do 6 let. JJJOp. Pis.) in potem razpade. Sovetistični volilci pa osta¬ nejo vsled pogojev njihovega dela in njihovega obstanka medsebojno zvezani in imajo vedno svoje delegate pred gjjOčmi; v vsakem trenutku jim dajo lahko šolo, jih lahko /s jPostaviio pred sodnijo, jih lahko odstavijo in jih lahko na¬ domestijo z drugimi osebami*.*) Soveti so voljeni samo za šest mesecev in volilci vsakega ^svojega delegata lahko takoj odstavijo. Zato je samo tre- °ba, da mu izrečejo na javnem zborovanju, kamor so ga 'poklicali na odgovor, nezaupnico in on izgubi mandat o sovetu. In samo na ta način ostane vsa oblast v rokah volilcev !*in ne delegatov in funkcionarjev. III. Zgorajšnji načrt je vzorni načrt sovetske oblasti. Po¬ habiti pa ne smemo, da bomo imeli prve čase po socialni c revoluciji mnogo nasprotnikov sovetskega sistema tudi med ^delavci in kmeti. Nekateri mu bodo nasprotovali iz ne¬ poznavanja tega sistema in ker se bodo vsled tega bali /novotarij*, drugi in zlasti politično manjizvežbana in du- Pevno manj posvečena kmetska masa bo stala še vedno pod ^vplivom različnih kapitalističnih podrepnikov, zlasti du¬ hovščine, ki ne more biti vsled svojega socialnega po¬ ložaja in verskih dogem nikoli resnična in odkrita pri¬ jateljica komunizma. S porušenjem kapitalističnega go¬ spodarstva se zruši namreč tudi patriarhalična moč du¬ hovništva nad kmetskimi in delavskimi masami. Z ene strani bo trpela njegova oblast radi tega, ker bodo dobili f jV sovetski državi vsi državljani enako splošno šolsko '^rtaobrazbo, višjo kakor je ona povprečna današnjega uradništva, z druge strani pa se bo moral duhovnik sploh jzklučiti iz političnega delovanja, zakaj njegovo delo ni °d tega sveta. Vse to bo delavstvo sililo, da bo v začetku *) Glej: Leo Trctzki, Von der Oktoberrevoluzion bis zum Bresterfrie- . densvertrag. Belp. Bern. 1918, str, 32. 49 dalo volilno pravico samo onim, ki bodo brezpogojno pr|f c znavali sovetski sistem oblasti, t. j, delavstvo bo izvajal' v začetku svoje vladavine «pro!etarsko diktaturo«. Proletarska diktatura ni delavstvu prijetna in ono je niti najmanj ne želi. Proletarska diktatura je v nN soglasju z delavskim demokratizmom; toda vzgledi doz> sedanjih delavskih revolucij nas uče, da je moči priti dtf, komunizma samo s pomočjo diktature proletariata. Za r4t< zumevanje tega novega življenja je potrebna z ene stra% enakost socialnih interesov vseh državljanov, z druge prn večja duševna naobrazba. Vse to pa se da doseči saitfpi proti volji današnjih gospodarjev in samo, ako se zloi% ( njihov odpor in vzdrži železen red proti njihovim nt padom, gl Najbolj poučljivi v tem oziru so za nas boji ruskih sdu vetov za državno oblast. Mi vemo, da so bili glavni pr« pagatorji in organizatorji sovetov v Rusiji (kakor spR povsod) komunisti. Toda ti soveti v dobi od prevrata ,sc Rusiji pa do oktoberske revolucije še niso bili v rok^t) boljševikov. V predsedstvu petrogradskega soveta, ki ),V e dajal takt vsem ostalim ruskim sovetom, so sedeli generabc menjševikov in socialnih revolucionarjev, kakor n. pl a Čedze, Ceretelli, Kerenski, Skobeljev in Černov. In š £ tc le po ponesrečeni ofenzivi proti Nemcem, so dobili bolltr ševiki v Petrogradu trdno večino. Definitivno pa so ! še osvojili boljševiki sovete še-le 25. oktobra leta 1917 in Wc dan je bil velik dan ruske revolucije. či Za 25. oktobra je bil namreč napovedan II, vseruski kongres sovetov. Agitacija naših ruskih sodrugov za kongres je bila ogromna. Povedali smo že, da so šli o^n v ta boj s parolo «vso oblast v roke sovetov!« Ruski delaV ls t kmetje in vojaki so ta bojni klic razumeli in boljševikd so začeli prihajati tudi z dežele vedno novi znaki odobfR e vanja. Kmalu so začeli menjševiki in revolucionarni sf*-’ cialisti dvomiti o svoji nadmoči in tu so poskusili d'" obupna protirevolucionarna načrta. Prvi je bil ta, da o‘ nesejo in zavlečejo kongres, drugi pa, da odstranijo 1 Petrograda tamošnjo močno posadko, ki je bila vsa pt do vseh soljudi brez obzira na polt, veroizpoved ali na¬ rodnost. Kongres smatra za dolžnost moža, da ne zahteva človeških in državljanskih pravic samo zase, temveč za vsa ki vršijo svoje dolžnosti. Nič pravic brez dolžnosti in nt £ dolžnosti brez pravic.« Ta program nosi na sebi vse bolezni začetniške doba toda v njem tiči ena velika in temeljna misel, ki je osnovi^ črta vsega marksizma, Ta velika misel je: stroga centra' lizacija vseh bojnih sil proletariata in sicer — samo pr 0' letariata. In vsa doba Prve internacionale je izpolnjch 1 skoraj samo s polemikami in spori o tem problemu. Doba Prve internacionale je rodila še enega moža-veh kana. Ta mož je bil Rus Mihael Bakunin,*) ki bi ga lahk j imenovali poosebljeno revolucijo. j Bakunin je bil skrajno dinamična sila, toda po svojih n®; | zorih živo nasproistvo Marxa. Mihael Bakunin je preživ^ } celo desetletje v zaporih in v Sibiriji ter bil trikrat A smrt obsojen. Prvič v Nemčiji, drugič v Avstriji in tretjič 1 ( Rusiji. Končno je iz Sibirije pobegnil in je ustanovil ' Bernu, v Švici, leta 1868 »Internacionalno alianco sod 3 ' j listične demokracije«, ki je vstopila tudi v Delavsko as® ^ ciacijo, ali ki je končno tudi zapečatila 1 . 1872 , njeno sid’ j Bakunin je skozinskozi federalist. On ne veruje v o e ' t lavsko maso, zato hoče organizirati moralno visoko sN ■ ječo revolucionarno inteligenco. Po njegovem so inteld ^ tualci oni, ki vodijo vse življenje, ves svet, a masa je saj£ zase nepogibna in mrtva. On hoče združiti vse, kar je M ^ na svetu kaj revolucionarnega. Tako obišče tudi Mazzini v Italiji in ga skuša pridobiti za svetovno revolucijo- ker so si ti elementi, ki jih hoče cn zediniti v svojih teresih in po svoji duševnosti skrajno neenaki, rabi f j. svojo svetovno organizacijo avtonomijo strank in skup ,(1 ii i - • J- - ■—<■ ii i - -n! P Bakunin pravi, da mora imeti, kdor hoče napraviti volucijo, hudiča v telesu. On je torej individualist. M a , . nima hudiča v krvi, zato ne more sama od sebe ničo 5 i ustvariti, temveč jo mora voditi inteligenca v boj. • Bakunin se uči socializma še-le pri Marxu, a os^ J 1 federalist in ga štejemo med anarhiste. Njegov nam* < imenuje nihilizem. b *) Rojen v Trščoku leta 1814. 55 Boji med Marxom in Bakuninom so se bili razvili v v elike politične kampanje, V teh kampanjah je bil Marx tudi po nedolžnem obdolžil Bakunina, da je špijon ruske Nade. Bakunin je kmalu dokazal, da so bile to samo grde spletke ruskega carizma, ali Marx ga je tudi še potem, ko Je bil prepričan, da to ni res, dolžil špijonaže v prid ruski Nadi, kar gotovo ni bilo lepo. Zadnji kongres Prve internacionale je bil sklican leta t°72 v Haag. Tu se je razvil boj med federalisti in centra- usti do svojega vrhunca. Med tem, ko so zahtevali cen- J r alisti še večjo moč centralnega odbora, so zahtevali ba- tu uinianci popolno avtonomijo sekcij in da bi bila centrala Sa ®o nekaka posredovalnica med posameznimi sekcija- p}' Zmagali so centralisti, toda njihova zmaga je bila . Arhova zmaga. Za centralizem je glasovalo 26 delegatov l 51 proti 23. Federalisti so izstopili iz Delavske asociacije, le-ta je prenesla svoj sedež v New York. Toda po tej ‘tki ni Prva internacionala več okrevala in je počasi tudi Ul »rl a . y Moč te internacionale lahko označimo s sledečim zgo- °Mnskim dejstvom: nemško-francoski vojni je Francija doživela veliko foietarsko gibanje. Francoski proletariat je spodil svojo a do, skušal razbiti vso državno buržuazno mašinarijo in ^staviti svojo vlado v obliki takozvane Komune, ki n . c no spominja na današnje sovete. Toda ta revolucija se ^vršila samo v Parizu in je proletariat ni mogel zanesti jUo ie Midi na deželo kakor jo je zanesel ruski. k v* a to delavsko gibanje ni imela Prva internacionala ni- ^ega vpliva. Ono je pričelo in končalo brez nje in mimo Hi , as luga prve internacionale je, da je položila trdne te- L ei )e poznejšemu delavskemu revolucionarnemu gi- a «ju. B, Druga internacionala. k?° letu 1872 je bilo nekoliko poskusov, da se staro e rnacionalo zopet oživi, toda elementi, ki so jo se- i^Hjalh so bili prerazlični po svojih nazorih. Ti poskusi kr m ?čno spominjajo na poskuse za obnovitev Druge in- j^acionale med in po vojni v Zimmerwaldu, Kientalu, in Lucernu, samo da so osebnosti, ki so se tedaj 1 e za uveljavljanje svojih idej neprimerno bolj simpa- 59 tične. Bakunin je bil resničen revolucionar, dočim so da¬ našnji nemarksisti same smešne, oportunistične, malo- buržuazne, z dobrimi mesti podkupljene prikazni, ki s« revolucionarnemu delu odkrito odpovedujejo. Leta 1873 sta istočasno zborovali Delavska asociacija i f iz nje izstopivša manjšina v Ženevi, toda vsaka zase. 0b { stranki sta se medsebojno grozovito napadali. Tudi leti 1877 se je vršil tak zbliževalni kongres v Ženevi, tod- tudi ta je končal svoje delo brez rezultatov. Leta 1881 j £ poskušal Most na kongresu v Londonu ustanovitev anar¬ histične internacionale, pa tudi ta je živela samo v sanjah idealistov. Še le ko je že nekolikokrat prerasla trava oba groba' velikih nasprotnikov, se je svetovni proletariat spomfl 1 ' Marxove oporoke, ter se zopet zbral na skupno delo. Leta 1889 se je praznovala francoska revolucija in 1 £ praznovanje je spodbodlo proletariat k novemu ko 11 ' gresu. Ta kongres je zboroval od 14,-—20. julija v ParizjJ Kongresa so se udeležili zastopniki socialnodemokratičn 1 strank Francoske, Nemčije, Anglije, Avstrije, Belgije, N 1 ' zozemske, Rusije in dr. Skupno število delegatov je zfl a ' šalo 391. Znamenit je ta kongres po tem, ker je proklamiral 1 maj za delavski praznik, ki ga je delavstvo odtlej vedd praznovalo. Na tem kongresu je torej vznikla Druga internacional^ toda, žali bog, tudi v nji še niso bile popolnoma zmag 3 * Marxove ideje. Internacionala se je sicer postavila stro&j na stališče razrednega boja, toda obenem je priznala t 11 federalizem v tem smislu, da je vsaka socialnodemok?® tična stranka, vsake države v primeni socialnodemokratF ne politike popolnoma avtonomna. To dejstvo pa je 0 prlo oportunizmu na stežaj vrata v stranko. Social^ demokratične stranke so si potem postavile svoje m 11 ’, malne programe za parlamentarno življenje, v katerih zahtevale zakone za varstvo delavstva, starostno z aV } rovanje, znižanje delovnega časa, odprava akordu 6 «- dela, splošno in enako volilno pravico itd. In čim več °, { teh pravic si je delavstvo pridobivalo, tem bolj se , stranka burokratizirala, tem bolj je pozabljala na sv°> *) Bokunin je umrl v Bernu (v Šviei) leta 1876 in Marx v Lo n leta 1883. iof’ 60 $avno nalogo: na revolucijo in na porušenje kapitalistič¬ nega sistema. Leta 1901 si je Druga internacionala ustanovila tudi Sv °jo skupno pisarno, toda ta pisarna je bila samo nekaka Posredovalka med posameznimi strankami, kakor si je to Sv oječasno želel Bakunin, in ni imela nikake vodilne 0°či nad posameznimi avtonomnimi socialnodemokratič- Onu strankami. To tem manj, ker so tudi posamezne delavske strokov- ne zveze, ki so prave delavske armade, živele svoje po¬ polnoma neodvisno življenje in sklepale kot ravnopravne °d časa do časa s političnimi strankami posebne dogo- v °re za vzajemno podporo, Tudi strokovne zveze so bile ž( Lu£ ene v svoji Strokovni internacionali, ali ta je bila Popolnoma neodvisna od politične internacionale. Lruga internacionala ni imela vsako leto svojega kon- j| re sa. Včasih je minilo tudi po pet let med posameznimi kongresi. Že iz tega se vidi, da je teklo njeno življenje Dre cej enolično. Nemška socialna demokracija si je bila Postavila na svojem kongresu v Erfurtu program, kate¬ ra je Kautsky potem (1. 1892) >poljudno« raztolmačil v P° s fcbni knjigi, Das Erfurterprogram, in ta program je v °ril idejno podlago skoro vsej evropejski socialni de- * °kraciji vse do svetovne vojne. To tolmačenje ni bil sicer prvi atentat na Marxove j e J e , ali gotovo eden najusodepolnejših za svetovni pro- s et ariat. Tako usodepoln je bil, ker je Marx imenoval ob v v °)i smrti Kautskega izvršiteljem svoje oporoke in ker je gledalo v tem učenjaku najboljšega marksista, Kaut- 3'_ je namreč v Erfrurtskem programu še posebno na- f. as> 'L da nas vodi pot kapitalističnega gospodarstva na- Uht° S t v soc i a lizem in da se ta razvoj v socializem 1 (| ^L° izvrši popolnoma mirnim potom, torej brez revo- t e ® falsifikatno naglašenje in zavijanje Marxove razvojne t e 3i e v socializmu je osrčilo takozvane reformiste, ka- tjgznanstveni oče je znani Bernstein, in čigar glavni j e sle dniki so: Saraute, Jaures, Treves, lurati itd. Tako nastala v že itak malo revolucionarni Drugi internacio- s Lrajno desničarska, oportunistična struja, ki jo je postano izpodkopavala in slednjič tudi res izpodko- 61 To nevarnost so resnični revolucionarji v prvem deset¬ letju opazili in skušali z različnimi resolucijami na raz¬ ličnih kongresih, kakor n. pr, v Stuttgartu, Bazileji i, dr.i priliti Drugi internacionali novega revolucionarnega ognja' Na kongresu v Bazileji (1912) je bila sprejeta Leninova resolucija, ki ugotavlja, da se bliža kapitalizem z orjaški' mi koraki katastrofi, da razvoj imperialističnega kapita¬ lizma mora v najkrajšem času izvati svetovno vojno i" da je zato dolžnost proletariata, da se upre s splošn 0 stavko mobilizacijam v vojujočih državah, ter obrn e orožje proti lastni kapitalistični buržuaziji. Toda vse te lepe resolucije so v nezadostno organizi¬ rani in moralno koruropirani Drugi internacionali ostah samo na papirju. Svetovna vojna je izbruhnila in ogromO 9 večina patriotičnih, poburžujenih in pokvarjenih socialo 0 ' demokratičnih voditeljev v Franciji in v Nemčiji je ' prvih dneh vojne glasovalo za vojaške kredite in izdaja 1 ' sko pozvalo proletariat, da naj se gre klat za kapitalistični interese, ali kakor so oni to poetično nazivali »za obramb mile domovine«. Ko je izbruhnila svetovna vojna, se je nahajal Lenin ' Krakovem, kjer mu je delala avstrijska vlada težkoc e ' Tu ga je doletela tudi žalostna vest, da je vsa nemška s°' cialna demokracija, izvzemši Liebknechta, v nemške 11 ’ parlamentu glasovala za vojne kredite. In ko je Lenin 1 slišal, je vzdihnil: »Druga internacionala je umrla!« Druga internacionala je s tem svojim aktom izdala p x °, letariat na milost in nemilost imperialistični buržuazi’ To dejstvo ji ni samo vzelo ves kredit in še ono avtoritete, ki jo je kljub svoji nezadostni organizaciji,^ imela, ampak tudi vse smislo. Čim je zatajila revolucij narno tradicijo proletariata, je postala nepotrebna in nin je imel torej prav: ona je bila v tem trenutku mrtv* Kakor po smrti Prve internacionale, tako se je posk 0 šalo tudi sedaj spraviti mrtvo internacionalo zopet k za vesti, toda kadaver je kadaver, pa če je to tudi sa 0 ) idejni kadaver,*) Takoj začetkom leta 1915 se je skli c£ L internacionalna konferenca v Zimmervvald (v Švici), , na tej konferenci so se nemški in francoski socialni P a triotje samo prepirali, kdo da je zakrivil svetovno vojp° fl Na tej konferenci je nastopil Lenin s svojo strujo skraft *) Kadaver = truplo. 62 ^ergično. Naslikal je jasno svetovni položaj in značaj svetovne vojne. Začrtal je tudi jasno pot, po kateri mora ‘'•oditi svetovni proletariat, toda evropski proletariat so ^stopali po večini bedni lakaji buržuazije in Leninova 'osolucija je ostala samo zgodovinski dokument ostrine Rogovega revolucionarnega duha, ki zasluži, da se tudi tv. - mi seznanimo z njim. ^a resolucija glasi' Sv e t ovna vojna, ki divja v Evropi že leto dni, je impe- mjistična vojna; njena vsebina je politično in gospodarsko jmdvladje sveta, zavojevanje produkcije, trga in svetov¬ ja finančnega kapitala. Ona je naravni produkt kapitalističnega razvoja, ki na svetu opredeljuje formacijo skupin narodnih kapi- a hstov z lastnimi, medsebojno nasprotujočimi si interesi. Luržuazija in vlade skušajo prikriti in zakrinkati ta Wavi značaj svetovne vojne in, da ogoljufajo proletariat, pripovedujejo, da je to boj, bojevan za neodvisnost na- . j°v, dočim bo ona v resnici povzročila nova suženjstva : deželami in ljudstvi. Ravnotak.o lažnjiva je trditev, da $o/°- za ^ em °kracijo, zakaj imperializem pomeni ab- '"tistično vladanje kapitala in politične reakcije, dnnec imperializma je mogoč edino le po rešitvi na- Pr.otstev, ki so ga ustvarila, t. j. potom socialistične*) f&nizacije družbe, za katero so razmere že dozorele. * ^da ob izbruhu vojne ni večina delavskih voditeljev c - °hpostavila imperializmu tega sredstva. Vpreženi v na- realizem in korumpirani z oportunizmom so izročili ti i glavarji delavstva v trenutku izbruha vojne proletariat s ^h e rial;zmu in zapustili prava načela socializma in dej- C i , ei ) e ga proletarskega boja. Socialni patriotizem in so- , fl ' imperializem, ki ga je pokazala večina nemških ^lalrnh demokratov, kakor tudi francoskih, angleških in K, . r uskih socialno-demokratičnih voditeljev (Hydman, Trade-Unionisti, Plehanov, Rubanovič, skupina c^ Se sta dokazala, da so ti voditelji praviprav- 4 Po Sovra ^ n *ki proletariata, bolj nevarni o< 4,f tolov imperializma, zakaj pod lažnjivo od buržuaznih zastavo so- ^°§ub( tla ° n * ^ a kk° vodijo ogoljufane proletarske mase v t Ui)V Soci j aI >sti£“e je tu seveda mišljeno v komunističnem smislu, torej: 63 Boj do skrajnosti proti socialnemu patriotizmu pred¬ stavlja torej prvi potrebni moment revolucionarne mobi¬ lizacije proletariata in obnove Internacionale. Revolucio¬ narnim socialistom in socialistični opoziciji proti sedanju 11 socialnoimperialističnim strankam se nameče dolžnost, ch pozovejo in vodijo delavske mase v revolucionarni bol proti kapitalističnim vladam za zavojevanje političn* oblasti in zgrajenje socialistične družbe. Socialnodemokra- tični revolucionarji morajo, ne da bi se odpovedali vsak danjemu boju proti buržuaziji in nasprotno, koristeč s e vseh sredstev organizacije in agitacije in vseh delavski zahtev in izkoriščavajoč vojno krizo ter vse druge kriz e ' stremeti za tem, da izzovejo odločilno in široko atako n a same temelje kapitalizma. Kjer se stvarno vodi tak boj, postanejo delavske mas e nedostopne za kapitalistične laži, za špekulacije naciona¬ lizma, za nove aneksije, za cilje novega zasužnjenja ljud¬ stev, za novo nadvlad je naroda nad narodom: delavsk’ rnase postanejo gluhe za napeljavanja v narodno solidar¬ nost, ki goni proletarce na bojna polja, Samo boj, ki se vodi na ta način lahko postane resA 1 ' čen boj proti svetovni vojni in lahko takoj privede koncu sedanje mesarsko klanje ljudstev, ^ Ta boj zahteva upor proti vojnim kreditom; odpoy e sodelovanja v ministerstvih; proglašenje pravega kapi* 3 " lističnega značaja vojne s parlamentarne govornice in P časopisju in to legalno, a kjer potreba, tudi ilegalno; p f0 pagando za mednarodno solidarnost; razkrinkavanje s® cialnega patriotizma; vporabljanje vseh strašnih posled J - vojne (mizerije, velikih izgub na bojnih poljih itd.) v s vrh da se pospeši ljudska gibanja; organiziranje javnih d e monstracij proti vladi, gospodarskih stavk, ki naj s ) spretno izpremene in v ugodnih razmerah uporabijo očitne boje proti vladi. »Državljanska vojna in ne drža v Ijanski mir«, evo to je geslo, ki naj se vporablja. Nasproti samoprevari, da je mogoče priti potom dip^j matičnih pogajanj do dolgotrajnega mira, morajo posta'' 1 ' socialnodemokratični revolucionarji med delavskimi 111 . sami načelo, da more samo socialna revolucija prin eS človeštvu trajen mir in resnično svobodo. To resolucijo so bili podpirali: Lenin in Zinovjev rusko soc. dem, stranko, Radek za poljsko, Wimer 64 - e tsko, Z. Hoglund za švedsko, Ture Nermann za nor¬ iško, Platten za švicarsko in en Nemec. Italiani so gla¬ sovali proti. Predlog je padel z 18 proti 12 glasovom. Za to konferenco se je vršila leto pozneje še internacio¬ nalna konferenca v Kientalu (v Švici), pa tudi ta ni do- Se gla večih uspehov. je bila zadnja med vojno, toda ne še zadnji poskus, ? a se reši Druga internacionala. Takoj po vojni, 3. fe- br Uarja 1919, se je sklicala nova internacionalna konfe- re nca v Bern. Tej konferenci je prisostvovalo 97 dele- §atov iz 26 držav, toda ti delegati so že zastopali same ^ e sničarske in centristične elemente. Švica, Zedinjene ar žave, Italija in ruski boljševiki sploh niso bili zastopani ? a tej konferenci. Glavno besedo na tej konferenci sta l^ela Alzačan Grumbach in Fric Adler, a po svojem delu izpala ta konferenca skrajno mizerno. Resolucija o »odgovornosti za svetovno vojno« je uma- Za h in neodkritosrčen kompromis*) med nemškimi in fran¬ coskimi socialnimi patrioti. Ta resolucija se omejuje na . i da konferenca izjavlja, da je vprašanje krivde po¬ lnjeno, da veruje nemškim večinskim socialnim demo- ra tom, da je nemška revolucija popolnoma pretrgala ' s starim sistemom, odgovornim za vojno« in da pozdravlja 0 nemško revolucijo. "Zvezo narodov« pozdravlja, toda upa da bodo zasedali njej zastopniki parlamentov in ne vladini diplomatje. teritorialne (narodnostne) probleme rešava konferenca j ''Zmago demokracije, ki bo orjaški -korak naprej k in- j^nacionalnem sporazumu*. »Usoda narodov je v rokah f r odov samih.« iNarodnostm problem je rešljiv — pravi j^nferenca — samo v okvirju »Zveze narodov«, Konfe- Se ^ a je postavila tudi šest načelnih toček, po katerih naj re šijo narodnostna vprašanja. Vsa ta pravila se vrtijo znane demokratične »samoopredelitve«. . °zirom na boljševiško revolucijo in diktaturo prole- (§^ ata sta bili predloženi dve resoluciji, Brantingova Jg^oska) in Adler-Languetova. Prva odločno obsoja bolj- . e - druga priporoča, da se ruske razmere najprej štu- ra )o, ^ ^dler-Longuetovo resolucijo pa so glasovali samo *) K °mpromis = sporazum. francoski neo-večinci, polovica avstrijske delegacije, Nof' vegija, Španija, Grška in Holandska. Ogromna večina te konference je torej rusko revolt* cijo obsodila. Bernska konferenca je bila med drugim tudi sklenila, & se počaka sklep miru in da se šele po tem slepu kol*' stituira internacionala. Tako se je sklicala v avgustu 19l' nova internacionalna konferenca v Lucern, toda na tf konferenci je bilo še manj udeležencev, Ta konferenca f zborovala javno in tajno, postavila celo nekaka prot' 1 ] zorična pravila za oživljenje internacionale, toda Drujj‘ internacionala ni mogla priti več k sebi. Formalno sic cl obstoja še danes, toda ona je končnoveljavno mrtva. Elementi, ki so jo pokopavali in ji govorili nagrobni^ so se zbrali leta 1920 zopet na Dunaju in poskušali us F noviti nekako »Poltretjo« internacionalo, toda tudi f tem porodu učeni malomeščanski socialni »padarji« n* s imeli sreče. »Poltretja« internacionala je mrtvo rojeno dete. C. Tretja internacionala Tretja internacionala nosi oficielno naslov »Konu**j stična internacionala« in zato jo bomo v nadaljnjem t* 1 vedno tako imenovali. J Mi smo videli, kako si je Leninova struja v Kiental« ■ Zimmerwaldu zaman prizadevala, da bi spravila Drw internacionalo na revolucionarno pot. Druga interna^ nala je bila sestavljena iz tako raznovrstnih, iz tako *! discipliniranih in v vojnem času tako korumpiranih mentov, da se na kako enotno revolucionarno akcijo \ elementov ni dalo več misliti. Kako naj vodijo proletaL. v revolucijo ljudje, ki so vso vojno glasovali z buržua# ( za vojne kredite, ki so bili njeni ministri, ki so sedel* ; »narodnih svetih«, ki so bili soudeleženi na vojnih . bičkih, ki so si med vojno preskrbeli topla in bogato Pj,| čana mesta v buržuazni upravi, ki so si sezidali lepe m itd. Ti ljudje so mogli imeti samo še eno željo: da si os^, jijo toliko od buržuazne oblasti, da postanejo minisbL onem kapitalističnem redu družbe, ki jih je obogatel osrečil. J Nemogočnost obnovitve stare internacionale pa f e ,■ zdela izključena samo boljševikom, ampak tudi centr* s 66 a la Kautsky, Friderik Adler, Longuet, itd., ki so bili skli¬ cali v januarju 1. 1919 v Bern konferenco vseh tedanjih ne- boljševističnih strank, da se posvetujejo o novi internacio¬ nali. Toda kako naj bi bili ustvarili novo internacionalo ljudje, ki so se prišli pričkat na to konferenco, kdo da je Zakrivil svetovno klanje, da li Viljem II. ali angleški lordi ui ki so že v naprej stali na nacionalističnem stališču, ljudje, ki niso hoteli že v naprej nič vedeti o revoluciji, ki jo zahte- v a sedanja svetovna kriza. Nova internacionala je postala torej zgodovinska potre¬ ba, zakaj proletariat vsega sveta je čutil, da je izšel kapi¬ talizem iz svetovne vojne tako zelo oslabjen, da lahko Poskusi svoj poslednji naskok in da te prilike ne sme zamu¬ diti, ker, ako jo zamudi, pade za dolgo vrsto let še v večje, v strašnejše gospodarsko in moralno suženjstvo, kakor- s «o je živel do vojne. Za ta poslednji naskok pa je bilo treba s klenjenih vrst in železne vodilne roke, Trebalo je interna- Cl onalnega vodilnega organa, sestavljenega iz ljudi, ki ne s amo da so resnični in požrtvovalni revolucionarji, ampak ki tudi natančno vedo, kaj hočejo in ko vedo kaj hočejo, ? a znajo s kruto logiko in železno, brezobzirno roko urediti pripraviti ves bojni material, vse bojne vrste proletaria- ! a tako, kakor to zahteva bojna strategija v danem položa¬ ji- Nič stalnih, okornih, dogmatičnih formul: najprej ugoto- v itev položaja, potem proračunjenje sil, gospodarskih in Ruralnih in potem razvrstitev bojnih vrst in primena boj- ne §a orodja ter primena taktične metode, kakor to odgo- Vft rja natančnemu predštudiju bojne situacije. Tak internacionalni proletarski revolucionarni vodilni ° r 8anizem je ustvaril Lenin s svojim štabom. ^ samo moralno tako čisti in s tako ogromnim gospo- j. ar skim obzorjem in s tako nevpogljivo voljo obdarovani ’ u dje, kakor so Lenin, Trocki in njuni sodrugi, so morali jj°staviti na noge tak vodilni organ, kakoršnega je potre- ° v al svetovni proletariat v tem najkritičnejšem svojem sudovinskem trenutku. ^aslednji momenti označujejo komunistično internacio- a * 0: brezpogojna avtoriteta; vstrajno, neumorno delo; ij.^alna jasnost programa; stroga centralizacija vseh pro- ar skih sil in vsega proletarskega gibanja; odločna za- Sv e ^ a , da se podredijo vsi nacionalni interesi interesom tovne revolucije; neizmerna obširnost obzorja in skru- 67 položno študiranje in poznavanje razmer vsakega naroda- vsake države; železna volja in neodoljivo hotenje. Taka je duša svetovnega proletariata in ta nam je porok za dosego njenega vzvišenega cilja. Komunistična internacionala pa ni nikak absolutističn 1 bonapartizem, za kar bi jo tako radi žigosali naši nasprot' niki. Niso tu posamezne osebe, ki vodijo sodobno svetovno revolucionarno gibanje vesoljnega proletariata, temveč to gibanje vodi ona po svojih kongresih, ki se sestajajo vsako leto po enkrat. Na teh kongresih, ki trajajo po par tednoi' se razmišljuje, predlaga debatira in sklepa, toda ko r sklenjeno, potem ni več usmiljenja, potem ni več ugibanji' izgovarjanja in cincanja, ampak potem drži. Tem sklepoH 1 se more vsak član brezpogojno pokoriti do drugega kofl' gresa, pa bili tudi neprijetni, ali pa celo napačni. Tu torej ni nikake avtonomije v politiki. Smer prole' tarski politiki določujejo kongresi po osrednjem organi izvrševalnemu odboru komunistične internacionale v vs^k državah in po vsem svetu. To je bistvena razlika med avtonomistično Drugo 111 centralistično Komunistično internacionalo. Do sedaj je imela Komunistična internacionala tri ko#' grese. Vsi trije so zborovali v svobodni proletarski mati 1 ': ški Moskvi. V naslednjem naj sledijo poročila in glavni sklepi l eP kongresov: I. KONGRES KOMUNISTIČNE INTERNACIONALE- a) Poziv Rusije. Dne 24. januarja 1919 so prinesla moskovska «Izvestj a sledeči oklic: , Podpisane stranke in organizacije smatrajo za neobho no potrebno, da se skliče prvi kongres nove interfl a cionale. Vojna in revolucija nam dokazujeta jasno ko beli dan p v poln bankerot starih socialnodemokratičnih strank in D 1 " ge internacionale. Danes vidimo točno, da so osrednji menti — «center» — stare socialne demokracije p° , najpopolnejši dokaz svoje nemoči in nesposobnosti za M posredno revolucionarno akcijo. Istočasno pa se že ° cf tavajo elementi, ki bodo morali sestaviti resnično pr° tarsko internacionalo. 1 «' 68 Orjaško hitri napredek, ki ga je napravila svetovna revo- Ucija in ki nam nameče vedno nove probleme; nevarnost, ? a zveza kapitalističnih držav, ki se organizira proti revo- Uciji pod hinavsko zastavo «Zveze narodov», ne zaduši Evolucije; poskusi socialnih izdajic, da si podelijo vzaje- amnistijo v svrho, da bi še enkrat pomagali svojim Jjtadam in svojim buržuazijam proti delavskemu razredu; končno izredne revolucijonarne skušnje in potreba inter¬ nacionalizacije revolucionarnega gibanja — vse to nas ob¬ ožuje, da damo iniciativo za sklicanje internacionalnega kongresa revolucionarnih proletarskih strank. 1. Cilji in taktika. 1. —^ Sedanja perioda pomeni razpadanje in polom sve- °vnega kapitalističnega sistema, torej faliment vse bur- 2 Uazne družbe. Kapitalizem, z vsemi svojimi protislovji, bo ' J ničen. v 2. -— Naloga proletariata obstoja v tem, da se polasti dr- z a.vne oblasti. Zavojevanje oblasti predpostavlja kot glavni ^ re dpogoj porušenje buržuaznega mehanizma v svrho, da Se ga nadomesti z novim sistemom proletarske oblasti. , 3. — Ta novi državni sistem mora biti udejstvovanje ?’ktature delavskega razreda (v nekterih krajih tudi vaš¬ ega polproletariata in vaških ubogih). Nova oblast mora 'h orožje in instrument za sistematično odstranjevanje in ^ a zlastitev izkoriščevalnih razredov. Ne ponarejena bur- ?a azna demokracija — hinavska oblika vladanja kapitali- s ‘ične i n finančne oligarhije — s svojim samo navideznim !| a čelom ravnopravnosti, temveč proletarska demokracija, i 1 s ama laHko zajamči proletarskim masam resnično svo- j 0 ali slej pokazati v groznem spopadu pravo anarhističo 5 ]j naturo kapitala. Tako smo prisostvovali največjemu zl 0 '^ činu: veliki roparski vojni. L Kapitalizem je tudi poskušal premagati svojo social^V strukturo, ki je polna protislovij. t} ( Buržuazna družba je razredna družba. Kapital veliki civiliziranih držav je poskušal odpraviti razredna sprostva. Za račun oropanih kolonialnih ljudstev je k 3 'j pital korumpiral svoje sužnje, ustvaril vzajemnost inteff $ sov med izkoriščane! in izkoriščevalci v pogledu tlačen kolonij; uklenil je evropejski in amerikanski delavski ^ zred v verige imperialistične domovine. Toda ta metoda stalne korupcije, s katero se je ustv af jal patriotizem delavskega razreda in njegova mora 1 ^ ) Ul IV/ v.111 VtVIU Y OlVV/gU, A Ui-i. VUU, AAA ) c> J podrejenost, se je potom vojne izpremenila v nasprotuj jo smislu. Fizično uničenje, popolno zasušnjenje proletariat U tlačenje, obubožanje, svetovna lakota — to je bilo zadrt plačilo za državljanski mir. Ta pa se je porušil. Impe*t e litična vojna se je izpremenila v državljansko vojno. I* Nova doba je nastopila, doba poloma kapitalizma, oifL govega notranjega razpada, doba komunistične revolu^jk' proletariata. Zmagovite proletarske revolucije v nekak rih dežalah, naraščajoče vretje v drugih, punti v kolokj jah, popolna nesposobnost vodilnih razredov za nadalj 1 ! vodstvo usode ljudstev — evo to je slika, ki predsta v ’ današnje stanje stvari na svetu. t Človeštvo, katerega civilizacija se nahaja v razvaH 11 je v nevarnosti, da se uniči. Samo ena oblat jo lahko ^ reši: ta oblast je proletariat. Stari kapitalistični «red» k more več dolgo obstojati. Zmešnjava je končni rezN kapitalističnega načina proizvajanja in to more prerij,p ti samo bolj širokodelaven razred: delavski razred. k f ‘ 74 L Vi | r ®d — komunistični red — morejo ustvariti samo de- v ^ c i. Oni morajo zdrobiti oblast kapitalizma, napraviti v l ne nemogoče, odpraviti vse državne meje, izpremeniti s svet v skupnost sveta, kjer bo delo njemu samemu P f id in uresničiti bratstvo in svobodo med narodi. j r °ii njemu se pripravlja svetovni kapitalizem k po- le dnjemu sunku. Pod masko «Zveze narodov« in s ce- Poplavo pacifističnih fraz skuša zopet združiti posa- ez ne dele kapitalističnega sistema, ki se sproti drobijo, Jh tako obrnil svoje moči proti proletarski revoluciji. ■ jdetariat niora odgovoriti na te ogromne zahteve kapita- :Icj iega razreda s tem, da sam zavoljuje politično oblast, U ,^ a j jo obrne proti svojim razrednim sovražnikom in ki 1° vporabi kot nabor za ekonomsko revolucijo. Končna (k a .S a svetovnega proletariata pomeni pričetek prave zgo- v me svobodnega človeštva. 1. Zavojevanje politične oblasti. . ^ a vojevanje politične oblasti po proletariatu je istovetna P°rušenjem politične oblasti buržuazije,, Ta oblast ^ s toj a v državnem stroju buržuazije z njeno policijo in nje- Uj e 2a ndarmerijo, z njenimi zapori in njenimi sodniki, z ljf?° duhovščino in njenim uradništvom. Zavojevanje po- ^Q Clle °blasti ne pomeni samo premembo oseb ministrov. ^Of^v^i preobrnitev nasprotne nam državne mašine, ra- I^Pžitev buržuazije, oborožitev proletariata, t. j. revo- o^ l ° na rnih vojakov in rdeče delavske straže. Pomeni ra nitev vseh buržuaznih sodnikov in organizacijo pro- t*«kih sodnij, odstranitev sistemov reakcionarnega dr- Vjj^ža funkcionarizma (uradništva) in ustvaritev no- i^t° r S a nov proletarske administracije. Zmaga proleta- (e^ a obstoji v desorganizaciji sovražniške avtoritete in v organizaciji proletarske autoritete, v uničenju faznega državnega stroja in v ustvaritvi proletarske- 1 5^1 javnega stroja. Samo tedaj, ko bo proletariat zma- $v 0 :? z ^ r °bd odpor buržuazije, se bo lahko poslužil tudi ■U ^ nekdanjih nasprotnikov in jih stopnjema pripojil de- komunistično obnovitev. ^ 2. Demokracija in diktatura. !*'e l H > ^ ar ska država je kakor vsaka druga država instru- tlačenje. Toda ona je naperjena proti sovražni- ^lavskega razreda. Ona hoče zdrobiti odpor izko- 76 riščevalcev, ki se poslužujejo v svojem obupnem boju sredstva, da udušijo revolucijo v krvi in da jo onemoffl c čijo. Diktatura proletariata, ki mu da v družbi privilil s rano mesto pa je samo začasna uredba. Počasi, kakor s 11 bo zrušil odpor bužuazije in ko bo buržuazija razlaščen 'j in ko bo del nje stopnjema prešel v delavski razred, ^ J 1 proletarska diktatura izginila, država bo izumrla in k zredi bodo prenehali obstojati, P Tako zvana demokracija, t. j, demokracija buržuazjf ! ni nič drugega kakor maskirana diktatura buržuaz*? ^ Slavni kraj «volje ljudstva* kakor «homogeni narod***). nima nič večje vredne 5 !; V resnici obstojajo razr e ‘ < t( s svojimi nasprotujočimi si in nepomirljivimi interesi. I p: {> di zato, ker je buržuazija samo neznatna manjšina, rabi J j 1 ' goljufijo dozdevne «volje narodnega ljudstva*, da lak 1 a uveljavlja s temi zvenečimi besedami svojo nadvlado ^ delavskimi razredi in da jim lahko usili svojo lastno zredno voljo. In ker je njej nasproti proletariat v vel J, večini prebivalstva, uporablja on odkrito razredno moč s v jb jih lastnih organizacij mase in svojih sovetov v to, da ši privilegije buržuazije in da si zagotovi prehod v k o&, Pi nistično družbo, kjer ne bodo imeli razredi več smisla c i buržuazni dem okraciji je center vse teže v popolnoma H h malnih nrruSlasih nravic in rvnhnde ki v ostalem niso <' malnih proglasih pravic in tvobede, ki v ostalem niso kor dosegljive delavskim razredom — za proletariat in PaM proletariat — ki ne posedujejo gmotnih sredstev, do c J Pi uporablja buržuazija svoja gmotna sredstva za zavaj 3 ', ; in goljufanje ljudstva s pomočjo svojega časopisja in sv°t organizacij. Njej nasproti uporabljamo sistem sovetov ta novi tip državne oblasti — v svrho, da omogo cl ^ proletariatu uživanje njegovih pravic in njegove svob 0 Oblast sovetov izroči v roke ljudstva najboljše tiskarne, zaloge papirja itd, za njegov tisk, za zborov 3 j in za njegove organizacije. In samo tako je mogoča 9 snična demokracija proletariata. Buržuazna demokracija, s svojim parlamentarnim mom samo vara mase v veri, da součestvujejo na dr2 3 j ( in rmnnvo rhft & . L vladi. V resnici pa so mase in njihove organizacije u ‘'ik proč od oblasti vlade, V sovetskem sistemu pa so org^i jj zacije mas in potom njih mase same, ki vladajo, zaka) ‘ *) To je parlament. **( Narod brez razredov. 76 s Ve ti pripojavajo državni upravi vedno večje število delav- ,i .. Samo na ta način sodeluje vse delavsko ljudstvo po 5 ’ 1 • 1 ^ »1 + •* '■« - c ev. ; „ P n J a h pri državnih poslih. Sistem sovetov torej sloni j . Proletarskih organizacijah mas, t. j. na sovetih, na re- , itj Uc i° narn ih gospodarskih organizacijah*), na zadrugah j ] Q .: Buržuazna demokracija in parlamentarni sistem, z p Cl * v ij° zakonodajne in izvršne oblasti in z nepreklicnim ji in r l arnen t arn im mandatom odpirata prepad med masami -državo. Nasprotno, sistem sovetov, s pravico pre- ” j, lca mandata, z združitvijo zakonodajne oblasti z izvršno, j ^ Zlla čajem, ki ga imajo soveti kot delavske oblasti, is lp r , e ti mase z državno vlado. Ta zveza pa je v toliko bolj srčna, čim se v sovetskem sistemu volitve ne vrše na ( ,| . a §i umetnozgrajenih volilnih ckrožij, temveč na pod- ^ producijskih centrov, T O tol 1 ^ J t d, tej poti udejstvuje sistem sovetov pravo proletarsko e *nokracijo po in s proletariatom proti buržuaziji. )e bolj napreden razred, bolje organiziran in politično ; i ^ r oletariat zavzema v tem sistemu priviligirano stališče, e ‘ejši; toda pod njegovo hegemonijo se bo dvignil pol- . °letariat, mali kmet stopnjema na višji nivo. Teh za- ii i 0 Sll ih privilegijev se poslužuje industrialni proletariat v li^ j. da izvije srednje in nižje razrede in najrevnejše na de- ’ jil, 1 ' z P°d upliva veleposestnikov in bogatih buržujev, da J e v dela za komunistično obnovitev. ti (jjjjjfganizira in vzgoji in končno, da jih dvigne do sogra Razlastitev buržuazije in socializacija produkcije. t ij3 az pad kapitalističnega reda in kapitalistične discipline Ijlij,?. napravlja nemogočo obnovo produkcije na kapita- 'f tj; podlagi. Delavski spori z gospodarji za plače, tu- f 1^ V C ? /majo srečen izid za delavce, ne morejo izboljšati de- ‘ šgj- razmer. Življenski pogoji delavstva se dajo izbolj- Sa mo tedaj, ako produkcije ne kontrolira buržuazija, proletariat sam. Da se povečajo gospodarske pro- (t 0 j *yne sile, da se čimprej zdrobi odpor buržuazije, ki ! t^hšuje smrtni boj starega socialnega reda in napravlja ji nove razvaline, mora priti diktatura proletariata do f iVer da razlasti velike kapitaliste in veleposestnike in da Oieni sredstva produkcije in izmenjave*) v skupno P f oletarske države. J Oei naš spis „0 sovetih 11 v tem koledarju. 77 Komunizem se poraja iz ponesrečenega kapitaliztf' Zgodovina ne nudi človeštvu druge poti izhoda. Opod' nisti**}, ki utopistično (sanjavo), zahtevajo obnovit kapitalističnega gospodarstva v svrho, da bi odgodili s ‘ cializacijo, s tem samo zavlačujejo proces razpadanja povečujejo nevarnost popolnega poloma. Komunistična f ' volucija je najboljše in edino sredstvo, da se ohrani & važnejša produktivna sila, t. j. proletariat in žnjim veška družba. Diktatura proletariata nikakor ne prinaša delitve p ,l j duktivnih in izmenjevalnih sredstev. Nasprotno, njen n je, da doseže večjo koncentracijo produktivnih sil in v® £ vsporedbo produkcije po enotnem načrtu. Prvi korak 1 : socializaciji vseh gospodarskih bogastev so naslednji: s j cializacija velikih bančnih ustanov, ki sedaj kontrol^ 3 ] produkcijo; proletarska država prevzame vse g° s k darske ustanove, ki jih vodi sedaj država in vsa ob c ska podjetja; socializacija sindikatov***) in industrij zvez (trustov) in vseh onih industrij, katerih kon c tracija in centralizacija kapitala to dovoljuje; social* cija veleposestev in izprememba teh v kmetijske usta® ' s skupnim vodstvom. Kar se tiče manjših podjetij, jih P letariat lahko združi po stopinjah, po njihovem obs e j, Toda tu moramo jasno naglasiti, da se mala posest nvj na nikak način razlastiti in da posestniki, ki ne izkori^ najetega dela, ne bodo izpostavljeni nasilnim meran»’ Ta sloj ljudstva bo stopnjema uveden v socialistično ganizacijo z vzgledi in s prakso, ki mu' bosta dokP j prednost novega družabnega reda, reda, ki bo osvob malega kmetovalca in malega mestnega obrtnika izpod spodarskega pritiska kapitalističnih oderuhov in vclfP sestnikov ter izpod bremena davkov (posebno vsl®o brisanja vojnih dolgov). ... Naloga diktature proletariata v gospodarskem del oli ( gu bo dovršena, v kolikor bode proletariat sposobe 1 ); si ustanovi centralizirane organe za vodstvo produkdr v kolikor se bodo delavci povspeli na njihovo vodstvi h *) Uo so železnice, ladje, trgovine itd. **) Ljudje, ki bi radi ugodili tudi ouržuaziji. ***) Podjetniških družb, ne zamenjati z delavskimi organizacijam^ J *) To načelo smo podčrtali mi, da enkrat za vedno zamašimo usta J nacionalno-klerikalnim demagogam, ki pripovedujejo kmetu, da m u komunisti vzeti zemljo. — (Pis.) 78 k V ta namen se je treba poslužiti onih organizacij mas, 1 ®° bližje dotičnemu procesu produkcije. Na polju izmenjave mora diktatura proletariata nado¬ mestiti trgovino s pravičnim razdeljevanjem produktov. ta namen je potrebna; socializacija trgovine na debelo, Povzetje od strani države vsega državnega in občinskega ^Parata za izmenjavo, kontrola nad velikimi zadrugami, 1 imajo po svoji organizaciji važno gospodarsko nalogo v P r enodni dobi in stopnjevano osredotočenje in zbliže- a nje vseh teh organov v homogeno celoto, ki vodi do P^ega razdeljevanja produktov. toliko na polju produkcije, kolikor na polju izmenjave ? je treba poslužiti vseh kvalificiranih tehnikov in spe- la listov, čim se je zdrobil njihov politični odpor in čim se navadili, da se prilagodujejo ne več kapitalizmu, Piveč novemu sistemu produkcije, j. Proletariat jih ne bo zasužnjeval, temveč narobe, dal j Pr bo prvič priložnost, da razvijajo svoje ustvarjajoče si- • • Diktatura proletariata bo podrla meje med ročnim k duševnim delom, ki jih je napihoval kapitalizem in ta- ž ,° bosta znanost in delo združena. Istočasno z ra¬ nitvijo tvornic, rudnikov, posestev itd. bo odpravil °letariat tudi izkoriščanje, ki ga zvršujejo kapitalistični • Se stnki hiš in bo dal velike hiše na razpolago kra- v uim delavskim sovetom ter nastanil delavski razred Puržuaznih stanovanjih. b IVled to veliko prehodno periodo morajo soveti graditi 0 ez prestanka ves državni vladni aparat v vedno bolj si^^točeni obliki in direktno združevati z upravo vedno Se sloje delavskega ljudstva. 4. Za zmago. b fi ^ulucionarna perioda zahteva, da vporablja proleta- j. tako metodo v boju, da koncentrira vse svoje sile, t. p e e todo akcije v masi in izvaja iz te metode logične skle- b r j. Nčiti mora s kapitalističnim državnim strojem V~od- O* boju. Vsaka druga metoda, kakor n. pr. revolu- t ey tl ^ rna uporaba buržuaznega parlamentarizma, igra v p tuciji samo podrejeno ulogo. H e fVl neizogibni pogoj za tak zmagonosen boj je ločitev ^ s Umo od sedašnjih lakajev*) kapitalizma in mesarjev t~ a kat = sluga == „pedentar“. 79 komunistične revolucije — take posle opravljajo sed^t desničarski socialni demokratje — temveč tudi od strani «centra® (kakor so kautskyjanci), ki v teških trenutk^ dosledno zapuščajo proletariat v svrho, da ga oneščasb jo z njegovimi izrecnimi sovražniki. Z druge strani pa i' potrebna zveza z onimi elementi revolucionarnega dela]" skega gibanja, ki, čeprav niso prej pripadali socialisti^; nim strankam, priznavajo danes diktaturo proletariat v sovetski oblasti, kakor n. pr. nektere sindikalisti^ frakcije. Naraščanje revolucionarnega gibanja v vseh država' nevarnost, da zvezane kapitalistične države ne ugonobil' te revolucije, poskus izdajalskih socialistov, da se zdf 11 žijo («žolta» nacionala, oblikovana v Bernu] v po&° Wilsonovi «Zvezi» in končno neizogibna potreba, da j uredi vse proletarsko gibanje: vse to nas nujno vodi 21 tega, da ustanovimo resnično revolucionarno in resnih internacionalo. Ta internacionala, ki podrejuje tako ^ ne narodne interese interesom mednarodne revolucije,^ 11 povzročila vzajemno podpiranje proletariata v razlR 1 ^ deželah, zakaj brez vzajemne gospodarske pomoči l e ' ne bo mogel organizirati nove človeške družbe. Z dr 11 ", strani, bo pohod internacionalnega proletariata, naspr^, jniidpod ‘n|euoiDnuaa|ui rmopu-Djouiapouppos P}\oz JOT' ■> izkoriščane rase v kolonijah v njihovem boju proti iioP rializmu vse do tlej, dokler se bo porušil sistem svetov 11 ga imperializma. Kapitalistični zločinci so trdili ob izbruhu vojne, da samo branijo svojo mater domovino. Toda ni trajalo do 1 ^ ko je nemški mperializem s svojimi krvavimi dejan ) 1 o* čaj gospodarja. V zvezi z nemško buržuazijo in s socia JU' Rusiji, v Ukrajini in na Finskem pokazal svoj pravi * ■ ‘ ..... - a o jev in s poneumnjenimi kolonialnimi barbarskimi trup 2 * 1 ' mi patrioti poskušajo kapitalisti, če prav imajo vedno jeziku hinavske miroljubne besede, s pomočjo vojnih s ^ jev in s poneumnjenimi kolonialnimi bari zadaviti evropsko proletarsko revolucijo. Beli teror buržuazije je nepopisen in brezšteviln? J» njegove žrtve v delavskih razredih. Liebknecht in h j Luxenburgova — najboljši — so padli. , ^ Proti njemu se mora boriti proletariat — proti nj e : Sfc za vsako ceno! V ta boj kliče komunistična internacionala proletariat Vse ga sveta— v ta končni boj! poli s kapitalističnim zarotništvom kapitala! j Živela mednarodna republika sovetov! , °zirom na prostor, ki nam ga finančna sredstva za to pu- okacijo ozko in strogo odmerjujejo, moramo podati na- e dnja dva zgodovinska dokumenta svetovne proletarske j^volucije samo v izvlečku. Storimo pa to tem lažje, ker 0 sledila tej knjigi «Zbirka Leninovih govorov*, v katerih ?°drug Lenin često ponavlja iste misli ob raznih prilikah ,ri v različnih oblikah. 2. O buržuazni demokraciji in diktaturi proletariata. , V tezah o buržuazni demokraciji in o diktaturi prole- (i ar iata razvija Lenin z izredno bistrostjo duha, na kratko J Medano, sledeče jasne misli: Demokracije «na splošno*, kot v vsakem slučaju ve¬ ljavnega načela, ni. Ona je vedno razredni pojav in velja e dno samo za tisti razred, ki je na vladi. Nikoli noben razred v svetovni zgodovini se še ni s ^ v spel na vlado, ne da bi bil izvajal ob prihodu na vlado li - °i e diktature, ker samo tako se da obvladati stari, pro- |i Lijoči razred in uvesti nov družabni red. Diktatura pro- a riata torej ni nikaka iznajdba delavstva, ampak samo ,na potreba njegove zgodovinske misije. Najbolj demokratična buržuazna republika ne bi bila r v edno nič drugega kakor stroj za tlačenje delavskega Uv fe ^ a ' zato se mora delavstvo polastiti vse oblasti in Ž^ es P svojo diktaturo. Tudi revolucionarna angleška bur- c^jpja ni, po svoji zmagi nad plemstvom 1. 1640, in fran- p 0 S voji revoluciji proti plemstvu in monarhistom 1, I^oh ^ 0v oljevala svojim premagancem, da bi se bili svo- 110 zbirali in svobodno kovali bojne načrte proti nji. L Lahko propoveduje buržuazija «demokracijo» in «ena- >J vseh v državi, ko pa samo ona poseduje vse dvo- V Se ' v vsa zbirališča, prižnice, vse tiskarne, ves papir in V$ e Caso pisje, toda dokler tudi proletariat ne poseduje §a tega ,ne more biti govora o «enakosti» vseh. fet ^^Piba-listi zahtevajo svobodo zase, da se lahko «bo- svobodo za delavca, da lahko «umira». a «čista* demokracija se pokaže v pravi luči, ko ^k a ^ e ^ avstv0 zvišanje plač in ko se uveljavlja potom 81 Vojna 1914—1918 pa je odprla delavstvu oči, V W vojni se mu je odkrilo vse njegovo suženjstvo. Ono ni i& e ' lo besede v teh strašnih letih, ono ni smelo kritizirati, ug c ' varjati. Cenzura je uničila vse njegovo časopisje, vsako nj e govo slobcdno besedo, dočim ga je gonila buržuazija jj najstrašnejše muke, dočim je ona smela delati, kar se I je poljubilo, .. Po vojni je dopustila nemška ^demokratična* repubj*' ka, da je buržuazija umorila najboljše proletarce — Li^ knechta in Rozo Luxenburgovo — v času, ko sta bila ar e tirana in ko ju je prevzela v svoje varstvo. Vse države v ganjajo boljševike in to kljub temu, da trobijo v svet, a je Rusija brez moči in da vlada v njej sam kaos (zro 6 šnjava). Diktatura proletariata ni torej v očigled tem dejstv 0 samo njegova legitimna pravica, temveč tudi njegova izogibna potreba, da se ne povrne več v suženjstvo b a zuazije. Nasprotniki diktature proletariata, ki zahtevajo mokracijo «na splošno*, kot načelo, pozabljajo, da ni v mokracija nič stalnega, ampak da se izpreminja v časa . z razredi. Demokracija v starih grških republikah je b< vse kaj drugega, kakor demokracija sodobne buržuaZ 1 ' Tako bo tudi proletarska demokracija, demokracija sV je vrste*). - Buržuazija je vedno obljubovala svobodo in raVI .i pravnost vseh ras, vseh jezikov in vseh ver, a je ni nikoli dati, ker ji to brani kapitalistični sistem izkorišča* 1 ' Tako svobodo in ravnopravnost bo lahko dal samo p r ®. ( tariat, ki ni interesiran na privatni lastnini, na produkt' nih sredstvih, na trgovini in na dobičku. Buržuazni parlament je tako konstruiran, da bolj odriva delavske mase od soudeležbe na vladi. So v jih organično zvežejo z njo. ^ In te demokracije socialni patriotje ne morejo r a meti, 3. Manifest na proletariat vsega sveta, Preteklo je 70 let, odkar jo preglasila Svetovna k aI, ’ f nistična stranka svoj program v obliki Manifesta, ^ ga napisala Karol Marx in Friderik Engels. *) O pojmu proletarske demokracije glej v spisu „0 sovetih". 82 e Že takrat so ga njegovi nasprotniki obrekovali, ker J vedeli, da pomeni njihovo smrt, toda on se bliža svoji 2l J la gi, če tudi nekoliko pozneje kakor sta mislila velika ‘ Stelja. i , Mi komunisti z vsega sveta, ki smo zbrani tu v Mo- .. v i, se smatramo njihovim naslednikom in končnim izvr- s 'leljem njihove oporoke, Naša naloga je, da zberemo proletarske sile in jih oči- Ir no oportunizma. Mi smo že zdavnaj prej povedali, da mora kapitalizem ■■tvesti do vojne, socialni patriotje pa še danes dolže zanjo iškega cesarja, dcčim služijo isti buržuaziji. Angleška je goljufala svet, da noče vojne, da je lažje °vlekla Nemčijo vanjo, Pariz in Petrograd sta z gotovo- računala na Angleško pomoč, Anglija je pripravljeno |, 0 l«o izzvala. Anglija je mislila, da bo samo gledalec za- ^Vn e jg re m ed Nemčijo, Francijo in Rusijo, toda I ^ nemškega debroorganiziranega militarizma je uvlekla njo v ta krvavi vrtinec. Tudi Wilson je mislil, da bo trgoval, ali tudi on se je zmotil. ^ J n tako «so se nasprotstva kapitalističnega reda izpre- Hj^la potom vojne v surovo mučenje lakote, mraza, epide- 1 l n moralno pobarbarenje človeštva». ^ S tem so tudi dokončane učene razprave socialistov o 111 Počasi nadomesti. Denar je izgubil vso vrednost in pisanju in c izginevanju kapitalizma, ki naj ga sociali- ^ftavlja samo še sredstvo za nesramno rekvizicijo bla- -—* j- , , - -— ~~~ ~ tr - v nost v vojaško oblast, da je le ta določevala njegovo ^Njevanje. Kapital si ni samo popolnoma podvrgel dr ua v ^'.'Ojna je popolnoma odpravila svobodno konkurenco in O in rumunski petrolej, žito in drugo blago je prešlo f 4: bju u .’ ampak je tudi gnal vse človeštvo v klavnico, je mo- hp lr al ne samo vso državo, ampak tudi samega sebe in jjo s 111 več sposoben, da še opravlja svoje najbistvenejše P°darske funkcije brez ognja in meča. ^ oportunisti, ki so pred vojno pozivali proletariat k M^J^osti in med vojno k notranjem miru, ga poživljajo S b" ^ samozatajevanju. Na kosteh nekolikih generacij kapitalizem slavil svojo zmago in pripravil novo, še *Jejš 0 vojno. °da k sreči to ni več mogoče. Proletariat ne sme postati suženj imperialistične Zv« j ze narodov in internacionalne kapitalistične mornarice. Diktatura proletariata mora okrajšati to strašno kf 1 r zo, v katero nas je pahnil kapitalizem in povzdigniti prol e j , tariat do blagostanja in kulture, ki si je svet do sedaj še ^ c mogel misliti. ; Zato morajo izginiti narodne države in male državi^ ki so temu blagostanju in tej kulturi na poti in ki niso k 2 drugega kakor drobiž, s katerim si doplačujejo velike o ( p žave svoje usluge. Samo proletarska revolucija lahko zagotovi r; narodom svoboden obstoj, ker to je dosegljivo samo j 1 ' u ta način, da se osvobodijo vse produktivne sile vseh de^i p iz vseh ozkih spon in mej narodnih držav in da se jih poveh v gospodarsko vzajemnost, ki mora sloneti na splošo e enotnem gospodarskem načrtu, ki dovoljuje malim naf ^ dom, da svobodno in neodvisno od gospodarstva razvija ti svojo narodno kulturo. Največja nevarnost te vojne, ki ni bila nič drug e jj, kakor vojna za kolonije, pa je bila, da je vporabljala svojih bojiščih kolonialna ljudstva, da zasužnjijo sama sc Odtod toliko ustaj v kolonijah za osvobojenje. Toda os bojenje kolonij je mogoče doseči samo istočasnim os if* ni bojenjem proletariata v državah, ki vladajo kolonije Sužnji Azije in Afrike! Ura diktature proletariate tudi ura vaše svobode. Buržuazija izkorišča zlasti neprosvečenega in krat vidnega kmeta v svoje namene. Ona mu dopoveduje , sodeluje potom parlamenta na vladi, dočim odločuje s» v vseh važnih vprašanjih za svojimi kulisami, Diktat proletariata uveljavlja nov pravičnejši državni aparat, 5 vete, po katerih bo ljudstvo resnično samo vladalo. Državljanska vojna se nam usiljuje s strani naših vražnikov. Delavski razred se mora spuntati, ako se noče povedati svoji bodočnosti in bodočnosti vsega človes Komunistične stranke niso nikoli iskale državlj 3 - 11 ^; vojne, toda ko se nam ponudi, moramo skrbeti za t°< bo čim krajša, _ gS \ Prvo in drugo internacionalo je pokopala obz ir ? $ To so bili delavski organi, ki so se podrejali buržuazf 1 žavi. To velja ravno tako za centriste, kakor za sod 3 M s > •H te 84 , e . Patriote. Zato je boj proti socialističnemu centru potrebna Predpriprava za zmagoviti boj proti imperializmu. jj Ako je bila Prva internacionala priprava za bodoči [e !) a predek in ako je Druga internacionala zbrala pod svo¬ ji okriljem milijonske mase delavstva, je Tretja interna¬ cionala ona, odkrite akcije mas, udejstvovanja revolucije, J 'Pternacionala akcije. J Vabimo torej delavce in delavke vseh dežel, da se jr družijo pod to zastavo, v katere znamenje smo že dosegli Prve slavne zmage. u _ Proletarci vseh dežel! Združite se v boju proti impe- 4 balističnemu barbarstvu, proti monarhiji, proti priviligira- . f »hn razredom, proti buržuazni državi in njeni lastnini, ji Proti vsem vrstam in načinom socialnega in nacionalnega ji) Sll ženjstva. [ g Pod zastavo delavskih sovetov, revolucionarnega boja jji *a oblast diktature proletariata, pod zastavo Tretje inter¬ nacionale, proletarci vseh dežel, združite se! § Na eno značilno črto dela tega kongresa, črto, ki je t> ! ^Ončno značilna za delo vseh nadaljnjih kongresov komu- "Etične internacionale, moramo opozoriti na tem mestu v Paše cenjene čitateljc. Resolucije ali sklepi tega in vseh t Padaljnjih kongresov, niso več običajne konferencialne re- ?°lucije, ki se na hitro, v par minutah, sestavijo v kak- s Pem kotičku nervozne konference, temveč globoke, te¬ meljite razprave, teze, ki so plod dela in skušenj. So to 2 dajajo več samo temelje političnim strankam, spodarskemu življenju vsega novega iz razvalin a porajajočega se sveta. Radi tega zadobivajo etovno važnost, ki so je deležni samo še največji c ^ševni proizvodi na polju svetovnega znanstva in sve¬ tne umetnosti. Človek jih lahko odobruje ali pa odkla- C Pl* — toda sodobni človek, ki jih ne pozna in ki ga ne Rimajo, se danes ne more in ne sme več šteti med izo- i ,r ižence. > Komunistom pa, in onim, ki se molče prištevajo k (< .'Pši struji, jih ne podajamo za to, da bi jih prečitali, nego ji q P bi jih študirali. II. kongres komunistične internacionale. Ako je položil prvi kongres Komunistične internacio- ( a ‘ e temelje tej novi internacionali, je imel drugi še mno- 11 Važnejšo nalogo: moral jo je očistiti. « ‘ e ze, ki J 1 jbbpak go; >' |ipitalizm f- , teze sv< P5 Navdušenje za komunistično internacionalo je bilo $ 1 začetku preveliko in tako so navdušene revolucionar! 11 : ] mase privlekle vanjo marsikaj, kar ni bilo niti revolucij narno, niti komunistično. Tako se je pojavila v nekten ' strankah, ki so med prvimi z navdušenjem sprejele p r ° j gram komunistične internacionale, nekaka stara korpof J 1 tivistična komoditeta, ki se je kmalo pričela izpreminj* v odkrit oportunizem, ki je pokopal Drugo internacional in zato je bilo treba odločno in za vedno poskrbeti za * c da ostane Komunistična internacionala nevpogljivo na sv°* I začrtani poti. 1 Trebalo je torej odločno povedati centrističnim e J £ mentom, ki jih je bil prignal ljudski val v Komunistič 11 internacionalo, ki pa so bili po vsej svoji duševnosti op' tunistični, neodločni in neaktivni, da za oportunizem, odločnost in neaktivnost v internacionali akcije ni mes. Take elemente smo imeli v Italijanski socialistični straij (serratijance) v Čehoslovaški socialnodemokratični lev 1 ^ (Šmeralovo skupino) in v Združeni Komunistični stra® Nemčije (Levijevo krilo). ^ Komunistična internacionala je v ta namen posta v • na drugem svojem kongresu, ki se je zopet vršil v Mosj* v avgustu 1920, trdna načela za sprejemanje strank v K munistično internacionalo. Ti pogoji obsegajo 21 točki ^ pomenijo preizkusni ogenj, skozi kateri mora vsaka V X ?L tarska stranka, predno se ji odpro vrata v komunisti® internacionalo. ( Težko se je o kakem organizativnem problemu ' | cializmu toliko debatiralo, kakor o teh točkah. Skoro evropske proletarske stranke so doživele z njimi ve* potrese in razkole in v nasprotniških taborih je vpilo vs vprek, da bo Komunistična internacionala razbila s *z. pogoji edinstvo in solidarnost proletariata, tada danes a* živijamo ravno nasprotne dogodke. Stare stranke s°, j na kosih, toda edinstvo proletariata po vsem svetu nikoli tako bistro rastlo, ko ravno po tem izčiščenju- _ ■ AsP munistične stranke naraščajo v stranke ogromnih lju® 1 ,- - mas in internacionala živi in se razvija, kakor še ¥ li prej. In naravno, ker mi smo po tej reorganizaciji, V°. 9 izčiščenju prenehali biti navadna politična stranka **)J vedno bolj bližamo obliki dobro urejene in strogo dis c * 86 n ' r ane proletarske armade, ki edina lahko goji trdno pre¬ pričanje v svojo zmago. Kot najvažnejše*) sklepe hočemo torej tu ponatisniti Kogoje za vstop v Komunistično internacionalo«, Lenino- teze «Nacionalno in kolonialno vprašanje« in pa «Kdaj l!1 pod katerimi pogoji se smejo ustanavljati soveti». 1. Pogoji za vstop v Komunistično internacionalo. 1. Vsakdanja propaganda in agitacija morata imeti Pravi komunistični značaj. Vsa strankina glasila morajo /0 občin) reformiste in «centriste» in jih nado- oti z izkušenimi komunisti — brez skrbi za nadome- «v, v prvi vrsti začetkoma, po izkušenih bojevnikih, ki l2 šli j z delavskih vrst. , se na tem kongresu sprejete teze so sledeče: 1. Manifest Komuni- 2. Pravila Komu- Histjv'' ln ternacionale delavcem in delavkam vsega sveta. «- ne internacionale. 3. Teze o temeljnih nalogah Ko 4 . Teze o pogojih za vstop v Komunistično internacionalo. 5. Teze Komunistične stranke v proletarski revolucifi. . >h - - -- • Teze 6 . Teze o komu- strankah in parlamentarizmu. 7. Teze o sindakalnem gibanju, tvor- '•stjjj' s ovetih in Tretji internacionali. 8. Teze o vprašanju, kdaj se sme 'bila ? vl lati sovete. 9. Teze o kmetijskem vprašanju. Glej Teši e statuto 'titern. Comtinista. Milano. Avanti 1921. 87 3. V deželah, kjer ni dana radi obsednega stanja ^ izjemnih zakonov komunistom možnost, da razvijajo p°' ! stavnim potom vse delovanje, je brezdvomno potreb” 8 j istočasna eksistenca postavnega in nepostavnega delova' nja. Skoro v vseh deželah Evrope in Amerike stopa raZj redna borba v periodo meščanske vojne. Pod takimi pogoj 1 ne smejo komunisti zaupati buržuazijski postavnosti. Njj' * hova dolžnost je, da ustvarijo paralelno s postavno organ 1 ' * zacijo silni organizem, ki bo zmožen v odločilnem trentil'| 1 ku izvršiti svojo nalogo napram revoluciji. led vojaštvom mora stranka vzdrževati sistematik 1 no propagando in vstrajno agitacijo. V vseh enotah se m ustvariti komunistično jedro. Večji del tega delovanja h 8 nepostaven: toda odpovedati se temu, bi bilo izdajstvo ozirom na revolucionarno nalogo in kot tako nezdružljN z uvrščenjem v Tretjo internacionalo. 5. Na deželi je cotrebna premišljena in sistematič” 8 agitacija. Delavski razred ne more zmagati, ako ni več ”, manj podpiran po poljedelskih delavcih (poljedelskih d 11 ' narjih in najubožnejših kmetih) in ako ne napravi z lasi 11 politiko nazadnjaške poljedelske stranke več ali manj škodljivo. Komunistična akcija na deželi zadobi v tem tN nutku velike važnost. Ona mora biti v glavnem delo k® munističnib delavcev v zvezi z deželo. Opustiti njeno ,z vršitev ali jo zaupati dvomljivim polureformistom pci” eI1 odpovedati se proletarski revoluciji. 6. Stranke, ki želijo pripadati Komunistični intert 1 * cionali, se morajo odpovedati ne lc socialpatriotiz” 1 marveč tudi hinavskemu in potuhnjenemu socialpacifiz 1 * 1 ' delavcem se mora sistematično dokazovati, da brez revo) cionarnega uničenja kapitalizma nobeno internacional 1 ), razsodišče, nobena debata glede znižanja oboroženih s 1 nobena «demokratična» organizacija Zveze narodov more obvarovati človeštva imperialističnih vojn. fl e 7, Stranke, ki želijo pripadati Komunistični inter”^ cionali, morajo spoznati za potrebno, da prekinejo za ved” vsako zvezo z reformisti in s politiko centra in da odobN vajo ta prelom med člani organizacij. Dosledno ko 1 ” 1 ’ . . - - — ni’ nistično delovanje je mogoče le za tako ceno. Ko** nistična internacionala zahteva odločno in brez disk”* 1 * ta prelom, ki se ga mora izvršiti v najkrajšem roku. ^ munistična internacionala ne sme dopustiti, da si pravi f 88 °rmisti, a la Turati, Kautzky, Hilferding, Hillquit, Lon- ! Ue t, Mačdonald in drugi, prisvajajo pravico, smatrati se l^riom Tretje internacionale, Pod takimi okoliščinami ,* Postala Tretja internacionala precej podobna Drugi in- er nacionali, J V prašanju kolonij m zatiranih narodov si morajo stran- e onih dežel, katerih buržuazija poseduje kolonije in tlači ^ r ode, ustvariti posebno jasne in čiste smernice. Vsaka re tji internacionali pripadajoča stranka ima dolžnost, ne- Jpiljeno razkrinkovati junaštva «svojih» imperialistov v kolonijah, podpirati, ne le z besedami ampak z dejanji, ■ s akoršno osvobcjevalno gibanje v kolonijah, zahtevati gon imperialističnih naselbin iz glavnega mesta kolonije, j! Uti v srcih poljedelskih delavcev resnično bratska čustva j Pram delovnemu prebivalstvu kolonij in tlačenim naro- s , 155 ' vzdrževati med vojaštvom glavnega mesta nepre- L a ' n ° agitacijo, naperjeno proti vsakoršnemu tlačenju ko- ni al nifi plemen. Obnašanje napram sindikatom. HVsaka stranka, ki želi pripadati Komunistični inter¬ vali, mora na.daljevati vstrajno in sistematično agi- v srcu sindikatov, zadrug in drugih organizacij delav- mas. Ustvariti mora komunistična jedra, kojih ne- (jjr ° rn ° in zavestno delovanje bo pridobilo komunizmu sin- c . a te. Morala bodo vsakokrat obelodaniti izdajstvo so- P a t r i°t° v in cincanje «Centra». Ta komunistična je- s e morajo popolnoma podvreči enotnosti stranke. |{^V Vsaka Komunistični internacionali pripadajoča stran- 5j Se mora bojevati z energijo in strumnostjo proti rume- t>’j v Amsterdamu ustanovljeni «Internacionali» sindikatov, tega mora iz vseh vojih moči podpirati internacio- zvezo rdečih sindikatov, ki je priključena Komu- *cni internacionali. ’ Stranke, ki želijo pripadati Komunistični interna- morajo levidirati sestavo svojih parlamentarnih ti e „ Jli iztrebiti dvomljive elemente, in jih podvreči ne z v at' ampak z dejanjem strankinemu odboru, zahte- ?C od vsakega komunističnega poslanca podrejevanje lu c j ve ga celokupnega delovanja pravim interesom revo- l2 narne P ro P a S an( ^ e in agitacije. komunistični internacionali pripadajoče stranke mo- 89 rajo biti organizirane na principu demokratične centrali* 3 ' cije. V pravi dobi srdite meščanske vojne zomogla bi k 3 ' munistična stranka izvršiti svojo nalogo le tedaj, ako f organizirana na čimbolj centraliziran način, ako vseba) 1 železno disciplino, vojaški enako, in ako je opremlja njen centralni organizem z dalekosežno oblastjo in izVf šuje neoporečno avtoriteto, ki zasluži enodušno zaupani' bojevnikov. Izčiščenje. 13. Komunistične stranke onih dežel, kjer se borijo k c munisti postavno, morajo periodično izčistiti svoje org 3 nizacije in iztrebit iz njih samogoltne elemente in mak' meščane. Za revolucijo. 14. Stranke, ki želijo pripadati Komunistični interna#® nali, morajo brez pridržkov podpirati vse sovetske publike v borbah s protirevolucijo. Neprestano moral odobravati postopanje delavcev, ki se branijo transpo f ,| ) rati municijo in orožje, namenjeno sovražnikom sovetk s republik. Razširjati morajo, bodisi postavno ali nep c stavno, propagando med četami, poslanimi proti sov 3 skim republikam. . 15. Stranke, ki so imele do današnjega dne stare P r °£/l me, jih morajo nemudoma revidirati in izdelati nov k munistični program, ki je prikrojen posebnim pogojem žele in ki je sestavljen v duhu Komunistične internacional Določeno je, da mora potrditi program komunistični 1 ( ternacionali pripadajočih strank internacionalni kongf | ali izvrševalni odbor. V slučaju, da bi slednji odref sankcijo kaki stranki, bi imela ista pravico do prit° z na internacionalni komunistični kongres, , Vsi sklep i internacionalnih komunističnih kongr e V, kakor tudi izvrševalnega odbora so obvezni za vse v munistično internacionalo uvrščene stranke. Komunist na internacionala, ki deluje v dobi srdite meščanske v ne, mora biti bolj centralizirana kakor je bila Druga ternacionala. ( Komunistična internacionala in njen izvrševalni 0 p- morata polagati važnost na pogoje borbe, ki so v ra* 1 ^ vrstnih deželah različni in se ne smeta pri tem posluže'' splošnih in obveznih resolucij razen v vprašanjih, kj# to mogoče. 90 17, Položaju odgovarjajoče, morajo vse Komunistični in- •^nacionali pripadajoče stranke spremeniti svoj naslov, , s aka stranka, ki se želi priključiti Komunistični interna- j^onalL se mera imenovati: Komunistična stranka n, pr, talije Švedije .,. (sekcija Komunistične internacionale), j. 0 vprašanje naslova ni enostavna formaliteta, marveč ve- politične važnosti, Komunistična internacionala je napovedala vojno brez “smiljenja vsemu staremu buržuazijskemu svetu in vsem arim rumenim socialdemokratičnim strankam, potrebno je, da se razlika med komunističnimi stranka- I? 1 jn starimi «sociaIdemokratičnimi» ali oficielno «socia- ‘ s tsčnimi» strankami, ki so izdale prapor delavskega razre- a > pokaže čistejša očem vsakega delavca. , 18. Vsa vodilna glasila strankinega, tiska vseh dežel so v°lžna, da objavljajo vse važne uradne dokumente izvr¬ šilnega odbora Tretje internacionale, ,.19. Vse stranke, ki pripadajo Komunistični internacionali v. 1 so zaprosile za vstop v isto, so dolžne, da skličejo p re j a ]j najkasneje štiri mesece po drugem kongresu oniunistične internacionale izvanredni kongres v svrho j, ^hesavanja vseh teh pogojev. Strankina vodstva mo- skrbeti, da so določbe drugega kongresa Komu- s bčne internacionale znane delavskim organizacijam, j One stranke, ki bi hotele sedaj vstopiti v Tretjo in- ifj^cionalo a niso dosedaj korenito menjale svoje takti- ij ’ morajo pred vstopom v Tretjo internacionalo ukreniti, ^ Djih vodstva in najvažnejše inštitucije sestavljajo naj- |M n J dve tretjini onih sodrugov, ki sq se že pred drugim j “fresom Komunistične internacionale javno in jasno **li z a vstop stranke v Tretjo internacionalo. Izjeme t e dopustne s potrdilom izvrševalnega odbora Tretje in- j r Ha c i°n a le. Izvrševalni odbor ima pravico, da dela iz tudi z; lv točki 7. tudi za zastopnike centristične struje, ki so navede- ^ol ?1- Strankine člane, ki zavračajo iz principa pogoje in °čbe, formulirane po Komunistični internacionali, se "or a ‘sto ugnati z stranke, velja posebno za delegate na izvanrednem kongresu. 2. Nacionalno in kolonialno vprašanje. Vp r J- Meščanski demokraciji je prirojeno, da razpravlja o s anju enakosti sploh, posebno pa o vprašanju nacio- 91 nalne enakosti, abstraktno in formalno. Meščanska d e ' mokracija proglaša formalno ali pravno enakost posedi 1 ' jočih in proletarcev, zatiralcev in zatiranih pod krink 0 enakosti človeške osebnosti v splošnem ter na ta nači 11 virtuozno zaslepljuje zatirane razrede. Euržuazija spr e ' minja pod pretvezo absolutne enakosti človeške osebni' sti idejo enakosti, ki je samo odsev odnošajev v produkcij) blaga, v orodje svojega boja proti odpravi razredov. Pra) 1 smisel pospeševanja enakosti leži v pospeševanju uničenj 0 razredov, 2. Komunistična stranka, kot zavedna nositeljica pr 0 ' letarskega boja za osvobojenje izpod buržuaznega jartM' ne sme postaviti kot bistvo razmotrivanja o nacionalne 0 ) vprašanju abstraktnih ali pa formalnih principov, tenrve mora v smislu svoje glavne naloge, ki obstoja v tem, se bori proli meščanski demokraciji in razkriva njene l° z in hinavstvo: a) točno oceniti konkretne zgodovinske pred vsem gospodarske razmere; b) jasno ločiti interes 0 zatiranih razredov, onih, ki delajo in so izkoriščani, 0 splošnega pojma narodnih interesov, ki pomenijo samo 1°' terese vladajočega razreda; c) ravnolako določno razlik 0 ! vati zatirane, odvisne in neenakopravne nacije od naciji * zatirajo, izkoriščajo in so polnopravne; to nasprotuje ščansko-demokratični laži, ki prikriva —- za epoho finafl 0 nega kapitala in imperializma karakteristično — kolo 0 ) alno in financialno zasužnjevanje ogromne večine prebij stva na zemlji od strani neznatne manjšine najbogalej sl najrazvitejših kapitalističnih dežel. 3. Imperialistična vojna v letih 1914. do sebno jasno razkrinkala pred vsemi narodi in zatiran’ 1 ), razredi celega, sveta lažnjivost meščansko demokrats* 0 fraz (versaljski mir, Liga narodov). 4. Iz tega sledi potreba, da Komunistična internac’ nala formulira zbližanje proletarcev in delovnih mas vs0 , narodov zaradi skupne revolucionarne borbe proti last** kom in buržuaziji. Samo tako zbližanje garantira zin a »^ nad kapitalizmom, brez katerega se ni mogoče rešiti 1,3 cionalnega jarma in neenakosti v pravicah, J 5. Svetovni politični položaj je postavil na dnevni ^ diktaturo proletariata in vsi dogodki svetovne politike pod pritiskom razmer osredotočavajo okoli centralne t°.. ke: okoli boja svetovne buržuazije proti Sovetski R uSl 1918. je V 0 '. 'ifl’ 92 k* zbira okolu sebe z ene strani vsa sovetska gibanja za ° Sv oboditev kolonij in podjarmljenih narodov. „ , 6, Zaradi tega danes ne zadostuje samo razglasiti in , ^ r *znati zbližanje delavnih ljudstev, temveč je potrebno , j^jtesnejše zbližanje vseh nacionalnih in kolonialnih osvo¬ ji a °jevalnih gibanj s Sovetsko Rusijo in definirati oblike ,j e S a zbližanja po stopnji razvoja komunističnega gibanja j ?* e d proletariatom vsake dežele ali osvobodilnega gibanja .^fžuaznega demokratskega značaja pri delavcih in kme- zaostalih dežel in narodov. 7. Federacija se pojavlja kot prehodna oblika k po- 1 ?°Wm edinstvu delavcev raznih narodov. Federacija je : Pokazala svojo koristnost v praksi (odnošaj Rusije proti i v 9igim sovetskim republikam in v sami notranjosti odno- i Sa ) proti avtonomnim republikam Baškirov in Tatarov, o- , Stl °vanih 1919. in 1920). , 8. Dolžnost Komunistične Internacionale je v tem, da a se na podlagi izkušenj teh novih federacij razvija in jih P. r °učava. Potrebno je, da se stremi za vse tesnejšo federa- ^ n o skupnostjo, misleč na to: a) da je nemogoče braniti . s toj sovetskih republik, ki so obkoljene od imperialistič- ^< v vojaškem pogledu mnogo močnejših sil, če ni tesne v - ®ze z drugimi sovetskimi državami; b) da je treba napra- j 1 lesno gospodarsko združenje sovetskih republik, brez Sa r se ne morejo vzpostaviti produktivne sile, ki jih je ^drl imperializem, in zagotoviti blagostanje delavcev; J da je treba stremeti za ustvaritvijo enotnega svetovne- (* gospodarskega režima, urejenega po splošnem načelu r °d strani proletariata vseh dežel. 9. Na polju notranjih odnošajev se nacionalna politika t ° n runistične Internacionale ne sme omejiti na enostavno, Y ^alno, čisto verbalno priznanje, ki je brez vsake ob- ^ 2 Jlosti, priznanje enakosti pravic narodov, kakor to dela ^? s čanska demokracija (bodisi, da to iskreno izjavljajo, lj 'P a da se skrivajo pod imenom socialistov, kakor socia¬ li H. Internacionale). Ni zadosti samo s propagando in komunistične stranke (bodisi v ali pa izven parla- neprenehoma razkrinkavati neprestana nasilja nad i)jiL l0l )aln° enakostjo v vseh kapitalističnih državah kljub j e . ° v im demokratskim ustavam; neobhodno potrebno $t v a ) vedno naglašati, da samo sovetski režim more dati rtl o enakost pravic narodom najprej z zbiranjem pro- 93 letarcev, a potem z zbiranjem vse množice delavcev ^ boj proti meščanstvu; b) potrebno je, da vse -komunisti*;' ne stranke neposredno pomagajo pri revolucionarnih Š y banjih odtisnih narodov ali pa onih, ki jim je odvzel enakost pravic (n. pr. Irska, ameriški črnci i. t. d.) in ' kolonijah. Brez tega poslednjega, posebno važnega pogoja je b°l proti pod jarmi je vanju odvisnih narodov in kolonij f priznavanje njihovih pravic na neodvisnost samo njiva firma, kakor to vidimo v strankah II. Interfl 3 ' cionale, 10. Priznavanje internacionalizma v besedah, a stva* na uporaba v propagandi in praksi malomeščanskega M cionalizma in pacifizma je redno dejstvo ne samo stratj II. Internacionale, ampak tudi onih strank, ki so izstop*) iz te internacionale, pa celo nekih, ki se sedaj imenuj®) komunisti. Borba proti temu zlu, proti tem najbolj ukof® ninjenim nacionalnim predsodkom se vedno bolj vsiljiv kolikor aktualnejši je problem preobrazbe nacionale dik^, ture proletariata (t. j. diktature proletariata v eni dež® 1 , v internacionalno (to je diktaturo proletariata nekolik 1 naprednih dežel, ki so sposobne, da odločilno vplivajo 11 svetovno politiko). Malomeščanski nacionalizem označuje kot internac 1 ? nalizem samo priznanje enakih nacionalnih pravic in (zj ne govorimo o čisto verbalnem značaju tega priznaval*) vzdržuje v polni meri nacionalni egoizem, dočim prolet 3 ski internacicnalizem zahteva: a) da se interesi proletarskega boja v posameznih ^ želah podrede interesom proletarskega boja v svetovi* e okviru; b) da se narod, ki je zmagal buržuazijo, pokaže s P f{ sobnim in voljnim, da doprinese najtežje nacionalne žf* v svrho, da se zruši internacionalni kapitalizem. j, Na ta način je prva in najvažnejša dolžnost v ppP° c noma kapitalističnih deželah, kjer obstojajo stranke, k* stvarno avantgarda proletariata, boj proti bužuazneinUi portunističnemu in pacifističnemu ublaževanju interna-® 1 nalistične ideje in politike. 11. Kar se tiče bolj nazadnjaških dežel in narod 3 ,, kjer prevladuje fevdalno ali patriarhalno in kmečko 21 ljenje istočasno, se mora upoštevati: 94 a C' si¬ ta |0| it * v S' a- il« :i c e- i e 3' :lil sit 1 c? i0' d’ ja' if' |r jJ 1 )0' v« oi' s« O' lO' K a) Potreba vseh komunističnih strank, da pomagajo kuržuazno-demokratskemu osvobojevalnemu gibanju v teh deželah; na prvem mestu dolžnost najaktivnejše pomoči Mpada delavcem države, ki od nje zavisi zaostali narod, “odisi kakor kolonija, bodisi v finančnem pogledu. b) Potreba boja proti duhovništvu in vsem reakcio- n arnim in srednjeveškim elementom, ki so obvarovali svoj v pliv v ostalih deželah. c) Potreba boja proti panslavizmu in drugim sličnim fhujam, ki hočejo osvobodilno gibanje proti evropskemu amerikanskemu imperializmu združiti z ojačenjem po¬ rcij kanov, spahij itd. d) Potreba, da se posebno pomaga kmečkemu gibanju Y nazadnjaških deželah proti lastnikom, proti veleposest¬ nikom, proti vsem ostankom fevdalizma in potreba, da se te mu kmečkemu gibanju da najrevolucionarnejši značaj, ki n aj najtesneje spaja komunist, proletariat zapadne Evrope * revolucionarnim kmečkim gibanjem na Vzhodu, v kolo¬ nah in v zaostalih deželah sploh. e) Potreba, odločnega boja proti temu, da se osvobo¬ dila gibanja buržuazno-demokratskega značaja v zaostalih ^želah lažnjivo predstavljajo pod firmo komunizma. Komunistična internacionala mora pomagati nacio¬ nalnim gibanjem buržuazno-demokratskega značaja v ko¬ lonijah zaostalih dežel samo pod pogojem, da so elementi ^°dočih proletarskih strank in ki so samo po imenu ko¬ munistični, združeni in imajo popolno zavest o svoji posebni 'miogi, ki obstoja v borbi proti meščafisko-demokratskim tkanjem doma. Komunistična internacionala mora stopiti v začasno * Ve zo z meščansk. demokracijo v kolonijah in zaostalih de- ^ a h, toda ne sme se stopiti z njo in mora absolutno obdr¬ ži avtonomijo proletarskega gibanja, četudi v najprimitiv- ne iši obliki. j j) Potreba, da se razruši in razkrinka v širokih množicah e Uvcev vseh dežel, pred vsem pa v zaostalih deželah, te u %, ki jo imperialistične sile sistematično ustvarjajo s s J 11 « da ustanavljajo države, ki so baje neodvisne, v resnici i Pa popolnoma odvisne i gospodarsko i financialno i vo- ^ Uo. Za odvisne in slabe narode je danes edina rešitev v sovetskih republik. 95 12. Stoletno suženjstvo kolonij in slabotnih narod 0 ’ j pod imperialističnimi silami je rodilo pri delovnih množic 3 ’ podjarmljenih dežel nezaupanje ne samo proti narodoi" s ki so jih podjarmili, temveč tudi proti proletariatu teh f> 3 rodov. Izdajstvo socializma od strani večine voditelj 0 ' ' 1914 - 1919 je samo povečalo to opravičeno nezaupanje. ' Z druge strani: kolikor je kaka dežela bolj nazadnjaš^ ' toliko je v njej važnejše malokmečko proizvajanje; patrih ? halno življenje se je umaknilo in to daje posebno odpor 3 11 silo globokim malodružabnim predsodkom: nacionalizfl 111 0 egoizmu in partikularizmu. 1 Ker morejo ti predsodki izginiti šele, ko je prencb 3 f 1 imperializem in kapitalizem v naprednih deželah in ko 5 j* je korenito preuredila vsaka podlaga gospodarskega živi) 0 nja zaostalih dežel, more biti uničenje teh predsodkov zelo počasno. _ ^ To nalaga zavednemu komunističnemu proletark vsake dežele posebno obzirnost in pazljivost proti ostank 0 , nacionalnih občutkov v deželah in pri narodih, ki so 0 dalje časa v suženjstvu. Ravnotako je potrebno delati tove koncesije, da bi se kar hitrejše in korenitejše odprav nezaupanje in predsodki, o katerih smo prej govorili. Brez svobodnega in radovoljnega napora za edinstvo zvezo od strani proletariata, potem pa od strani delavi’ 1 ! v] vil’ n 3 mas vseh narodov, ne more biti konečne zmage kapitalizmom. 3. Kdaj in pod katerimi pogoji se smejo ustanavljati soV e ' I. Delavski soveti so nastali najprej v Rusiji leta 1^, za časa, ko se je revolucionarno gibanje ruskih delav j zelo povečalo. Petrograjski sovet je napravil že leta 1^, prve instiktivne korake na poti za osvojitev oblasti. - ( trograjski sovet je bil tisti čas le v toliko močan, v kolT„„ je imel izgledov, da si osvoji politično oblast. Kakor se je okrepila carska protirevolucija in je delavsko gik 3 pričelo opadati, je prenehal sovet po svojem kratke# 1 0 Stanku. . w 2. Ko je v letu 1916. v začetku nove široke revolti jj narne vstaje v Rusiji nastala ideja takojšnjega organizh 3 . delavskih sovetov, je svarila boljševiška stranka dela ^ da ne ustanavljajo takoj sovetov in jih opozarjala # 3 H se bo pričelo z ustanavljanjem delavskih sovetov le v te m trenotku, če se je revolucija že pričela in če bo nepo- Sr edni boj za oblast na dnevnem redu. 3. V začetku revolucije 1. 1917. so se spremenili so- Ve ti delavsk. poslancev v Rusiji takoj v sovete delavcev in 'ojaških odposlancev in so potegnili v območje svojega v pliva najširše ljudske množice ter so dosegli takoj velikan¬ ko avtoriteto, kajti realna oblast je bila na njihovi strani 111 v njih rokah, Ko si je liberalna buržuazija opomogla °d presenečenja prvih revolucionarnih udarcev in ko so s °cializdajalci, socialrevolucionarci in menjševiki pomagali f Us kemu meščanstvu, da prevzame oblast v svoje roke le pričel pomen sovetov padati. Šele po dogodkih v juliju J917 i n p 0 zlomu protirevolucionarnega pohoda Kornilova, ko so se pričele gibati široke ljudske množice in ko je ml padec protirevolucionarne meščansko-kompromisne dade v akutnem stanju, so oživeli delavski soveti in so Kmalu nato dosegli odločilni pomen v deželi, 4, Zgodovina nemške in avstrijske revolucije je poka¬ la isto. Ko so se dvignile široke delavske množice, ko je revolucionarni val povzpel posebno visoko in po- °pil dvore monarhije Hohenzollerncev in Habsburžanov, St) nastali v Nemčiji in Avstriji po naravni sili delavski in v °jaški soveti. Prvi čas je bila realna oblast na njihovi s kani in soveti so bili na najboljši poti, da postanejo reš¬ ena oblast. Ko pa je zaradi cele vrste zgodovinskih okol- Sc >n prešla oblast na meščanstvo in protirevolucionarne ?° c ialdemokrate, so začeli soveti kmalu propadati in so °nčno popolnoma propadli. u V dnevih ponesrečenega protirevolucionarnega puča Vpp-Luttwiza so soveti v Nemčiji zopet vstali za nekaj k kakor hitro pa je boj končal z zmago buržuazije in ^ c * a lizdajalcev, so ti soveti, ki so pričeli dvigati svojo vil' v °, zaspali. II. ) l , 5. Navedena dejstva pokazujejo, da so za ustano- b' lte v sovetov potrebni posebni predpogoji. Delavske so- v e ! e organizirati in jih spremeniti v sovete delavskih in 'j ^ odposlancev smemo, če so pri roki sledeči trije 1( Pogoj revolucionarne vstaje množic med najširšimi 0' r °§i delavcev in delavk, vojakov in dninarjev sploh; 97 b) pogoj poostritve gospodarske in politične krize ’ takem merilu, da se pričenja oblast izmikati rokam prd' šnje vlade;' c) če je v vrstah važnih plasti delavcev in pred vse® v vrstah komunistične stranke dozorela resna pripravi nost, da se prične odločen in sistematičen boj po načr’ 1 za oblast. 6. Če manjkajo ti pogoji, morajo komunisti idejo vetov sistematično in vztrajno propagirati in jih priljubi)* vati množicam, dokazovati najširšim plastem prebivalsN* H* da so soveti edina pripravna državna oblika za prehod komunizmu. Toda neposredno organiziranje sovetov je mogoče, če ni zgoraj navedenih pogojev. 7. Poskus socializdajalcev v Nemčiji, da vrinejo sov® v splošni buržuazno-demokratični ustavni sisltem je stvaP ' pravzaprav izdaja delavske stvari in zapeljevanje dela' cev. Kajti pravi soveti so le kot oblika državne crgam z "; cije množic, ki nadomešča buržuazno demokracijo, razbije buržuazno demokracijo in jo nadomesti z delavs diktaturo. , 8. Propaganda desnih voditeljev nezavišnjakov Ph ferding, Ičautsky itd.), ki imajo namero dokazati združ j vost »sovetskega sistema« z meščanskim parlament 0 ^ pomeni ali popolno nerazumevanje razvojnih zako^ £ , proletarske revolucije, ali zavedno zapeljevanje delavs ga razreda. Soveti pomenijo diktaturo proletariata, p ar 1 !' ga i ^vrču. wo v eri ^ uivvuiinu*, jr v -j ment pomeni diktaturo buržuazije. Nemogoče je zdrtf^ diktaturo delavcev z diktaturo buržuazije in jih med se pomiriti, , r 9. Poskusi posameznih komunističnih skupin v m .< ki ciji, Italiji, Ameriki in Angliji, ustanoviti sovete, - obsegajo širokih delavskih množic in radi tega ne m 0 * pričeti z neposrednim bojem za oblast, škodujejo K ci¬ ničnemu preddelu za sovetsko revolucijo. Take vf ' umetni, prigodni «soveti», se spremene v najboljšem čaju v društva za propagando v prid sovetski obla^N najslabšem slučaju pa morejo taki nepovoljni »soveti« 1 j, sovetske oblasti v širokih ljudskih plasteh le kompr 0 ' tirati. • 10. Soveti so nemogoči brez revolucije. Soveti D .< proletarske revolucije se morajo izpremeniti v sov e 'a parodijo. Resnični soveti množic so le kot historično d \ 98 J'ka proletarske diktature. Vsi odkritosrčni in resni ls taši sovetske oblasti morajo previdno ravnati z idejo v etov in jo neprenehoma propagirati med množico in ° r ajo pričeti z neposrednim uresničenjem, le če so dani ° 0r aj navedeni pogoji. Ilf - KONGRES KOMUNISTIČNE INTERNACIONALE, u Doba med II. in III. kongresom je prinesla svetovnemu t °* e tariatu marsikatero neprijetno uro in marsikako , ^očaranje. Sodeč po revolucionarnem razpoloženju pro- . ariata, po nepopisnem polomu svetovnega kapitalisti- j, e ga gcspodarstva in po vsem tedanjem političnem a°su*) ( se je pričakovalo, da bo svetovna revoluc. mnogo p^ogo hitrejše napredoval, kakor v resnici napreduje, ta l tariat in njegovi voditelji v tem kaosu še niso mogli ^tirati in opredeliti vseh odločujočih momentov za točno p r . en ° stvarnega svetovnega položaja. Zaslepljevali sta jih K 'tem pred vsem dve stvari: 1. dejstvo, da je stala ob !t) k °ngresu ruska rdeča armada pred obzidjem Varšave ka s. e je z gotovostjo pričakovala na Poljskem sovetska W j Uka, ki bi bila neposredno zvezala revolucionarni H ?k z zapadom in 2. nepoznavanje prave organizirane c ' >n moralne vrednosti zapadnega proletariata. Ml M ^oda ruska rdeča armada je doživela pred Varšavo ° c ilen poraz in ruski proletariat je izgubil vero v re- I j^ c ionarni polet zapadnoevropejskega proletariata. tip K ° je ostal ruski proletariat odrezan od zapada in brez do skorajšnje otvoritve zveze žnjjm. ^°leg tega smo imeli po vojni neki čuden pojav v sve- 'V em gospodarstvu, ki je buržuazijo zelo okrepil v njeni hj’ da bo zdržala in celo premagala vojno krizo in ki je t ev n , e sel to vero tudi na proletariat sam in ohladil njegov v v °'Ucionarni zanos. Ta pojav je bil bujni razvoj trgovine državah v prvih dveh letih po vojni. Buržuazija in Vj? v 'd n i oportunisti med delavstvom so splošno priča- da si bo tudi industrija tako hitro opomogla in da kriza to pot odpravljena. 'o pojav je bil voda na mlin socialnih patriotov, ki po sklepu poznanih pogojev za vstop v Komuni- S° v * tl ternacionalo v ljutem boju proti nji. Ogoljufano de~ °- ki si ne more samo ustvarjati pregleda o stanju zmešnjava, zmedenost. 99 svetovnega gospodarstva, o poteku svetovnih gospoda 1 ' skih in političnih kriz, jim je sledilo v velikem številu. Komunistična internacionala je bila tako postavlja 3 pred nove ogromne naloge. Trebalo je predvsem na no' 1 oceniti smer in kapaciteto svetovnega gospodarstva in P° tem določiti temu primerno bojno taktiko internacional To se je zgodilo s Trocki-Vorgovimi tezami o sV tovnem položaju in z Zinovjev-Leninovimi tezami o takt 1 * Komunistične internacionale. In to je pravilna pot: k

»dus,rija, se vedno slabša in istodobno ž njo padajo v ‘druge industrialne panoge. Neprestane stavke niso tk R, temveč posledica propadanja angleškega gospo¬ stva. Po v 1 ! 1 ."- Belgija, Italija in Francija so ravno tako uničene Na-, kakor Nemčija. Obnovitev Francije po vojni nosi s itičen značaj: izvršuje se na račun sistematičnega >n Va nja Nemčije (pemog, stroji, živina, zlato). Kapitali- 105 k. stični razvoj v celoti stoji pod divjimi udarci. Francosk* dobiva dosti manj kakor izgublja Nemčija. Francoska pol 1 ' tika je nesramno ropanje, ki ga spremlja diplomatsko d' siljevanje. Ekonomska Francija se neizogibno bliža prep a ' du. Koncem zadnje periode razcvita (31, marca 1921) r pala francoska valuta za 60% in italijanska za 75%. 12. — Dozdevni značaj periode razcvita je nazor)) 8 zlasti v Nemčiji; v času poldrugega leta, ko so se dvigu 1 * 1 cene šesterokratno, je produkcija ponehavala neverjetni hitro, Dozdevno soudeležbo v mednarodni trgovini po voj 11 je plačala Nemčija z dvojno ceno: s potrato osnovnega o® rodnega kapitala (mučila je produkcijski, transportni kreditni aparat) in s sukcesivnim znižanje življenjskih P gojev delavskega razreda. Profiti nemških izvažalcev s , s stališča javnega gospodarstva čista izguba, V maskira obliki izvoza prodaja Nemčija samo sebe. Veliki kapitah sti si zasiguravajo vedno večji del narodnega bogastva, se neprestano zmanjšava. Nemški delavci postajajo suz vse Evrope. 13. — Na isti način kakor sloni dozdevna politična 11 ^ odvisnost nevtralnih držav na medsebojnem nasprotst velesil, je odvisen gospodarski razcvit od svetovnega trf> katerega značaj so določevale pred vojno Anglija, Neffl c, L . mal 1 Zedinje države in Francija, Med vojno je buržuazija rn a V nevtralnih državic ogromno zaslužila. Toda porušenje , uničenje vojujočih držav je povzročilo tudi uničenje m 3 .’ nevtralnih. Njihovi dolgovi so narasli, valute so pal e kriza jim je zadajala udarec za udarcem. 3. Zedinjene države — Japonska — kolonialne dežel e in Sovetska Rusija. 14. — Razvoj. Zedinjenih držav med vojno kaže v jL tovem smislu nasprotno kakor Evropa. Soudeležba Ze ^ jenih držav na vojni je bila pred vsem soudeležba dob 3 ( teljev. Zedinjene države niso nikakor občutile uči* 1 } vojnih razdejanj. Indirektno uničevalni vpljiv vojne ^1 transportna sredstva, na kmetijsko gospodarstvo itd. J e ^ v tej državi mnogo manjši kakor na Angleškem — da $ govorim o Franciji in Nemčiji, Z druge strani so Zedini ^ države čim najpopolnejše izkoristile odstranitev ali ,t> skrajno oslabitev evropske konkurence in so dviš 1 ^, svoje glavnejše industrije do nezaslišanega razvoja ( fla , ) e de]styo, avtomobile, premog) in niso samo amerikan- a nafta in žito, od katerih je danes odvisen večji del Vr opskih držav, ampak tudi premog. In če je pred vojno izvažala Amerika v glavnem kme¬ čke produkte in surovine (ki so predstavljali dve tretjini . Se ga izvoza), izvaža danes predvsem industrialne izdelke ^ sicer 60% svojega izvoza. Če je bila Amerika pred vojno r °lžnica, je danes upnica vsega sveta. Polovica svetovne ker ni odjemalcev. Nekatere industrije % Postale na ta način sezijske industrije, ki ne morejo pre¬ deti delavcem dela kakor za določene letne čase. dr; Po V Zedinjenih državah je kriza začetek temeljitega ? dolgega gospodarskega uničenja, ki izvira iz prepada ' Vr °pe; je rezultat uničenja svetovne delitve dela. 16. — Tudi Japonska je izkoristila vojno v to, da je r Ve čala svojo delovno sfero na svetovnem trgu. Njen k žv oj je seveda manjši od razvoja Zedinjenih držav in V Ce ^ vrsla industrij popolnoma umeteljni značaj. Če t dile njene produstivne moči zadostne, da so si osvojile na katerem ni bilo konkurence, se kažejo pa nezado- UjA da bi ji ohranile ta trg v boju z močnimi kapitalistični- j iv državami. V tem je imela izvor ostra kriza, ki se je po- 17. na začetku vseh drugih kriz. h 0 |; — Pomorske države, izvoznice surovin in med temi I^^ialne države (Južna Amerika, Kanada, Australija, Pr e !' e > Egipt itd.) , so se od svoje strani tudi okoristile s iUjj Sanjem' internacionalnih zvez ter razvile svojo lastno lls trijo. Ali svetovna kriza se je raztegnila danes tudi 107 nanje. Razvoj domače industrije teh dežel je ustvari* nove trgovske težkoče za Anglijo in vso ostalo Evropo. , 18. — Ne more se reči, da bi se bilo ustanovilo po voj® 1 kakoršnokolisibodi stalno ravnovesje na polju industrij 0 ' trgovine in kredita in to ne samo v Evropi, ampak spl 0 * 1 v svetovnem merilu. Ekonomsko prepadanje Evrope se nadaljuje, toda p° rušenje temeljev evropskega gospodarstva se bo jasno p' kazalo še-le v naslednjih letih. Svetovni trg je desorganiziran. Evropa potrebuje arO e rikanskih izdelkov, toda nima ničesar dati v zameno. AiH e rika se je prerasla. Izmenjavanje v zlatu je ustavljen 0 ' Svetovni trg se ne pokori več normalnemu zakonu buri# aznega gospodarstva. Ustanovitev tečaja v zlatu v Evrof se ne da doseči drugači, kakor s povečanjem izvoza zmanjšanjem uvozo, Toda uničena Evropa ni več zmož^ take izpremembe. Z druge strani, Amerika se brani um 0 , teljnega evropskega uvoza (dumping) s carinskimi tarifa 11 ® 1 Evropa torej ostaja norišnica. Anglija ustanavlja P 1 ; 0 povedne tarife proti nemškemu izvozu in vse gospodah življenje Nemčije se nahaja na milost in nemilost v rok a tolpe pariških špekulantov. Avstro-ogrsko ozemlje je p fB grajeno z najmanj desetimi carinskimi mejami. Norosti saljske pogodbe so vsak dan bolj zapletene. 19. — Pojava Rusije na svetovnem trgu ne more v glednem času prinesti velikih izprememb. Ruski kap 1 ^ listični organizem je bil, kar se tiče prodekcijskih sredst 0 ^ v najožji odvisnosti svetovne industrije in ta odvisnost^ je med vojno najbolj kazala nasproti državam Entante, daj ko je bila vsa ruska domača industrija mobilizira ^ Blokada je z enim udarcem porušila vse te življem® ■ zveve. Ne da se torej misliti, da bi si mogla ta po trn 0 • 'ai* državljanski vojni izkrvavljena in uničena država org a ■' zirati na svoji zemlji one nove veje industrije, brez kat 0 so bile prejšnje neizogibno uničene vsled obrabe njih . temeljnega materiala. K vsemu temu se pridružuje še & ( stvo, da je rdeča armada porabila stotine tisočev dela' 0 in to po večini najbolj usposobljenih. Pod takimi zgod°, v j skimi pogoji ne bi bila mogla nobena država, tako stis z blokado, obsojena na brezkončne vojne, dedinja str aS ^', dedščine razvalin, vzdržati gospodarsko življenje in u s , riti si centralizirano administracijo. Toda ne da se tajit 1 ’ 108 .* bil plačan boj proti svetovnemu kaptalizmu z dolgo iz- Ce panostjo ruskih produktivnih sil v nekaterih temeljnih Panogah. Še-le sedaj, po odpravljeni blokadi in po ustano¬ vi nekaterih normalnejših oblik v razmerju med mestom l 11 deželo, je mogoče sovetski oblasti, da da gospodarstvu Ol istantno in nevpogljivo centralistično smer v vsej državi. 4. — Napetost socialnih nasprotstev. v 20. Vojna, ki je povzročila takšno porušenje kakoršnega Se ni videl svet v zgodovini produktivnih sil, ni ustavila P. r ° c esa socialne diferenciacije. Nasprotno, proletarizacija Vkih posrednih plasti, vključivši novi srednji razred Sadnike, funkcionarje itd.) in koncentracija lastnine v it!i h neznatne manjšine (trustov, kartelov, konsorcijev , IC H statekom zadnjih sedem let strašno napredovali v . rz avah, ki so največ trpele v vojni. Problem Stinnesa*) ! e Postal bistveni problem nemškega gospodarskega živ- )e nja. Naraščanje cen vsega blaga, v zvezi s katostrofalnim Padanjem valute v vseh evropejskih vojskujočih se drža .5« je končno le dokaz nove razdelitve narodne rente na *°do delavskega razreda, funkcionarjev, uradnikov, po¬ mnikov majhnih dohodkov in v splošnem oseb vseh ka- e g°rij f ki imajo več ali manj omejene dohodke. Y Tako se je potisnilo Evropo s stališča njenih gmotnih s ir °v, za kakih deset let nazaj in napetost socialnih na- ^Protstev, ki se danes ne da več primerjati s preteklimi, ne i^o da se ni ustavila v razvoju, temveč se poojstruje z Jj®dn° hitrostjo. To glavno dejstvo zadostuje že samo po t da uniči vse upanje, ki se opira na podaljšani in mirni Lv V °j sil demokracije: progresivna diferenciacija, teme- vj ana gospodarskih razvalinah, opredeljuje napeti, kon- * Sl vni in neusmiljeni značaj boja delavskega razreda. v Q . v tem sorazmerju sedanji značaj krize samo podaljšuje ]tle posledice in nesramno špekulacijo, ki ji je sledila. Itj 2l. — Visoke cene pridelkov so povzročile, da je ste- iv deželo velika količina «slabega» denarja, kar je s Povijalo vtisek, da je kmet obogatel. Stvarno so kmetje V°jim slabim papirnatim denarejm plačali vse svoje dol- |^ e ’ki so jih bili napravili pri normalnem kurzu. Toda \bjsko gospodarstvo ne obstoja samo v plačevanju *) jT'"-__ ^ e mški veieindustiialec. 10 » uknjiženih dolgov. Nedostatek delovnih moči, izguba živin 6 ' težkoče za umetna gnojila, draginja industrialnih izdelke' so povzročile skrajno nazadovanje evropskega kmetijstva Na drugi strani pa je osiromašenje Evrope, ki jo je n a ' pravila nezmožno, da si nakupuje zadostno količino am e ' rikanskega in kanadijskega žita, izvalo ogromno kmetijsk 0 krizo onstran morja. Tako opazujemo, da nastaja tržak p°' ložaj ne samo za kmeta in malega najemnika v EvropJ ampak tudi v Zedinjenih državah, v Kanadi, v Argentini) 1 ' v Avstraliji in Južni Afriki. Novi kapitali, ki so se nak°' pičili po vojni, služijo samo za nakupovanje zemlje, Dežej 3 se socialno diferencira, se proletarizira, uboža in posta) 3 gnjezdo žive nezadovoljnosti. 22. — Razmere «funkcionarjev in uradnikov« so se ' vsled zmanjšanja plačilne sposobnosti denarja, na splošn 3 še bolj poslabšale, kakor položaj proletariata. Razmer 3 subalternih (podčinjenih) in srednjih funkcionarjev so P® polnoma razstrgane: zato so postali ti elementi kvas p 0 * 1 lične nezadovoljnosti, ki podkopava državni mehaniz® 111 ' kateremu služijo. Novi srednji stan, ki bi moral biti po formističnem naziranju konservativna sila, postaja r a ) revolucionaren faktor. 23. — Kapitalistična Evropa je končno tudi izgub^ svoj nadvladujoči gospodarski položaj na svetu. Z dr ll ». strani, relativno ravnovesje razredov je slonelo na ! e nadvladju. Ves trud evropejskih držav (Anglije in delofj Fracije), da obnovijo notranji položaj, je samo še pove c zmešnjavo in negotovost, 24. — Dočim se je v Evropi vršila koncentracija l aS nine na razvalinah, so v Zedinjenih državah dosegle k° . centracije in nasprotstva razredov skrajno mero na podl a ^ mrzličnega bogatenja kapitalistov. Bistre izpremembe P ložaja, izvirajoče iz splošne negotovosti svetovnega R® dajajo razrednemu boju v Ameriki skrajno napet reV °^j)i cionaren značaj. Kapitalističnemu poletu, ki nima ena v zgodovini, mora slediti polet revolucionarnega boja. 25. — Izseljevanje kmetov in delavcev čez morj e j, vedno služilo evropejskemu kapitalizmu kot varnostni 0 dušek. To izseljevanje se je množilo v dobah daljših dep 1 sij in po porazih revolucionarnih gibanj. Toda danda 1 ^ otežujeta Amerika in Avstralija priseljevanje. Varno 5 oddušek ne funkcionira. 110 j 26. — Hitri razvoj kapitalizma na vztoku, posebno v /Hiji j n na Kitajskem, je ustvaril nove temelje revolucio- ar nemu boju. Euržuazija teh dežel je sklenila še tesnejše ez i s tujim kapitalom in tako postala njegov glavni instru- ent vladanja. Njen boj proti tujemu imperializmu, boj .abejšega konkurenta, je samo dozdeven. Razvoj doma- H a proletariata paralizira revolucionarne tendence kapi- hstične buržuazije, istočasno dobivajo obširne vrste ^etov v komunistični prednji straži svoje prave voditelje. p e ■ -počasno tlačenje s strani nacionalizma in tujega im- q o ria ^ zma ’ °k s t°) kapitalističnega izkoriščanja, vojaštva (, s . mače in tuje buržuazije z ostanki fevdalnega suženjstva, rj^jo predpogoje, pod katerimi se bo domači proleta- hltro razvil in se postavil na čelo velikega kmetskega gib a nja. 1 0 ..^ e y°lucionarno ljudsko gibanje v Indiji in v drugih ko- $]H a h i e postalo danes sestavni del svetovne delav- d e > re volucije, kakor revolta proletariata v kapitalističnih e !ah starega in novega sveta, 5. Mednarodni odnošaji. v Se 27 -Splošen položaj svetovnega gospodarstva in pred- Polom Evrope nam je kazal dolgo dobo težkih gospo- Nr i iožkoč, potresov, delnih in splošnih kriz itd, Med- v er °dni odnošaji, ki so bili določeni kot rezultat vojne in s aillskega miru nam predočujejo položaj kot brez- '^deT Hperializem se je porodil iz potreb proizvajalnih sil, s^ 1Tle čih k odstranitvi narodnih mej in ustvaritvi enega na £a evropskega in svetovnega gospodarskega teritori¬ ja osledica sovražnih, imperialističnih sporov je bila u- iJ^vitev novih mej, novih davkov, novih vojska. Na go- Stp ? ar skern in praktičnem polju je zašla Evropa nazaj v Si vek. v *d - P 0 P°l noma izsesani in uničeni zemlji se danes t: er r2ll je vojska, poldrugikrat večja kakor leta 1914 in si- na višku «oboroženega miru», 28 . a t u Vodilna politika Francije na evropskem konti- V 1 Si upnika pripravljenega zadušiti dolžnika, ki ne Hi P? vrn iti svojega dolga; druga predstavlja lakomnost e industrije opustoševateljice, ki skuša ustvariti po- .se lahko razdeli na dva dela: prva skuša dati duška 111 tem saarske, ruhrske in gornješlezijske kotline, ugodne p 6 ' goje za industrijski imperializem in podpira propast ‘ l ' nančnega imperializma. Toda te težnje so popolnoma nasprotne interesom A p ' glije. Naloga te poslednje obstaja v tem, da loči nemi# 0 oglje od francoskega, katerih združitev je neobhodno p° treben pogoj za evropsko obnovitev. 29. — Angleški imperij se zdi resnično na višku sv°r moči. Ohranil je svoje stare vladarje in ni iskal novp Toda v resnici nam kaže sedanje stanje, da je gospoduj 00 ' položaj Anglije v nasprotju s svojim faktičnim gospod^ skim propadanjem, Nemčiji, s svojim tehnično in orgaO zatorično izredno naprednim kapitalizmom, ni dovolj 615 , uporaba oborožene sile. Toda pred zmagoslavno in še kljubujočo Anglijo, kakor je bila prej Nemčija, vstaja n 0 ' nasprotnik: Združene države, gospodarice obeh Amerj^ Vsled boljše organizacije in boljše tehnike je industrij# delo v Združenih državah izredno boljše, kakor anglešl# Združene države dobavljajo 65—70% vse nafta, ki se ) porabi na svetu in od katere zavisi uporaba avtomobil 65 ! 1 motorjev, mornarice in zrakoplovstva. Stoletni angl® 5 .^ skoro nadvladujoči položaj na premogovnem trgu, je k° flC ' no potisnjen, odkar je prevzela Amerika prvenstvo. Nr izvoz v Evropo se veča na drzen način. Njena vojna m# narica je skoro enaka angleški. Združene države se daO 1 j nočejo več držati svetovnega telegrafskega monopola« , je bil do sedaj v rokah Anglije, Na industrijskem polju P fe haja Anglija v defenzivo in se oborožuje, pod pretv®# da se bojuje proti «nezdravi» konkurenci Nemčije, P ,r c Združenim državam z obrambno mero. Medtem ko s® razvijanje angleške vojne mornarice ustavilo, je Ha r< *!L gova vlada relativno sprejela Wilsonov načrt za izgra' ladij, ki bodo v dveh ali treh letih spravile vso pomor 5 plovbo pod zastavo združenih držav. k 0 M Položaj je tak, da bo, ali Anglija avtomatično P° „ njena na drugo mesto in postane kljub svoji zmagi , Nemčijo, sila druge vrste, ali - in ona se že čuti primo#^ k temu — da bo zastavila v najbližji bodočnosti vse v P^ teklosti pridobljene sile v smrtno borbo proti zdruZ 6 državam, p Za ta načrt, ohranja Anglija svojo zvezo z Jap 011 c i 112 prizadeva, pridobiti si oporo ali vsaj nevtralnost Fran- s tem, da ji vedno bolj popušča. Narastek njene mednarodne veljave v Evropi v teku rieklega leta, ni vzrok konsolidacija Francije, ampak ^narodna obnemoglost Anglije. Hjr kapitulacija- Nemčije preteklega maja v vprašanju voj- Poškodb, kaže samo začasno zmago Anglije in znači ^irišji gospodarski polom srednje Evrope in ni izključeno, » Zasede Francija v najbližji bodočnosti ruhrsko in gornje- ^Jsko kotlino. p r ■ — Nasprotje med Japonsko in Združenimi državami, L Vl zorično zakrito vsled soudeležnosti obeh v vojni proti , ftl čiji i razvija danes odkrito svoje tendence. Japonska ^ , -- j. - Vs l e< ^ izida vojne, zelo približala ameriškim bregovom ' e *A da je dobila otoke velike strategične vrednosti v Ti- 111 oceanu. sL Industrijska kriza, ki se je rapidno razvila na Japon- JA je spravila na dan vprašanje emigracije. Japonska, hi .?. nase lj ena dežela in uboga na naravnih bogastvih je f-.rAena, ali uvažati blago, ali izvažati ljudi. V obeh slu- P je to proti interesom Združenih držav. >0' laponska izda nad polovico proračuna za stroške J s ke i n mornarice. V borbi med Anglijo in Ameriko bo 1 Japonska ulogo Francije s celinsko armado proti Siriji. Japonska profitira danes na nasprotjih med An- C in Združenimi državami, toda odločilna borba teh gigantov za prvenstvo na svetu se bo končno odlo¬ ga škodo Japonske. ri 1 1 — Zadnji veliki pokolj se je bil po vsej Evropi vsled Členih vzrokov in sil, ki so se ga udeležile. Podlaga je bilo nasprotje med Anglijo in Nemčijo. Posredova- \^ ružen ih držav je samo razširilo vojno, a je ni po¬ ješ^ 0 iz njenih temeljnih tečajev: svetovni spor se je raz¬ iti j e s tem, da se je udeležil vojne celokupni svet. Vojna, r azrešila nasprotje med Anglijo in Nemčijo in torej V^Protje med Združenimi državami in Nemčijo, ni le odnošajev med Združenimi državami in Anglijo, V; ■ i Me L . Je celo spravila to vprašanje na prvo mesto z vsemi Razmerji, kot temeljno vprašanje cele svetovne po- kakor je tudi na isti način spravila na dan vpra- r ^ v J r uge vrste: vprašanje atr u in Japonsko v odnošajih med Združenimi Zadnja vojna ni bila drugo, kakor 113 predigra prave svetovne vojne, ki bo odločila o «izključ nem imperialističnem gospodovanju 32. — Toda to ni drugega, kakor le ena izmed osi sv« tovne politike. Je še druga os: Federacija Ruskih Soveto' in Tretja internacionala, ki sta se pojavili vsled poslej prošle vojne. Zveza mednarodnih revolucionarnih sil sto) 1 kot protiutež združenim kapitalističnim silam. Ako f zveza med Francijo in Anglijo vzdrži ali razveže, je 1 stališča miru, obnovitve, ali vsaj anglo-japonske zveze, a ; vstopa Združenih držav v Zvezo Narodov, iste vrednost' proletariatu ni mogoče gledati gotovih garancij za mir ' Zvezi Narodov: proletariatu ni mogoče gledati gotovih S r rancij za mir v Zvezi, trajajoči le kratek čas, v Zvezi lj komnosti in nezakonitosti kapitalističnih držav, kateh politika, s svojimi vedno večjimi zapetljaji angleško-atf^ riškega spora, vodi k pripravam krvave ekspedicije. Sklep mirovne pogodbe in trgovinskih odnošajev s vetsko Rusijo od strani kake kapitalistične države, znači mogoče odpovedi svetovne buržuazije do razrušit' sovetske republike; nasprotno! Ni mogoče v tem dejst odkriti drugega, kakor spremembo oblike in načina borP Vpad Japonske na skrajnem vshodu znači mogoče za c tek nove dobe oborožene intervencije. Vsakdo mora takoj uvideti, da, čim začne pojenA revolucionarno gibanje svetovnega proletariata, term 1 f neizogibno silijo nasprotstva v mednarodnem gospod^,: skem in političnem položaju buržuazijo, da skuša izz v v ii 'h <0( M «1 novo oboroženo rešitev na svetovnem pozorišču, To bi P menilo, da bi se «zopetna vzpostavitev kapitalistični eg‘ ravnovesja« po novi vojni položila nad gospodarsko i z r riščanje in nad nazadovanje civilizacije, s katerimi v sprotju predstavlja sedanji položaj Evrope višek bl a » stanja. £ 33. — Vkljub temu, da je potrdila izkušnja zadnje y°F f h $ h z veliko jasnostjo «da je vojna šla za varljivimi težnja — resnica ki jo pripoznava tako socialistični, kakor narašča bliskovito pripravljanje žuazni pacifizem vojne, gospodarsko, politično, idejno in tehnično, po ^ kapitalističnem svetu. Človečanski, protirevolucionarni P cifizem je postal pomožna sila militarizma, F Socialni demokratje vseh stopenj in amsterda^j, sindikalisti širijo med mednarodnim proletariatom P re ^ & S 114 s . o potrebi obnovitve gospodarskih pravic držav, ki f, določene kot posledica vojne, in se zdijo na ta na- i., veliki pomočniki imperialistične buržuazije v pripra¬ vil. Novega klanja, ki preti popolnoma uničiti človeško ci¬ tacijo. 6. Delavski razred po vojni. vjj 34. — V glavnem se da vprašanje kapitalistične obno- p f . Ve na zgoraj omenjeni podlagi omejiti na to-le: ali je H-‘*ijcn ucidvsiu lazieu uuprinasau v novih neprimer- dežjih razmerah tako težke žrtve, da se osvobodi su- ^istva, težjega in tršega kakor pred vojno? ij . Da se obnovi evropsko gospodarstvo na mesto pro- a ialnih priprav, uničenih med vojno, se kaže potrebna močna ustanovitev kapitala. Toda to bi ne bilo mo- drugače, kakor edino v slučaju, da bi bil proletariat . Pravljen, delati več, v zelo poslabšanih življenskih raz- j ^n. To je, kar zahtevajo kapitalisti, to je, kar svetujejo ^njalski voditelji žolte internacionale: najprej pomagati °nnovitve kapitalizma in potem boriti se za izboljšanje 'Pravljen delavski razred doprinašati * j e | - ,_ , _ - - - - ........... r . Laškega položaja. Toda evropski proletariat ni priprav - 5 dop n iskih .fii Vi ' brezkončne ustaje in nezmožnost, da se obnovi ev gospodarstvo. Vzpostaviti nacijonalni kurz, bi po jV doprinesti te žrtve: on zanika izboljšanje svojih živ- 5 ^ iških pogojev, radi tega, ker je to v absolutnem na- °.bu z objektivnimi zmožnostmi kapitalizma. Radi tega >ilc 1 A\i za razne evropske države (Nemčijo, Francijo, Itali- prvi vrsti re- ii(;^ v strijo, Poljsko,balkanske države itd.) v * Se . višjih dolžnosti do lastnih razpoložljivih sil, t. j. u- polom; značilo bi tudi zadati mogočen pogon borbi razredov za novo razdelitev narodnih bogastev. Iz- l/V menjalni kurz bi značilo za prihodnjost zmanjšanje \ b . k °v državnega proračuna na račun mas (ne dopušča, C 1 s e določil minimum zaslužka in cena stvari, ki se v 'D porabijo); značilo bi, preprečiti uvoz blaga za pr¬ il* iz inozemstva, pod boljšimi pogoji, in dvigniti iz- V^Vm, da se zmanjša proizvajalni kurz, kar pomeni še \ v prvi vrsti, povečati izkoriščanje delavskega raz- ko v Jt'*- V A VlOUf JkZVZ V CCULi liiIWJ.mvw.iijv Viv-i«. t J. ” s ak resen poizkus, da se vzpostavi kapitalistično e, razbije še bolj ravnovesje, že omajano po raz- 5*0 111 da nov sunek revolucionarni borbi. Spoznati pro- kbi e a k° se more kapitalizem preroditi, postaja tako 111 borbe živih sil: razredne in strankarske. Ako bi 115 se drugi izmed dveh temeljnih razredov (buržuazije in pr c ' letariata) odpovedal revolucionarni borhi, bi prvi, bur azija, našel končno brezdvomno novo kapitalistično ravflf' vesje materielne in moralne raztrganosti — na račun no^ 1 kriz, novih vojn, novega obubožanja celih dežel in sffl ( novih desetin milijonov delavcev. Toda sedanji polo^ mednarodnega proletariata ne da niti najmanjšega pov0‘ za to. 35. — Socialni elementi stabilnosti, konservativno^. tradicije, so izgubili večji del svoje autoritete nad duh°, ( delavskih mas. Ako je ohranila socijalna demokracija «trade-unionizem» še kak upliv nad upoštevanja vredo J , delom proletariata, se je zahvaliti dedščini trdnosti orgaP zacij v preteklosti; toda ta upliv je popolnoma netra)® { Vojna ni samo spremenila duševnega stanja, ampak ce . sam sestav proletariata, in te spremembe so popolno neskladne z gradualno organizacijo pred vojno. Na čelu proletariata gospoduje v večjem delu && še delavska birokracija, skrajno razvita, najtesneje z ^ žena, ki razvija svoje metode in svojo gospodovalnosti se po tisočerih poteh približuje napravam in organom * pitalistične države. V poštev prihaja gruča delavcev bolje situiranih jj, proizvajalnem polju, ki imajo, ali si želijo imeti v svojih ^ kah upravne službe in ki tvorijo najtrdnejšo oporo del ske birokracije. Potem sledi starejša generacija soc. demokratov ^ sindikalistov, kvalificiranih delavcev, ki so večji del sKA desetletja vezani na svojo organizacijo, in ki se ne m 0 *, j, odločiti, da prekinejo vse vezi z njo, vkljub njenim 12 : 0; "tj {i » stvom in neuspehom. Predvsem pa so mešani pri proi z ' janju kvalificirani delavci z nekvalificiranimi in pos el z ženskami h " 1 K tem prihajajo še milijoni delavcev, ki so se od vojne, zaupajoči v moč orožja in večinoma pripre^JJ poslužiti se ga proti razrednem sovražniku, predvsem P. pogojem resne priprave, stalnega vodstva — nujnih P 1 jev za uspeh 'e c >6' h 3 % . H M V Sledijo milijoni novih delavcev, predvsem ženski K gnanih v industrijo med vojno, ki niso razširili med pj^t tariatom samo na njih lastnih malomeščanskih predso 3 "io 116 Po ^Pak predvsem njihove težnje po zboljšanju življenjskih po gojev. • _ In končno milijoni mladih delavcev in delavk, vzgo- Oih v revolucionarnem času, bolj dovzetni za komunistič- 0 stvar, goreči želje po delu. p Kot zadnje prihajajo gigantske armade brezposelnih, p v ečini izvrženih, kateri doživljajo bolj živo kot drugi upadanje kapitalističnega gospodarstva, in ovirajo nepre- ari ° meščanski družabni red. Vsi ti proletarski elementi, tako različni med seboj i$t Sv °) em bistvu in značaju niso mogli in ne morejo biti slučaju. Vsled tega obotavljanja, neodločnosti — na- e m slučaju. Vsled tega obotavljajo, neodločnosti — na- Sv e ^ki in nazadovanja v revolucionarni borbi. Toda po S ^°H veliki večini bo delavski razred ozko strnil svoje vr- g / medtem ko si bo razrušil vse iluzije preteklosti in po¬ li n ° vsakdanjo negotovost, gledajoč pred seboj le silo (■ . entriranega kapitala, le roparske metode milita- 5t .. Ir ^ne države. Ta milijonska masa išče stalne in svetle ^ntacije čistega programa akcije in si ustvarja s tem podlago za odločilen korak h komunistični stranki, a ° zvezani, centralizirani in pripravljeni na boj. ip jb- -— Položaj delavskega razreda se je vidno poslabšal v ? vojno. Posamezne skupine delavcev so se nahajale iH e °brih razmerah. Družine, izmed katerih so mogli posa- l^.Pi u dje delati v delavnicah med vojno, so mogli vzdr- * 111 povzdigniti svoj življenjski položaj. Toda v sploš- tivjj Zas lužek ni bil povišan vzporedno s podraženjem 1 0 ^ srednji Evropi je bil med vojno proletariat doveden ) 0 j Ve dn° večje bede. V ententnih deželah je bil življenjski boljši do zadnjega časa. Na Angleškem je prole- )o s j v zadnji vojni dobi ustavil v energični borbi proces a bševanja življenskih pogojev. »1^ V Združenih državah je položaj nekaterih vrst delav- r , azr eda izboljšan, nekatere vrste so ohranile svoj 'Položaj, ali so pa podlegle poslabšanju. tl >ž5 r -' Za > e prišla nad svetovni proletariat z grozečo silo. |'%h ,e mez ^ i e P a dlo pod znižanje cen. Število brezpo- Prihaja ogromno, brez primere v zgodovini kapita- V ^io ^ e prestane izpremembe življenskih pogojev, vpli- v Plivajo zelo neugodno na poteh dela; izključujejo 117 vsdko možnost vspostavitve razrednega ravnovesja na meljni podlagi t. j. na podlagi proizvajanja. Negotova' življenskih pogojev, ki kaže sliko splošne krize svetov^ 1 in narodnih gospodarskih razmer, je danes največji rev° cionarni faktor. 7. Smernice in naloge. 37. — Vojna ni takoj ustvarila proletarske revolt* 6 ’ Buržuazija smatra to dejstvo za svojo največjo zmagOi ravno brez vsake pravice. Le omejeni malomeščanski duh vidi lahko v 0 stvu, da mednarodni proletariat ni strmoglavil buržu 3 je že med vojno ali pa takoj potem, neuspeh progr 3 Komunistične internacionale. Komunistična mternaci° 3 f ne določa ravno datuma v koledarju revolucije, nih f daje obveze, da izbruhne revolucija mehanično na dok dan. Revolucija je bila, je in ostane borba živih določeni zgodovinski podlagi. Svetovna razrušitev kaP^ lističnega ravnovesja, povzročena po vojni je ustvaril 3 ^ godne pogoje za temeljne revolucijonarne sile prolet 3 .|, ta. Vsa stremljenja Komunistične internacionale s ?^ 0 )j? so in ostanejo vsmerjena v to, da se ta položaj na) izrabi. _ _ _ c jji Razlike med Komunistično internacionalo in s o ^ nimi demokrati obeh skupin ne obstajajo mogoče v ^ da smo menda mi postavili določen datum za revol u ^ ( dočim oni zanikajo to kot utopijo in «pučizem» (delni f e }t lucionarni poizkusi), ampak obstojajo v dejstvu, da sC ^ cialni demokrati ustavljajo vsakemu revolucionarnem 0 , j* voju s tem, da pomagajo z vsemi svojimi močmi, bodi sl (]l so na vladi, bodisi v opoziciji, vzpostavivši ravn° v ^ buržuazne države, dočim komunisti izkoriščajo vsak 0 *jj liko, vsa sredstva in vse načine, da strmoglavijo in P° čijo buržuazno državo potom proletarske diktature. V teku dveh let in pol, po koncu vojne je p^jj. proletariat različnih dežel toliko energije, toliko prip^U nosti za borbo, toliko pripravljenosti na žrtve, da bi zadostovalo za njegovo nalogo in bi proletariat 111 zmagoslavno dovršiti revolucijo, ako bi stala na ček^ ( lavskega razreda Komunistična stranka, v resnici cionalna, dobro pripravljena in ozko centralizirana- 1 različni zgodovinski vzroki in \ plivi preteklosti so p° s . na čelo evropskega proletariata, med vojno in po iP e *' P H 118 Ionizacijo II. intternacionale, ki je ostala in ostane bre 2 - Cas tno politično orodje v rokah buržoazije. . 38. — V Nemčiji je pripadala proti koncu 1918. in v za¬ miku 1919 leta politična moč v resnici delavskemu razredu. °cialna demokracija — večinci in neodvisni — je prišla 0 veljave s tradicionalnim vplivom, ki ga je imela in zas- V ^ v ila vse svoje organizacijske moči v svrho zopetne izro- c 'tve vlade v roke buržoazije. , V Italiji se je revolucionarno gibanje zelo razširilo e kom zadnjih osemnajstih mesecev in edino pomanjkanje ? aa čaja malomeščanske socialistične stranke, izdajalska po¬ lžka njene parlamentarne frakcije in oportunizem sindi- a mih organizacij so mogli dopustiti buržuziji, da vzpo¬ ni svoj položaj, da mobilizira bele garde, da preide k * e nzivi proti proletariatu, trenotno osuplemu vsled padca Sv °jih starih vodilnih organov. ti Mogočna gibanja angleških stavk so bila vedno po¬ lena, ne le po policijski brutalnosti države, ampak tudi j*? Ustnih organizacijah — Trade-Unions — katere obsto- )9.j- - - - - - - -- to .^° po svoji veliki večini iz protirevolucionarnih elemen- , v - Ako bi si angleške »Trade-Unions« danes odvalile v j.: er esu socializma le polovico vsega dela, ki so ga nare- e v n—i'"->italu, bj se angleški proletariat polastil moči z najmanjšimi žrtvami in bi se mogel po- . e v korist kapitalu, Jetične e dti nalogi, da sistematično reorganizira deželo. k .To, kar smo rekli, velja v večji ali manjši meri za vse Vitalistične države. v . 39. — Absolutno ni mogoče zanikati, da kaže danes re- j. lu cionarna borba za politično moč na svetovnem popri- v u neko vrsto zastoja, neko vrsto popustitve. Toda saj I ndar ni bilo mogoče pričakovati, da se bo razvijala revo- Cl °narna ofenziva po vojni v nepretrganem tiru. § Tudi politični razvoj ima svoje stopnje, višje in nižje. Ai Vra žnik ne ostane nedelaven. Tudi on se bo bojeval. ,*to f j^ a meznih, v boju pridobljenih pozicij, od strani proleta- ^ prinaša s seboj tudi neko pobitost v vrstah bojev- Toda če je nedvomno, da gre v sedanjem trenutku fot -la kapitalističnega razvoja v splošnem navzdol, z Cimi poizkusi, da bi se zopet dvignila, gre parabola ° v ne revolucije v splošnem navzgor z malimi porazi. 119 9i proletarski napad venčan z zmago, preide buržua- prvem pripravnem trenutku k protisunku. Izguba 40. — Ako je perioda revolucionarnega razvoja neko* 1 ' ko opešala, in se je sedanji industrijski in trgovski krizi koliko opomoglo v večjem ali manjšem številu držav, st ne sme to dejstvo v nobenem slučaju tolmačiti kot zn 1 »organizacijske« dobe kapitalizma. Dokler bo kapitaliz^f obstajal bodo neizogibne različne stopnje razvoja, * stopnje bodo spremljale kapitalizem v njegovi agoniji, & kor so ga spremljale v mladosti in zrelosti. Proletariat, sicer odbit v sedanji krizi po kapitalu, P f£ ide k napadu in pokazalo se bo vidno zboljšanje v njejSJj vem položaju. Njegova, gospodarska ofenziva, ki bi v njem slučaju bila nedvomno privedena do zmage nad vs®^ mistifikacijami vojnih let, nad vsemi opustošenji in ^ vsemi žalitvami, prizadetimi med krizo, bo zadobila vsi tega tendenco odkrite meščanske vojne, ki bi bila od* čilna obrambna borba proti kapitalu. 41, — Bodisi, da se revolucionarno gibanje v bližnji; dočnosti poživi ali pojame, mora postati komunista d 3 stranka v vseh slučajih stranka, akcije. Postaviti se na čelo vojujočih, predočiti mora trdno in jasno svoj na bojevanja in pokazati mora načrte socialne demokracij ki temeljijo na kompromisih. Komunistična stranka _-__ it n „ X -- ,1« n »rn/\k n K n o 1 1 T. I stremeti za tem, da skuša na vseh razpotjih borbe utr obrambne toC> s pomočjo organizacije svoje nove 0 e ' vzgajati mora mase za akcijo, priučiti jim mora nove ; tode in novo taktiko, ki temelji na iskanju boja, poslužuj se vsakega odmora, da prienači izkušnjo pretekle bor" faze, sedanji; komunistična stranka mora poglobiti in r ^ širiti razredne boje in jih postaviti na čim širši nacion a , |; in internaconalni temelj na podlagi iskanja sunko v , praktičnih akcij; da bo vodila proletariat neomajna vst f * nost na poti njegove diktature in socialne Revolucije. L. trocK 1 (Sledijo podpisi vseh ostalih delegatov.) E. VARG^ 2, TAKTIKA KOMUNISTIČNE INTERNACIONAL^' 1. Opredeljenje vprašanj. »Nova internacionalna organizacija delavcev je novljena, da organizira skupne akcije delavcev ličnih deželah: akcije, katerih cilj je prevrat kapitah 2 ^ vzpostava diktature proletariata in Internacionalne r e ?jj blike sovetov v svrho, da se popolnoma odpravijo raA d 120 da organiziramo boju stoječega proletariata za u dejst v i socializem, t. j. prva stopnja komunistične dru- Ta defincija ciljev Komunistične internacionale, ki se y a haja v njenem statutu, jasno opredeljuje vsa taktična Pfašanja, ki čakajo rešitve. ^ . Gre torej za taktiko, ki jo je treba vporabiti v našem za diktaturo proletariata. Gre za sredstva, ki jih je j e °a vpreči, da pridobimo za komunistična načela večino e lovnega ljudstva; za vporabo sredstev Važnejše elemente f . ^ničenje komunizma; gre za razmerje nasproti proleta l^^anim malomeščanskim plastem, za sredstva in metode, i jih je treba ustanoviti, da se čim hitreje porušijo organi L^uazne oblasti, da se jih izpremeni v razvaline in uvede n čni svetovni boj za diktaturo. v Vprašanje diktature same, kot edinega sredstva, ki f do zmage, je izven razmotrivanja*). Razvoj svetovne sk ,0 lucije je jasno pokazal, da nam nudi sedanji zgodovin- ^3 Položaj eno samo alternativo: ali diktatura kapitalistov, 1 diktatura proletariata. t Tretji kongres Komunistične internacionale pričenja j e ^otrivanje taktičnih oprašanj v novih razmerah, ker se mnogih deželah objektivni revolucionarni položaj lti ° Poostril in ker je nastalo nekoliko močnih komuni- v 0 j n jh strank; te stranke pa nimajo še nikjer efektivnega ?3va mase delavskega razreda v revolucionarnem gi- 11,11 v svojih rokah. 2. Na predvečer novih bojev. ^Y e tovna revolucija, t. j. poraženje kapitalizma in l^^.nje revolucionarnih sil proletariata, organiziranje pro- t} Q , ri ata v nasilno in zmagovito moč, bo zahtevalo zelo go periodo revolucionarnih bojev. az hčno stanje nasprotstev, razlike v socialni strukturi v zaprekah, ki jih je bilo treba premagati po posebno- Seji/ Prevratom kapitalizma in vzpostavo diktature proletariata še .komunizma. V diktaturi proletariata se buržuazni ustroj ne do- ustroj države in P r,£ ne z organizacijo komunističnega reda. Organizacija tega reda Vr ^' la več let, v tem času bodo soživele tudi nektere kapitalistične I 'W 5 ' l 0t,a v rokah delavcev. To je prva stopnja (Pis.) socializma ali komu- S? 01 - lle priznava absolutne potrebe diktature proletariata, ta ni ko- 'Hi ‘ O tem vprašanju se je razpravljalo in sklepalo na I. kongresu Ko- £ne internacionale. (Pis.) \ 121 stih dežel, visoka stopnja organizacije buržuazije v deŽ { ' lah zapadne Evrope in Severne Amerike, ki so v polili kapitalističnem razmahu, so bili zadostni vzroki, da se sV r tovna vojna ni razvila naravnost v svetovno revolucij Torej so imeli komunisti prav že pred vojno, ko so trdil' da bo vodila imperialistična perioda v dobo socialne re' rC lucije, t. j, v dolgo vrsto državljanskih vojn v različnih pitalističnih državah in v vojno med kapitalističnimi diA vami na eni strani in proletarskimi in izkoriščanimi k°* nialnimi ljudstvi na drugi strani. Svetovna revolucija ni proces, ni napredujoč razvd ravni črti; ona je počasno razkrajanje kapitalizma, je vs^ danja revolucionarna guerilja, ki se zgoščava po stopur in se resumira v okutne krize. Potek svetovne revolucije pa je postal tem počasP e !’ vsled dejstva, da so se mogočne delavske organizacije delavske stranke (socialnodemokratične stranke in st kovne organizacije), ki si jih je ustanovil proletariat z 3 J da bi vodil z njimi boj proti buržuaziji, spremenile vojno v kontrarevolucionarno orodje, ovirajoče proleta ter ostale take tudi po vojni. To je dovolilo svetovni o žuaziji, da je z lahkoto premagala krizo demobilizacije; 3 volila je buržuaziji, da je vzbudila v periodi navidezO * razcvita 1919—1920 v delavskem razredu nove nadenj zboljšanje položaja v smislu kapitalizma, kar je bil g’ 3 ^, vzrok poraza ustankov leta 1919. in ohlapnenja revolt narnih gibanj 1919 in 1920. } Svetovna gospodarska kriza, ki se je pojavila meseca 1920 in ki se je sedaj razširila po vsem svetm V večavajoč brezposelnost, dokazuje internacionalnemu P J letariatu, da je buržuazija nezmožna, da na novo svet tudi samo v kapitalistični obliki, t. j. na podlag 1 $ koriščevanja. Poostrenje vseh svetovnih političnih 3 j,, protstev, grabežljivo ruvanje Francije proti Nemčijii movanje angloamerikansko in nipo-amerikansko v zgj 3 ^, mornarice, nam kažejo, kako se pripravlja umirajoči pitalistični svet nanovo na svetovno vojno. »Zveza 113 ^ dov«, t. j. internacionalni »trust«*) zmagovitih drža v ^, izkoriščevanje premaganih konkurentov in kolonij alni^ c c rodov, je sedaj že podminirana z amerikansko konkuf e *) Trn st =- trgovska ali industrijska velezveza. 122 L Samoprevara, s katero sta internacionalna socialna de¬ mokracija in sindikalna burokracija odvrnili delavske mase °d revolucionarne borbe, samoprevara, da mase, tudi če se °dpovedo zavojevanju svetovne politične oblasti potom re- v °lucionarnega boja, lahko stopnjema in mirnim potom do- Se žejo gospodarsko oblast in pravico, da se same upravljajo, a samoprevara je umrla. Komedije socialne demokracije v Nemčiji, s katerimi ' e skušala Scheidemann-Noskejeva vlada meseca marca j/20 odvrniti proletariat od odločilnega naskoka, so pri bncu. Fraze o socializaciji so odstopile svoje mesto Stin- bsovemu*) sistemu, t, j. podrejenju nemške industrije ka¬ balističnemu diktatorju in njegovi lepi družbi, Naskok Sbsianske vlade pod vodstvom socialnega demokrata ev eringa na rudarje centralne Nemčije, predstavlja uvod s Plošne ofenzive buržuazije za znižanje plač nemškemu pr oletariatu. Na Angleškem so se izpremenili vsi načrti za nacionali- bije*) v dim. Mesto da bi angleška vlada udejstvila načrte bcionaiizacije komisije Sankey, podpira izprtje z vojaškimi a °ori proti angleškim rudarjem. , Francija ne more zajeziti svojega bankrotstva kakor z ^špedicijo, R 0 p a p 0 Nemčiji. Tudi obnovitev opustošene °)ne zone v Severni Franciji, v obsegu, kakor je započeta, e služi v drugo kakor v bogatenje privatnih kapitalistov, t v< V Italiji napada buržuazija delavski razred s pomočjo bistovskih belih čet. j Vsepovsodi se je morala buržuazija razkrinkati; v starih e m 0 kratičnih državah bolj kakor v novih, nastalih na im- “balističnih razvalinah. Bele čete in diktatura vlade proti ^kujočim delavcem na Angleškem, fašisti in kraljeve r aže v Italiji; Pinkertons, izključitev komunističnih poslan- l y. iz parlamentov, zakon o linčanju v Zedinjenih državah, Ki bror v Jugoslaviji in na Čehoslovaškem, uzakonitev ^ e ga terorja na Finskem, na Ogrskem in v balkanskih dr- l v b; «komunistični zakoni» v Švici' itd..., povsod skuša f rz uazija zvrniti posledice rastoče gospodarske anarhije na delavskega razreda, podaljšati ugotovljeni delovni dan bižati plače. Povsod najde buržuazija pomagače za to 'utnes je nemški velekapitalist, ki vlada danes s svojim kapitalom o- vpliv na nemško državno “el nemške industrije in ima velikanski t Politično pripada klerikalnemu centru, Nacionalizacija — podržavljanje industrijskih obratov. L 123 delo med glavarji socialne demokracije in amsterdamsk Sindikalne internacionale. Toda ti poslednji lahko zakasni)? prebujenje delavskih mas za nov boj in približanje noV> ,! revolucionarnih gibanj, ali jih ne morejo več onemogočiti. In že vidimo, da se nemški proletariat pripravlja ž<1 protinapad; videli smo angleške rudarje, kako junaško s ? vstrajali cele mesece v boju proti rudniškemu kapitalu kij 11 izdajalstvu tradeunionistovskih poglavarjev. Mi vidimo kako se povečuje borbena volja v prednji vrstah italijanskega proletarijata po izkušnjah, ki si jih i C pridobil v bojazljivi politiki Serratijevi, volja, ki se izraža tem, da se je ustanovila Komunistična stranka Italije. * dimo kako pričenja Socialistična stranka v Franciji po kolu in po oddvojenju socialnih patriotov in centristov P r ? hajati od agitacije in propagande komunizma k manifesta cl jam, ki so naperjene proti razbojniškem apetitom frau c ° skega imperializma. Na Čehoslovaškem prisostvuj e* 1 ^ delavskemu političnemu štrajku, ki je, kljub nedostajan) enotnega vodstva, premikal miljon delavcev in pošlem bila formacija češke komunistične stranke, stran*’’ mu je mase. Kar moramo torej pričakovati, ni ugašnjenje svetov** revolucije, ne splahnjenje valov, ampak ravno nasproti v sedanjih razmerah moramo pričakovati neposredni ob radi socialnih nasprotstev in socialne boje. 3. — Važna naloga trenutka. Pridobiti si odločilen vpij iv na večino delavskega reda, uvesti v borbo «opredeljene» frakcije tega razre 1 v evo to je poglavitni problem Komunistične internacional tem trenutku. , ^ Zakaj: ne zadostuje še, da se nahajamo v objektN v revolucionarnem gospodarskem in političnem položaj u ; . katerem lahko izbruhne nepričakovano naj ostrejša (kot posledica velike stavke, kolonialne krize, vojne in ^ kot posledica parlamentarne krize); velik del delavcev ne stoji pod vpljivom komunizma, to posebno še ne v lah, kjer je izredno silna moč finančnega kapitala ustva* 1 široke, po imperializmu korumpirane delavske plasti gleška, Zedinjene države) in kjer se resnična komunista propaganda razvija še-le sedaj, ^ Od vsega začetka si je postavila Komunistična inte* 1 * cionala jasno in brez dvoumnostivsvojo zadačo, ne da 115 124 ? av lja majhne komunistične sekte, ki naj bi stremele za etl b da vplivajo na delavske mase samo potom agitacije in ^opagande, temveč, da součestvujejo v bojih delavskih I^s, da vodijo te boje v komunističnem smislu, da zgradijo et£ om borbe revolucionarne komunistične stranke. Že v prvem letu svojega obstoja je Komunistična inter- ac ionala zavračala sektarske tendence, predpisujoč včla- J e nim strankam, če tudi majhnim še, da se morajo udele- ? v ati boja proti burokraciji, ki se je bila razvila tudi v ^lju sindikatov in da jo morajo izpremeniti v revolucio- ar no organizacijo proletarskih mas in napraviti sposobno Uporabo kot bojni instrument. Od prvega leta svojega yjenja dalje je Komunistična internacionala predpisovala 1 njej včlanjenim strankam, da ne smejo zaklepati svoje Pr ( v °Pagande v ozke krožke, temveč, da morajo izkoriščevati Ijj^fho vzgoje in organiziranja proletariata vse dane prilike, 4 V, lih nudi ustava buržuazne države: svobodo tiska, svobodo '°rovanja in združevanja, buržuazne parlamentarne usta- k . e > če tudi so na moč slabe, ter da se mora napraviti iz j| l h orožje, govornice, orožna vežbališča komunizma. Na / kongresu je Komunistična internacionala, sklepajoč o kalnem * n parlamentarnem vprašanju, zavrnila vse Pih rs ^ e tendence. Skušnje teh dveh let boja komunistič- ^ s trank so potrdile v vsakem oziru pravilnost stališča r 0tll unistične internacionale. S svojo politiko je dovelo 5 °mcionarno delavstvo mnogih držav, da se je ločilo, ne HJ?} 0 od reformistov, temveč tudi od centristov. Od tre- l^^a, ko so centristi ustanovili Poltretjo internacionalo j a Dunaju), ki je očitna zaveznica Scheidemannov, ^ u hauxov (izgov. Jouhaux = Žuo!) in Hendersonov, se je n Polju Sindikalne internacionale v Amsterdamu bojišče as nilo delavskim masam in to bo olajšalo bodoče boje. I Nemški komunizem, ki je bil v januarskih bojih leta • še samo politična tendenca, se je izpremenil, blagoda- 4 . aa Porom Komunistične internacionale (revolucionarna V Cl . ,a v sindikatih), v veliko revolucionarno stranko mase. V^dikatih si je priborila tolik vpljiv, da bo sindikalna Racija prisiljena dati iniciatvo za razkol, si Na Čehoslovaškem se je komunistom posrečilo priboriti e £r n ° organiziranih delavcev. Poj a Poljskem je Komunistična stranka znala, predvsem slti^°) e m delu v sindikatih, ne samo stopiti v zvezo z Ijud- ampak tudi vzdržno povečavati svoj vpljiv **** Jasami, 125 nanje in to kljub gorostasnemu preganjanju, ki so prisilil 3 komuniste na popolnoma tajno življenje. Na Francoskem so si komunisti priborili večino v So' cialistični stranki. Na Angleškem je proces konsolidacije komunističnJ 3 skupin na podlagi taktičnih direktiv Komunistične interna' cionale in vedno naraščujoči vpij iv komunistov prisilil izda' jalske socialiste, da so onemogočili komunistom vstop v Labour-Party. Nasprotno pa niso mogle doseči sektarske komunistih skupine (kakor n. pr. K, A. P. D = Komunistische Arbeite f ' Partei Deutschlands itd.) še nikakega vspeha. Teorija 0 pojačanju komunizma, koristeč se samo propagande in ag 1 ' taci j e in z ustvarjanjem posebnih komunistični sindikate' je popolnoma falirala. Nikjer se ni še pojavila nobena k°'< munistična stranka, ki bi, sledeč tem metodam, imela h- 1 ®’ kaj vpljiva. 4. — Položaj v Komunistični internacionali. ti. Po poti, ki vodi do ustvarjanj masnih komunističn 1 strank ni mogla iti Komunistična internacionala povsod z 3 ' dosti daleč. Tudi v dveh najvažnejših zemljah zmagovite^ 3 kapitalizma je še na začetku svojega dela na tem poljm Zedinjenih državah, kjer ni obstojalo pred vojno iz zgod® vinskih vzrokov še nikako revolucionarno gibanje, ki bi N' kake važnosti, imajo komunisti pred seboj vedno naj h stavnejše naloge: ustanovitev komunistične skupine in z ye zanje le-te z maso. Gospodarska kriza, ki je ustvarila sk oi , 5 miljonov brezposelnih, nudi najboljša tla za to delo. Za v ® dajoč se nevarnosti, ki izvira iz pojačanega delavskega & j banja in vpliva komunistov, poskuša amerikanski kap 1 ; 3 uničiti mlado komunistično gibanje z barbarskimi pregafl) nji; skuša ga razbiti in prisiliti v nezakonitost, v kateri naravno — bi to gibanje brez zveze z masami degenerir 3 v propagandistično sekto in počasi tudi umrlo. Komunisti^ internacionala opozarja združeno Komunistično slta^ Amerike na dejstvo, da nezakonita organizacija ne sme d nekako torišče razjasnjevanja za najaktivnejše sile in da o dolžnost združene stranke, da si poišče izhod iz ilegalo® 3 ter da se razvije med delavskimi masami v pravo vre > Nj ena dolžnost je tudi, da najde oblike in primerna pota' ^ vpelje politično te mase v njihovo javno življenje in jih P pravi na bližajoči se boj proti ameriškemu kapitalu. 13 « k T, ic *i v c v f ie k ■tii tj; '3 k n i* *ti ks «t h «5 H L Tudi angleškemu komunističnemu gibanju se ni posre- in to kljub koncentriranju njegovih sil v eno samo •jT r uženo komunistično stranko, da bi postalo stranka mase. .J a itia desorganizacija mas potom angleškega gospodarstva, sta 0 ostre stavke, naraščujoča nezadovoljnost velikih ljud¬ mi mas z vladavino Lloyd Georgea (Lojd Žorža)), mož- zmage Labour Partije in liberalne stranke pri prihod- J 1 .' 1 volitvah — vse to otvarja v razvoju Anglije nove re- ‘ u cionarne perspektive in nudi angleškim komunistom Pisanja izredne važnosti. e Prva in glavna naloga angleške Komunistične stranke v 'ha postane stranka mas. Angleški komunisti se morajo j atl o bolj odločno uveljavljati na torišču sedanjega razvi- ^ločega se gibanja mas; oni morajo prodreti v vse posa- 2 ne struje tega gibanja, in napravljati iz posameznih in ^ •Pi j enih zahtev delavcev izhodišče svoje lastne akcije in er gične ter nevtrudljive propagande, tj v Silno stavkarsko gibanje postavlja pred očmi stotin, 5 |.°cev j n miljonov delavcev na preskušnjo stopnjo zmožno- ^ Zvestobe, stalnosti in vestnosti njihovih glavarjev. V teh l^ierah zadobiva delovanje komunistov v okvirju sindi- |jj ° v odločilno važnost. Nobena kritika stranke od zunaj ne t^ogla niti od daleč tako uplivati na mase, kakor vpliva * vsakdanje in stalno delo komunističnih jeder v sindi- delo, ki gre za tem, da razkrinka in diskreditira izda¬ vi® in buržuje trade-unionizma*), ki so na Angleškem v C 1 . 1 meri kakor v drugih deželah politični instrument Ntala. Ako obstoja v drugih zemljah nadoga komunističnih j^Pk, ki so že postale stranke mas, bistveno v tem, da da- stf iniciativo akcijam velikih mas, je naloga Komunistične t^ke Anglije pred vsem ta, da kaže z lastnim vzgledom ;i akcij mas, ki se razvijajo, da so komunisti spo- C l Pravilno in pogumno izražati interese, potrebe in ču- a mas. t(v. inasne komunistične stranke v centralni in zapadni Ev- Se nahajajo v živahnih formacijah svojih metod revo¬ lt !l arne agitacije in propagande, kakor tudi živahnih V . organizacije, ki odgovarja njihovemu bojnemu zna- ^it končno v izraziti' dobi prehoda iz propagande in h komunistični akciji. proces pa ovira dejstvo, da se je izvršil v mnogih r ^de-unionizein odgovarja našim konsumarskim socialnim patriotom. 127 deželah prehod revolucionarnih delavcev v komunisti# 11 tabor pod vodstvom voditeljev, ki še niso preživeli sV0r centristične tendence in ki niso zmožni, da vodijo vspeš# komunistično agitacijo in propagando med ljudstvom, ker s£ je bojijo, ker vedo, da bi vodila ta propaganda v revo!# cionarne boje. Te tendence so dovedle v Italiji stranko razkola. Glavarji stranke in sindikatov, ki se zbirajo okr# Serratija, namesto da bi bili izpremenili ta spontana gibaUr delavske mase in naraščajočo njeno aktivnost v zavest# 1 boj za osvojitev oblasti, boj, za katerega je bil položaj v It*' liji zrel, so dopustili, da se je to gibanje zničilo. Komu#' zem jim ni bil sredstvo, da bi bili žnjim zbudili in končaj trirali mase delavstva v očigled bitke, nego, ker so se zb# boja, so morali zatajiti komunistično propagando in agitacij, ter okreniti propagando in akcijo na dirkališče centristič# metod. Na ta način so pojačali vpij iv reformistov, kakor ?' pr. Turatija in Trevesa v stranki in D'Aragone v sindikat* in ker se niso več ločili od njih ne po besedi, ne po dejanj 1 ,' jih niso hoteli več zapustiti. Raj še so se ločili od komu#, stov. Politika Serratijeve tendence, pojačavši z ene stra vpliv reformistov, je povečala z druge strani še vpliv aU® histov in sindikalistov, kjer je našla masa nekatere vodu* lje, ki so bili pripravljeni za boj proti kapitalizmu in J ustvarila na ta način antiparlamentarne tendence. Razkol v Livornu, ustanovitev Komunistične strani Italije, koncentracija vseh resnično komunističnih elem# 1 tov na podlagi sklepov drugega kongresa Komunistične G ternacionale v eno samo stranko je povzročilo, da je po s . komunizem v Italiji sila mas in to zato, ker podira Kom 1 #, stična stranka Italije brez odmora in brez slabosti opori 11 ^ stično politiko Serratija, kar ji daje možnost, da ostaj 3 ^ s proletarskimi masami v sindikatih, v stavkah zvezi bojih proti antirevolucionarnim fašističnim organizacij 3 ^ daja ji možnost, da zliva v eno samo celoto gibanja te n# in da jih presnavlja v vspešno in pravilno pripravlj e bitke, 1/V Na Franicoskem, kjer sta šovinistični strup obrambe ^ movine in pijanost zmage močnejša kot vsako drugo ču s j f , se kaže reakcija proti vojni počasnejša kakor v drugih ^ žavah. To je omogočilo francoski socialistični stranki, da je izpreobrnila po svoji večini h komunizmu še prej, ko jo postavili dogodki pred odločilna vprašanja revolu c . narne akcije. Velike prednosti tega položaja bo Koru s ti da o* n« n< <>b >n bij h h h( 'n bT s S Ml V S X \ X A 51 % 128 Uf“a stranka Francije tem temeljiteje izkoristila, ker bo .^idirala iz svoje srede zastarelo ideologijo nacionali- j lc nega pacifizma in parlamentarni reformizem. Kajpa¬ da mora stranka v dosti večji meri, in sicer ne samo z na minulost, ampak tudi na sedanjost, približati se in izražati jasno, popolno in nevpogljivo trplje- ^ in potrebe teh mas. V svojem parlamentarnem boju u,T a stranka odločno prelomiti z zoprnimi in lažnjivimi : 'kami francoskega parlamentarizma, ki ga je ustvarila °nranila francoska buržuazija nalašč za to, da z njim J Ptiotizira zastopnike delavskega razreda in jih drži na L** 1, Komunistični parlamentarci se morajo potruditi v vsa- vprašanju, da raztržejo nacionalni, demokratični, re- ^ nkanski in tradicionalno - revolucionarni pajčolan in ^staviti je samo kot čisto vprašanje razrednega interesa ^usmiljenega razrednega boja. ( Agitacija v listih mora zadobiti dosti bolj energičen . Ca ). Ona se ne sme razpršiti po izpreminjajočih se po- vy iicx oc ut. oiajlc- ia^pioiu iz.pi dimij a j u^m ie pu- !o ^hh in kombinacijah vsakdanje politike. Iz vseh dogod- \ ' malih ali velikih, mora izvajati vedno ene in iste ^' e ljne revolucionarne sklepe in vrivati jih tudi najbolj .talim masam. Ako bo Komunistična stranka Francije j st o sledila temu resnično revolucionarnemu zadržanju, ^Prenehala kazati se — in v resnici biti — samo navadno Stl ° krilo longuetističnega*) radikarnega bloka, ki stalno i(,. Ve dno vspešneje nudi svoje usluge buržuazni družbi s u 1 ' da jo varuje pred potresi, ki se približujejo v Franciji jfj^Pogljivo logiko. Neoziraje se na vprašanje, če se bodo \/ az a]i ti odločilni revolucionarni dogodki skoro ali ne, ^Ino vzgojena, z revolucionarno voljo prešinjena ko- C ls tična stranka najde tudi v sedanjem, pripravljalnem možnost, da mobilizira delavske mase na političnem !° s Podarskem polju in da jim da bolj izrazit in širši % a ). V Hf Poskusi pa, ki jih delajo nestrpljivi in politično ne- revolucionarni elementi, ki želijo vporabljati v po- vprašanjih in izoliranih svrhah ekstremne meto- e!s° v bistvu metode odločilnih revolucionarnih prole- '^9 m ustankov (n. pr.: predlog, da se pregovori letnik k' d_ a naj se ne odzove mobilizaciji, predlog, da se s silo . ^i okupacijo Luksenburške itd.), ti poskusi kažejo = francoski centrist ; &»lej konferenco v Bernu 1Q1Q, S U* Č5. 129 k značaj najnevarnejšega aventurističnega duha in v slu&i 1 ^ primene lahko za dolgo časa uničijo v resnici revolu° l£ ej narno pripravo proletariata za zavojevan j e oblasti. lij Aventuristični duh, ki si že po svoji naravi ne ust'' 3 * jasnega pojma o ciljih, o akcijah mase in o teškočah, % katere se lahko naleti na poti, ne more voditi kakor do P f{ , hj ranega poroda, dostikrat smrtnonosnega in ne do roj st': 1 revolucije, Je torej dolžnost Komunistične stranke Fra 11 ?A je, kakor sploh vseh podobnih strank, da odklanja {?< skrajno nevarne metode. A Treba je torej pojačati zvezo med stranko in man jši in predvsem zvezati jo trdnejše s sindikati. Ta naloga ^ ne obstoja v slučaju, ako so se sindikati že mehaničn 0 f 6) na zunaj podredili stranki in ako so se odpovedali aV | f f lii nomiji; obstoja pa v slučaju, kjer imajo resnično reV.Jt, cionarni, v komunističnih strankah združeni elemem 1 n, okvirju sindikatov tendenco, ki odgovarja skupnim im e ^ som proletariata, borečega se za osvojitev oblasti. N Z ozirom na to dejstvo mora ustvariti Komunistih, stranka Francije v prijazni obliki, toda jasno in od' 0 .,,h kritiko vseh anarho - sindikalističnih tendenc, ki odkl a . k jo diktaturo proletariata in potrebo združitve njihovih Fj dnjih straž v eno samo vodilno in centralizirano org aI ^i ^Ii cijo, t. j. v komunistično stranko, kakor tudi vse V r ,\. J { sindikalistične tendence, ki ne bi, pod plaščem ami^, A) ga*) programa, vstvarjenega osem let pred vojno, V !| a dati danes nikakega jasnega in odkritosrčnega odg 0 na bistvena vprašanja nove povojne dobe. p -i Združitev sindikalistično - revolucionarne skupi° c ; i c sindikalnem polju s komunistično organizacijo v celotnem obsegu je potreben predpogoj za vsak resi 11 francoskega proletariata. K Da se torej neutralizira in odstrani pustolovskih dence in da se pride v okom s stališča revolucij 0 Jk d načel zmešanemu stanju, treba — da bi se dosegli 3 tati v vsem obsegu — da se izpremeni stranka tako, smo že zgoraj omenili, po resnično revolucionarnem 11 Aji obravnavanja vseh vprašanj vsakdanjega življenja i* 1 ,, v mogočen center privlačnosti za francoske delavska ® v Na Čehoslovaškem so se v teh dveh in pol _l e ^ ^ lavske mase v veliki meri osvobodile reformističnih 1 \ *) Amien = mesto na Francoskem. 130 1 ^balističnih samoprevar. V minulem septembru (1920 5 t ( j l e ločila večina socialnodemokratičnih delavcev od ^mističnih poglavarjev. V decembru (1920) en miljo-' i -2 miljonov industrialnih delavcev Čehoslovaške se je d 1 1 ^olucionarno akcijo uprl kapitalistični čehosIovašM ;f | r Ql - V maju 1. 1921 se je ustanovila poleg Komunistične v' nemške Češke, čehoslovaška komunistična stranka dč^O-000 člani. Čeboslovaški komunizem sestavlja poleg )( t šarita še drugi velik del ljudstva. Čehoslovaška j. 5,1 ka se nahaja pred nalogo, da privabi s pomočjo res- v ? e komunistične agitacije še večje delavske mase v svoje da jih izuri s čisto in nevstrašno komunistično pro- e —, da združi delavce vseh narodnosti v Čehoslovaški °tno fronto proletarcev proti nacionalizmu, tej trdnjavi ^slovaške buržuazije in da transformira sile, ki si jih je ,/nl proletariat v bojih na tak način, da se bo lahko f °i/ e lji vo s ^° postavila v bran reakcionarnim tenden¬ ca kapitalizma in vlade. Komunistična stranka Čehoslc- la j C bo tim prej na višini svoje zadače, čim prej bo i f n ‘ a z odločnostjo in natančnostjo premagati vse centris- Predsodke in tradicije, ki se še vedno izražajo v po- i(‘,v. 'n tendencah Šmerala; čim bolj bo sledila nasvetom 1} a najboljših, zaprtih sodrugov: Mune, Sabotskega, \ |^ a ' kakor tudi nasvetom Komunistične internacionale k(v>čno, kolikor bolje bo umela voditi politiko, ki naj Itj , Uc: 'onarno vzgaja in koncentrira največje mase prole- a v svrho uspešnega pripravljanja akcij in zmage. :'^j| ' ar užena Komunistična stranka Nemčije, ki se je po- , a iz zveze skupine «Spartacus» (Špartakus) z masami ,‘rt, 6 <aiv Z, c;ui '-'J , 'fOv' dile popolnoma nedoločno politiko in da so skušale 1 Ji se vsakemu boju. Načela komunističnih strank s° J : podlaga, na kateri se delavske mase zopet združijo % k K —— * —-- - —i. ^ r 'i ta načela izražajo potrebe proletarskega boja, ]jj »c socialnodemokratične in centristične stranke in s211 .. predstavljajo cepljenje in drobljenje proletariata, d° komunistične stranke element združevanja, , s r |' s V Nemčiji so se odcepili centristi od večJP e jjrih stranke, ko je le-ta začela slediti zastavi kom 11 le 132 J t)jgx j lil se združevalnega vpliva komunizma, so se socialni £’ k & tj 6 ' n cen t r isti odrekali sodelovanja v skupnih ,ii; ^ s komunisti v obrambo najbolj življenskih interesov, i^hoslovaškem so razbili socialni demokrat j e staro °’ ko so videli, da zmaguje komunizem. Na Fran- so se odcepili longuetisti od večine socialističnih 1 sti« 1ev v času, ko se komunisti trudijo, da združijo socia- r N delavstvo. ” ' ' t . _ Na Angleškem podijo reformisti in l ’ ( i*|J Sti : zbavši se vpljiva, komuniste iz Labour - Party in 1 lr ajo koncentracijo delavstva v boju proti kapitali- ■ 'ako postajajo komunisti elementi proletarske sloge t' Xv,. 2a delavske interese in v zavesti svoje naloge bodo o« nove s ii e _ 5 . — Boji in delne zahteve. ° mu nistične stranke se ne morejo drugače razviti P^j o v boju. Tudi najmanjše komunistične stranke se ne t|j° Zadovoljevati samo z enostavno propagando in agi- t(L'. temveč: v vseh organizacijah se morajo ustanoviti ,jl% , straže, ki naj poučujejo zaostale in neodločne J \ ^ kako se vodi borba s tem, da jim določujejo kon- :ij e , c dje boja in da jih vspodbujajo k boju za njihove f potrebe, odkrivajoč jim na vzgledih teh demon- cF lz daj s t va vseh nekomunističnih strank. ‘dij Pod pogojem, da se postavljajo komunistične Proletariata na čelo v vseh bojih in da izzivajo take IH i^hko resnično pridobijo velike proletarske mase za 'TL. e c Za p ro l e t ar i a t; s za Proletariat; s prepričanjem, da se bo dalo ■or agitacija, vsa propaganda, vsaka akcija komuni- A tr _anke, mora biti prešinjena s prepričanjem, da v 5 T f enem ustroju ni mogoče nikako zboljšanje raz- diktaturo. Za zboljšanje položaja delavskega razreda in za « v ° Po kapitalizmu porušenega narodnega gospodar- j a k° prevrnemo buržuazijo in porušimo kapita¬ lno^ državo. >f*' ^ a di tega čuvstva se ne smemo odpovedati boja za P'S t Or, til 1 ■ s ke zahteve proletariata za časa, ko pričakujemo, ^ v zposobil, da jih bo čuval s svojo diktaturo. So- ^ Ut^okracija, ki spravlja danes na tapeto zopet j/ f ef 0 ri s ocialnodemokratični program za mirne reforme, V oC e ’ ^ naj bi se izvršile mirnim potom na polju '"in prepadajočega kapitalizma, danes, v trenutku, V bo 'Vi r 133 p ko kapitalizem ni več sposoben, da zagotovi delavstvu ^ t ; samo življenje sestradanih sužnjev, slepari potom s 'j stranke delavske mase. In ne samo da ni kapitalizem v c ' t e svojega razstroja več sposoben, da zagotovi delavcem/ goje človeškega obstoja, ampak še bolj žalostno, socJ } ' demokrat je, reformisti vseh držav, kažejo dandanes o® da nimajo niti najmanjšega namena, da bi vodili manjši boj za naj skromnejše zahteve svojega las programa. čT le lit in' Zahteve, da naj se socializirajo glavne panoge strije, kakoršne propovedujejo dandanes centristične s jp, ke, niso nič drugega kakor sleplenje ljudskih mas. sti ne samo da zapeljavajo delavske mase v zmote s da jih skušajo prepričati, da socializacija lahko iztr , rok kapitalistov glavne panoge industrije, ne da bi s® premagala buržuazija, temveč oni poskušajo odtegni 1 . lavstvo od življenjskega in realnega boja za svoje ^ nje potrebe na ta način, da jim netijo upanje na sto? vano prodiranje v različne industrije, v drugo za drug 0 . čemer naj bi sledilo «sistematično» zidanje gospo^j ^ zgradbe. S tem se oni povračajo k minimalnemu P r °® 0 p ( h, socialne demokracije, t. j. k reformi kapitalizma, saI ?,di Po vara, ki predstavlja danes pravopravcato protirevo Če je v tem programu nacionalizacije (n. pr. v P f : govni industriji) še nekoliko Lassallove ideje, da fiksira vse energije proletariata na eno samo zaht® . vodi po poti razvoja v boj za osvojenje oblasti, t eC \i Q 0i nahajamo v tem slučaju pred fantastičnimi sanj aI ? 0 ]i ,'ih liaiidjdmu v idil oiuL-dju ^ vseh kapitalističnih državah tepe delavski razred ? < 5 ) strašnih nesreč, da je materialno nemogoče, boriti se J ji vsem tem neznosnim težkočam, tem vdarcem, ki se ) Je] jo na ljudstva, samo s tem, da sledimo stopnjam, ki _ t j -ti( ; “ — - ) — — — ~ j -— — --j ~ -~ ^ j-- j y , v prejšnjih časih doktrinirano utemeljene. Posluž eV J \ moramo torej vseh potreb mas kot izhodne točke lucionarni boj, ki bodo le kot celota ustvarile i 11 ' val socialne revolucije. Komunistične stranke ne rinejo v ospredje z 3 'j} nikakega minimalnega programa, ki bi stremel za tem^ izboljšal gugajočo se kapitalistično zgradbo. PorH s J kt; I P 1o zgradbe je bistveni njihov cilj in njihova največja ^ Toda za izvršitev te naloge morajo komunistične postaviti take zahteve, katerih uresničenje predsta v 134 L fit' ^ Osr edno in nujno potrebo delavskega razreda in one mo- ii v 0 braniti te zahteve potom boja mas brez pomislekov, ,Mi * .. ' -. ' t so združljive ali ne s skopuškim izkoriščanjem kapi- ' ^stičnega razreda. Ni delo komunistične stranke, da se ozira še na spo- ’ “post industrije za obstoj in konkurenco ali odporno t .° c kapitalističnih financ, temveč edino-le na strašno mize- katere proletariat ne more in ne sme več prenašati. Če i a §ovarjajo te zahteve življenjskim potrebam velikih pro- ^ a rskih mas, če so mase prepojene s prepričanjem, da je jj e z uresničenja takih zahtev njihov obstoj nemogoč, tedaj Postal boj za dosego teh zahtev izhodišče boja za oblast, itiesto minimalnega programa reformistov in centristov javlja Komunistična internacionala boj za konkretne v svoji celoti - internacionala boj ^rebe proletriata, za sistem zahtev, ki i.. l )o moč buržuazije, organizirajo proletariat in postavljajo , v« Za prehod k pripravi diktature proletariata, katera i zase daj a obraz posamezni potrebi velikih mas tudi a i. če te še ne stojijo na stališču diktature proletariata. H ■j \ Sorazmerno z mero, v kateri zbira in mobilizira boj p r Zahteve vedno širše mase, sorazmerno z mero, v kateri ■j p^Postavlja ta boj življenjske potrebe mase življenjskim ,;ebam kapitalistične družbe, bo pridobival delavski raz- 'y Zavest resnice, da ako hoče sam živeti, mora kapitali- umreti. Taka ugotovitev bo ustvarila v njem voljo, da “°ri za diktaturo, lj Q . Zadača komunističnega razreda je, da razširi torišče ki se razvijajo v imenu takih konkretnih zahtev, da mi Poglobi in medsebojno zveže. Sorazmerno z mero, v 5 * ri rastejo boji za posamezne zahteve (v katerih raste- ( Posamezni boji različnih delavskih grup v splošen boj stilskega razreda proti kapitalizmu) je dolžnost komuni- v!! 6 franke, da daje vedno višja in splošnejša gesla, do e ga ^stične 'J f^s^za direktni prevrat nasprotniške oblasti. Kadar ko- **iti stranke ustanavljajo delne zahteve, morajo n a to, da se te zahteve, ki poganjajo svoje korenine v , tr ebe velikih mas, ne omejujejo na to da vlečejo mase 1q k° r bo, ampak, ° r §anizirajo. da so take prirode, da jo istočas- \ Vsa gesla, ki so izliv gospodarskih potreb delavskih j niorajo biti uvedena v načrt za boj za kontrolo, ki pa biti sistem burokratične organizacije narodne eko- 136 nomije v kapitalistični vladavini, temveč borba proti kap'! talizmu, ki jo vodijo industrialni soveti in revolucionar 111 sindikati. Samo z zgrajenjem takih industrialnih organi^, cij, samo z druženjem njih samih v industrialnih pan ali industrialnih centrih, bo zadobil boj delavskih mas org a ' nično enotnost, in se bo lahko ustvaril odpor proti ceplj r nju mase, ki jo želijo glavarji socialne demokracije. In t delavskih mas in da se pripravi malomeščanske polu- ttf ‘ et arske P^ asti do tega, da se pridružijo delavstvu. Naše y^ n izacijsko delo v sindikatih, kakor tudi v strankah, e stremeti za neko mehanično konstrukcijo, za pove¬ di * tev da< temveč mora biti prešinjeno s čuvstvom Pn bojev. Ko bo stranka, v vseh svojih živi jenskih 137 manifestacijah, v vseh svojih organizativnih oblikah, postaj kri in meso boja, tedaj bo v stanju, da vrši svojo misijo tu® v trenotkih, v katerih bodo zvezane razmere z največji 111 ' akcijami. Komunistična stranka mora povsod, kjer predstavi moč mase, koder se razteza njen vpliv izven strankinih vr s na velike delavske mase, spodbujati delavske mase k boj 11 Velike stranke mas se ne smejo zadovoljevati s kritiziU)' njem dela drugih strank in protipostavljanjem komunisti 0 ' nih zahtev zahtevam nasprotnikov. Na njih torej, v kolik 0 so stranke mas, temelji odgovornost za razvoj revolucir. V deželah, v katerih postaja položaj mas čim dalje_b° nevzdržljiv, morajo komunistične stranke vse poskusiti, 0 pripravijo delavske mase do tega, da branijo svoje intere s s pomočjo boja. V očigled dejstvu, da v zapadni Evr°P^ kakor tudi v Ameriki — kjer so delavske mase organizim 0 v sindikatih in v političnih strankah — ni pričakovati sp 0 ? tanih gibanj kakor v redkih slučajih, je dolžnost komU® stičnih strank, da skušajo, poslužajoč se vsega svoj e » f vpliva v sindikatih in povečajoč svoj pritisk na drw stranke, ki se naslanjajo na delavske mase, izzvati spl oS ^ ce izbruh boja za nesporedne interese proletariata; m, prisiljene nekomunistične stranke, da se soudeležijo boja, je naloga komunistov, da od vsega začetka pripra vir 0 delavski razred na možnost izdajstva s strani nekomunis ( nih strank v teku zadnjega dela boja; končno je njib^j naloga, raztezati položaj do skrajne možnosti in zaostf 1 ga na koncu, biti sposobnim, da ga vodijo same do k0° . (Glej odprto pismo na V. K. P. D., ki lahko služi ^ vzgledno izhodišče za druge akcije). Ako pa pritisk k 0 * 1 ^ nistične stranke v sindikatih in v časopisju ne zadostuje, -j vodi proletariat v boj z enega samega mostička, tedaj ^ dolžnost stranke, da vodi sama v boj velike oddelke gl ske mase. Ta politika neodvisnosti, ki obstoji v tem, d° pripravi najzavednejšo in najaktivnejšo frakcijo &°,1 da brani življenske interese proletariata, ne bo jO uspeha, ne bo zbudila zakasnelih delavskih mas, ako jb° ^ bo diktiral ciljev konkretni položaj in velike mase ne 0 X razumele teh ciljev, ako ne bodo gledale v njih svoje * sti, in če ravno še nezmožne, da se borijo zanje Komunistična stranka pa se ne sme omejiti samo¬ obrambo proletariata proti nevarnostim in odbijanje 0^1 cev, ki so namenjeni delavskim masam. Komuni 5 138 i stranka je v dobi svetovne revolucije že po svojem bistvu Napadalna stranka, stranka naskokov na kapitalistično družbo; njena dolžnost je, da raztegne defenzivni boj proti kapitalistični družbi, čim je pridobil na intenzivnosti in širini, v ofenzivo. Še več, dolžnost komunistične stranke je, da napravi vse, kar je mogoče, samo da vodi delavske mase z družene v ofenzivo čim se ji ponudi ugodna prilika. Te prilike obstojijo predvsem v obupnih bojih med samo buržuazijo in to v nacionalnem in internacionalnem °kvirju. Ako so notranji boji med buržuazijo zavzeli take °blike, da se lahko predvideva, da bo imel delavski razred opraviti z razdeljenimi nasprotniškimi silami, mora dati stranka iniciativo — seveda po skbni pripravi na politič¬ nem in, če mogoče, tudi organizativnem polju -—• da se po¬ peljejo mase v boj. Drugi pogoj za ofenzivne napade na širši fronti je ve¬ liko vretje v glavnih kategorijah delavskega rtzreda, vretje, ki nam dovoljuje da predvidevamo, da bo delavska masa Pripravljena boriti se na vsej črti proti kapitalističnemu razredu. Če je neizogibno potrebno, ko se gibanje povečava jn širi, da se poostravajo bojna gesla, je tudi enaka dolžnost komunističnih voditeljev v slučaju, da je gibanje začelo na¬ zadovati — da umaknejo iz bitke boreče se mase z največ- Jirn pogumom in z največjo enotnostjo. Vprašanje, ki ga je rešiti, da-li naj stranka prične z °fenzivo, odvisi od konkretnih razmer. Glavno je da je na¬ taknjena z bojevitim duhom, ki naj slavi zmago nad cen¬ tralistično pasivnostjo, ker sicer bo zapala propaganda tanke sama v polureformizem. To štalno razpoloženje za “oj mora biti oznaka velikih komunističnih strank in to ne Sa mo zato, ker mora sloneti na njih — kot na strankah mas "" teža boja, ampak tudi radi celotnosti sedanjega položaja: p^zpadanje kapitalizma in naraščajoče obubožanje mas. fotrebno je torej, da okrajšamo ta čas razpadanja, ako no- Ce mo, da bodo vsi temelji komunizma uničeni in da bo vsa tergija delavskih mas porušena za dolgo dobo. 7. Nauki marčne akcije. Marčna akcija*) je bila usiljena Združeni komunistični tanki Nemčije s strani vlade z napadom na proletariat c ttralne Nemčije. S tem, da je Združena komunistična tanka pogumno pritekla na pomoč delavstvu srednje k ) Marčna akcija = punt nemškega delavstva meseca marca 1921. 139 Nemčije, je dokazala, da je stranka nemškega revolcuionar- nega proletariata. Tekom tega orjaškega boja, v katerega je bila zapletena Zedinjena komunistična stranka Nemčije od vsega začetka svoje ustanovivte, je napravila ta stranka celo vrsto napak, med katerimi glavna je bila ta, da ni na¬ glasila značaja defenzivnosti tega boja in da je s svojim ofenzivnim kričanjem dala neskrupoloznim sovražnikom proletariata, buržuaziji, socialnodemokratični stranki in stranki neodvisnjakov povod, da so razkričali Zedinjeno komunistično stranko kot ljubiteljico «pučev». Napaka, ka¬ tero so potem celo nekateri strankini teoretiki pretiravali* proglašujoč ofenzivo kot glavno bojno sredstvo Združeno komunistične stranke v tem položaju časa, Oficielni organi stranke in predsednik, sodrug Brandler, so se tudi že uprli tem napakam. Tretji kongres Komunistične internacionale smatra marčno akcijo Zedinjene komunistične stranke Nemčije kol korak naprej. Kongres smatra, da bo imela Zedinjena stran¬ ka tem večjo možnost, da vodi z vspehom akcije mas, čim bolj bo umela prilagodevati svoja bojna gesla stvarnemu položaju, čim natančneje b oštudirala nastajajoči položaj m čim v večjem edinstvu bo ravnala. Zedinjena komunistična stranka Nemčije bo morala v interesu podrobne ocene možnosti boja — skrbno študi¬ rati in točno pretehtavati zdrave strani mnenj, ki se tičejo teškoč akcije. Toda od trenutka, ko so strankine oblast' sklenile kako akcijo, se morajo vsi sodrugi pokoriti stranki¬ nim sklepom in izvršiti akcijo. Taktika začenja še le P°, končani akciji in se ne sme uveljavljati kakor v notranjost' strankinih organizacij in oziraje se na položaj, v katerem s® nahaja stranka z ozirom na sovražnika razreda, Z ozirom na dejstvo, da Levy ne pripoznava teh jasnil 1 zahtev strankine discipline in razmer, v katerih se nahaj a stranka, odobrava kongres njegovo izključitev in smatra vsako politično sodelovanje članov Tretje internacional® ž njim za nedopustljivo. 8. Oblike in metode direktnega boja. Oblike in metode boja, njegov obseg, kakor tudi p r< ?' blem ofenzive, odvisijo od gotovih razmer, ki se ne daj® svojevoljno ustvariti. Dosedanje skušnje v revolucijah s ° nam odkrile različne oblike delnih akcij: 1. Delne akcije izoliranih slojev proletariata (akcij® 140 'udarjev, železničarjev, itd. v Nemčiji, v Angliji, poljedel¬ skih delavcev itd.). 2. Delne akcije delavcev v splošnem v dosego omeje¬ nih ciljev (akcija za časa Kappovega gibanja, akcija angle¬ ških rudarjev proti vojaški intervenciji angleške vlade za časa rusko-poljske vojne). S teritorialnega stališča, ti delni boji lahko obsegajo Polirana ozemlja, cele države in celo po več držav kmalu. Usoda takih bojev v vsaki deželi je, da sledijo tekom revolucije ponovno druga drugi. Jasno je, da se komuni¬ stična stranka ne more odrekati takih delnih podvigov, teritorialno omejenih, toda njeni napori morajo stremeti za jem, da izpremenijo vsako večje gibanje v splošen boj pro¬ letariata. Dočim je njena dolžnost, da brani delavce gotove 'ndustrialne panoge v boju, da pokliče v boj, če treba, tudi yes delavski razred, je istočasno tudi njena dolžnost, da ^uva delavce tudi v boju za določen cilj, da drži pod oro¬ djem, v kolikor dopuščajo razmere, tudi delavce drugih )ndustrialnih centrov. Skušnja revolucije uči, da čim večje )e bojno polje, tem večji so izgledi za zmago. Buržuazija se °Pira v svojem boju proti razvijajoči se svetovni revoluciji eni strani na organizacije belih gard, na drugi pa na stvarno desorganizacijo delavskega razreda in na poča¬ snost, s katero ustvarja enotno fronto. Čim večje so mase Proletariata, ki stopa na plan, tem večje je bojno polje, tem °°lj je sovražnik prisiljen, da razprši svoje sile. Tudi če drugi deli delavskega razreda, ki hitijo v po- 'Poč delu proletariata, ki se nahaja v teškem položaju na sproti svojemu sovražniku, niso še sposobni, da mu Prinašajo v podporo celoto svojih sil, že dejstvo samo, da s °učestvujejo v boju, prisili kapitaliste, da razdelijo svoje y°)aške sile, zakaj oni ne morejo predvidevati, kak obseg ' n kak vpliv bo imela soudeležba ostalega dela proletarstva boj. i Tekom minolega leta, v katerem smo opažali vedno °ij surovo ofenzivo kapitala proti delu, smo videli, da si ' e kuržuazija, nezadovoljna z normalnim delom svojih orga- organizirala tudi v vseh državah istočasno svoje za¬ bite ali polzakonite, toda vedno pod zaščito države ^°ječe bele garde, katerih del vzdržujejo vsepovsodi in ki Ot nenijo velik ekonomski in politični protiudarec. V Nemčiji je zveza «Orgesch», katero podpira država 141 in ki vsebuje stranke vseh barv, od Stinnesa pa do Scheidemanna. V Italiji so fašisti, ki so s svojimi junaškimi čini bandi' tov ipremenili duševno razpoloženje in ustvarili samopre- varo popolnega prevrata razmerja med političnimi silami' Na Angleškem se je obrnila vlada Lloyd Georgea, da bi se uprla nevarnostim stavke, na prostovoljce, kateril 1 - naloga je, da varujejo lastnino in svobodo dela, bodisi z na- domestilom stavkujočih kot krumirji, bodisi z uničevanje # 1 organizacij. V Franciji vodi poloficiozni list «Le Temps», ki dobiva svoje inspiracije od Millerandove lepe družbe, energično propagando v prilog razvoju «meščanskih zvež», ki so že ustanovljene, za prenos fašističnih metod na francO' ska tla. Organizacije razbijačev stavk in morilcev, ki so bili v vseh časih krona amerikanskega režima svobode, so dobi| e svoj vodilni organ v «Amerikanski legi», ki obstoja tudi še po vojni*). Euržuazija, ki se sklicuje na svojo lastno moč in ki p°r slavospeve svoji lastni solidnosti, ve prav dobro, t, j. ve P° svojih vladah, da si ona s tem delom komaj pridobi nekolik 0 oddiha in da se v sedanjih razmerah vsaka velika stavk® lahko izpremeni v državljansko vojno in v neposreden b°l za oblast. ( V boju proletariata proti ofenzivi kapitala ni dolžno 5 ' komunistov samo, da zavzamejo vodstvena mesta in da p°' učujejo borilce, pojasnjujoč jim glavne cilje, ki jih hočei # 0 doseči potom revolucije, nego še več, njihova dolžnost A da se opirajo na najboljše elemente, na najaktivnejše mo z v sindikatih, da si na ta način ustvari svojo lastno delavsk armado in lastne bojevne organizacije proti fašistom, da tak odnavadi samoživo buržuazno mladino zmerjati stavkujo 0 ^ Sorazmerno z izjemno množino kontrarevolucionarni napadalnih trup, morajo komunistična stranka in kom # 111 stične celice v sindikatih, koncentrirati največjo pažnjo 0 problem službe za vzpostavo zvez in poučevanja, na sta) , nadzorovanje, ki naj se vrši nad organi in nasprotnišk 1 vojaškimi silami, njihovimi vrhovnimi štabi, njihovimi z a ki s o *) Tu niso omenjene podobne fašistične organizacije v Jugoslaviji, se pokazale posebno divje zlasti v Bosni in Hercegovini, v Črni G° Makedoniji in v Bački in Banatu. Le - te požigajo, ropajo in ubijajo, fašisti v Italiji. 142 femi orožja, na zvezo njihovih kadrov s policijo, tiskom in Političnimi strankami in na preventivno pripravo vseh po- re bnih posameznosti obrambe in protinapada, Komunistična stranka mora širiti z besedo in dejanji v tem trenutku v najširše sloje proletariata prepričanje, da Se vsak gospodarski konflikt v ugodnih razmerah izpremeni ^ državljansko vojno, v kateri bo nalogo proletariata, da si bojuje oblast, V očigled belemu terorju in jezi nesramne karikature ju- oce belih mora komunistična stranka neprestano živo opo- j a ti proletariat, da se v trenutku ustaje ne sme dati za¬ dati v zmote s pozivi nasprotnikov, temveč nasprotno, da ^°ra z organiziranimi dejstvi ljudskega pravosodstva dati ' žr aza proletarski pravici in obračunati z rablji svojega raz- re da. Kadar pa se nahaja proletriat še le v začetku svoje Paloge, kadar še-le mobilizira in vrši agitacijo, tedaj nimajo Politični boji, stavke in vporaba orožja drugega cilja, kakor ra niti mase proti nasilstvom buržuažije. Individualni (po¬ tezni) teroristični čini, pa če tudi jim lahko pridajemo 5°tovo vrednost kot dokazom za revolucionarno vrenje in Ce , Prav so prepovedani po zakonih buržuažije in njenih Sc ia,lnodemokratičnih lakajev, niso v nikakem oziru spo¬ jni, da dvignejo nivo organizacij in bojevno zavest prolc- f, ata. Sabotaža nima smisla, ako ni izvršena v svrho, da se P^preči transport trup proti delavskim masam v boju, 1 v direktnem boju z namenom, da se iztržejo na- Pfotniku iz rok važni položaji. 9. Stališče nasproti srednjim slojem proletariata. V zapadni Evropi ni drugega velikega razreda izven r°letariata, ki bi lahko postal odločilen pospeševatelj sve- I revolucije, kakor je n. pr. bilo to v Rusjii, kjer je bil r °d nekdaj določen kmetski razred — in kljub vojni — za 1^ postane odločilni činitelj v revolucionarnem boju de¬ škega razreda. Y V zapadni Evropi obstoje gotove kategorije kmetov, t f |ke množine mestne male buržuažije, široka plast onega VM ,e š a stanu, ki obsega uradnike itd,, ki se nahajajo v bolj nevzdržlijvih eksistenčnih razmerah. Pod priti¬ sk 0111 draginje, stanovanjske krize in negotovosti za lastni s tanek prihajajo te mase v vrenje, ki jih sili, da izstopajo f >0 Htične neaktivnosti in ki jih porniče v boj med revolu- 143 cijo in protirevolucjo. Bankrot imperializma v premagan** 1 državah, bankrot pacifizma in socialnoreformističnih te* 1 ' dene na polju kontrarevolucije, napovedane v zmagovit** 1 državah, ženejo del teh srednjih slojev na pot revolucij 0 ' Komunistična stranka mora posvetiti tem slojem velik 0 pažnjo. Pridobiti malega kmeta za ideje komunizma, pridobi 1 ! in organizovati poljedelskega delavca, evo to je eden iztf* eC preventivnih in najbistvenejših predpogojev za zmago p r ° letarske diktature, zakaj ona nam dovoljuje, da prenese* 1 * 0 revolucijo iz industrialnih središč na deželo in da ji ust** 3 rimo na ta način naj glavne j še oporne točke za rešitev p re hranjevalnega vprašanja, ki je življensko vprašanje r e volucije. Pridobitev za stvar revolucije gotovo število uradnik*?'’ 1 tehnikov in intelektualcev olajša proletarski diktatu*** , prehodni dobi med kapitalizmom in komunizmom reši* 0 tehničnih in organizativnih vprašanj na polju industrije. ^ dejstvo zanese zmešnjavo v vrste sovražnikov in na *** a pretrga osamljenje proletariata v javnem mnenju, Komunistične stranke morajo skrbno čuti nad vrenj e ^ ki se razvija v slojih male buržuazije; one morajo vpo** 3 i ljati, tudi če se le-ti še niso popolnoma osvobodili vS ^., malomeščanskih iluzij (samoprevar). One morajo inkofp i rirati dele teh intelektualcev in delacev, ki so že prosti * ^ samoprevar, v vrste proletariata in učiti jih organiz** 3 molomeščanske mase v gibanju. ^ Gospodarski polom in omajajnje javnih financ, k* ■ pohsledica prvega,silijo buržuazijo same po sebi, da zap, šča temelje svojega vladnega aparata, t. j. malega in sf ^jj njega uradnika. Gospodarska gibanja, ki nastajajo v ^ slojih, zarezujejo direktno v meso buržuazne države UB, se ta po vsakem napadu tudi zopet akomodira za nekou časa za dolgo ji bo gotovo nemogoče obdržati tem® j svoje organizacije, zakaj kapital je nezmožen, da zag ot (j materialno eksistenco nastavljencem, ako hoče obd* 3 sistem izkoriščevanja. Prevzemajoč torej obrambo Ž° s ,Li darskih potreb srednjih in nižjih uradnikov z vsemi svoP . silami in brez obzira na javne finance, izvršujejo koU* 1 *^) stične stranke predhodno delo, ki je sposobno, da p ° l \t ustanove buržuazne države, pripravljajoč s tem ele® e proletarske gospodarske zgradbe. $ D ti s; !>i «( 4 *>a k ir h, 'a *4; Ja '**! 144 10. Internacionalna vzporedba akcije. V svrho, da se vse sile komunistične internacionale Pravijo v gibanje ter da se na ta način razbije fronta inter¬ nacionalne kontrarevolucije in povspeši zmago revolucije, je s e °a napeti vse sile, da se da revolucionarnemu boju en internacionalni pravec. Komunistična internacionala obvezuje komunistične r anke, da dajo celokupni borbi čim najbolj energično pod- Gospodarski boji zahtevajo vsepovsod, kjer le mo- 'd pomoč proletariata drugih dežel. Komunisti morajo u *°vati v sindikatih, da ti preprečijo z vsemi sredstvi, ki so . fazpolago ne samo dobavo «razbijačev stavk» ali kru- [) e v, ampak da tudi bojkotirajo izvoz v države, kjer se a )a kaka važna skupina delavcev v boju. V slučaju, ko ? v zamejo kapitalistični vladalci nasilne mere proti drugi Za yi v svrho, da jo zasužnjijo in oropajo, je dolžnost ko- ^ističnih strank, da se ne zadovoljujejo z nedolžnimi pro- K temveč, da store vse, kar je v njihovih močeh, da pre¬ mijo roparske ekspedicije svojih vlad. ^ Tretji kongres komunistične internacionale čestita Pcoskim komunistom k njihovim manifestacijam *), ki so ^ e Kk poojstrovanja njihove akcije proti kontrarevolucio- grabežljivosti francoskega kapitalizma. Opominja jih ^ n !ihovo dolžnost, da delajo z vsemi svojimi silami toliko T dokler bodo francoski vojaki v okupiranih deželah iK^čune francoskega kapitalizma in dokler se ne bodo T proti sramotnemu poslanstvu, ki jim je poverjeno. Na- 1 komunistične stranke Francije je, da spravi francosko r,: s Ko do zavesti, da, dopuščajoč ustvarjanje obupacijske ■ S ke, pijane nacionalističnega duha, ustvarja samo svojega II "V T 1 * '1 J _ i ^1 I U o -trirdrTino iroiol/n In r»rv tožnika. V okupiranih deželih se vzdržuje vojska, ki bo ^^pripravljena, da zaduši v krvi revolucionarno H, gi- črnih ,°v na francoskih tleh, nalaga francoski komunistični francoskega delavskega razreda. Prisotnost Ojd posebne dolžnosti. Ta prisotnost nudi francoski ‘ij^ki priliko, da se približa kolonialnim sužnjem, da jim \^ n i, kako služijo svojim lastnim izkorščevalcem in svo- •jlJ je vpoklicala Francija lansko 1 d a ■ -■ *- • -- X p" 1 se očitno puntal, ° s lati domov. (Pis.) tako, da leto pod orožje en letnik svoje je ta letnik prepeval delavske ;a je morala Francija v najkrajšem 145 jim rabljem in da jih podžge v boj proti vladavini kolonih' torjev in da se dene v zvezo s francoskimi kolonijami. Komunistična stranka Nemčije mora s svojim delo**! prepričati nemški proletariat, da ni mogoč nikak boj pr° izkoriščanju s strani ententinega kapitala, dokler se ne vf nemške kapitalistične vlade, ki se kljub svojim proteste ® 1 proti Eententi postavlja za beriča in eksekutorja njen e »' kapitala. Ako ne bo V. K. P. D. dokazala z odločnim boj e ® brez rezerv proti nemški vladi, da ona ne zasleduje rešil'.' za nemški bankrotirani kapitalizem, nego da se pripravil zajeziti prot nemškemu imperializmu, ne bo v stanja, pomnoži v francoskih proletarskih masah voljo za boj P r ° francoskemu imperilizmu. Komunistična internacoinala, ki je odkrila internacio^ nemu proletariatu Ententine naklepe z ozirom na vojne 0 škodnine kot rokovnjaško gonjo proti sam premaganih držav, ki je premagala poskuse proletarskim longu e stov in nemških neodvisnjakov, ki so skušali dati temu f r O L KJ V XXX lx VliiO XVXXX XXV U Vi V 10X1 J CIXV U V j XV X O V/ O XV 1X0 ClX X VICI IX Ivll* ^ n kovnjaštvu, ki je za delavsko maso najmanj zelo žalost ^ nekako «moralno» obliko, ki jih je označila kot krivce I« sramne kapitulacije pred ententino borzo — ta kom’ stična internacionala kaže istočasno francoskim in nernš u® 1 ' proletarcem pravo pot, ki vodi do obnovitve porus el® Ul // krajin, do odškodovanja vdov in sirot, t. j. poziv prole cem na skupni boj proti njihovim izkoriščevalcem. Nemški delavski razred ne more drugače pom 3 ^, ruskemu proletariatu v njegovem težkem boju kakor, ^ izvojuje lastno zmago in združi paljedelsko Rusijo z ^ strialno Nemčijo. ^ Dolžnost komunističnih strank v vseh državah, k^ e j, trupe se soudeležujejo zasužnjevanja in delitve Turčip, da porabijo vsa sredstva za izrevolucioniranje teh Dolžnost komunističnih strank na Balkanu je, ^ pnejo vse sile mas svojih kadrov in ne čakajo na pribl 1 *-. da”’' ! t( trenuka njihovega boja. Zmaga komunističnih strank ^ garije in Jugoslavije, ki bo povzročila padec nesf a u % Horthyjeve vlade in likvidacijo rumunskega fevdaliz^' jji ustvarila potrebni poljedelski temelj italianski revo ki bo na ta način osvobojena skrbi angleške blokade, ^/ii, Podpirati brez pridržkov sovetsko Rusijo, je * * , dolžnost komunistov vseh držav. Ni dovoljno, da se “Ji' puntajo najenergičnejše proti vsakemu napadu na s o v« 1 ' 146 1 .Usijo. Vporabljati morajo tudi vso svojo enrgijo, da odstra- bi° vse zapreke, ki jih postavljajo kapitalistične države Usi ji na pot do svetovnega trga in vseh ljustev. Rusiji se |,° r a posrečiti, da ustanovi svoj ekonomski položaj; da se j Posreči odstraniti brezkončno mizerijo, ki jo je povzročila Uetna državljanska vojna, na novo vzgojiti svoje ljudske , Use k delu, da bo v bodočnosti lahko stala ob strani prole- , 5 rs kim državam zapada s tem, da jim bo dovažala živila, j v. r °vine in da bo jih varovalo proti rokovnjaškemu izkori- Unju s strani amerikanskega kapitala, til Univerzalna politična naloga komunistične internacio- li^ e ne obstoja v tem, da manifestira v poedinih dogodkih, Uiveč, da izpopolni internacionalne zveze med komunisti Neprestanem njihovem boju na nepretrgani fronti. Na ka- U 61 !! sektorju te fronte bo padel odločilni udarec proleta- U — da-li v kapitalistični Nemčiji, z njenim proletaria- ltl h ki je podvržen pod skrajni pritisk nemške in ententne “Ul ki 'J^uazije in postavljen pred alternativo umreti ali zma- i e - ali v jugovzhodnih agrarnih zemljah, ali v Italiji, kjer Razkroj buržuazije nabolj napredoval — tega se ne da ” fi. .. . . '. . . Ue proletarske fronte in dolžnost komunističnih strank, da l^ej povedati. Dolžnost komunistične internacionale U e ) je, da podvoji skrajne napore na vseh sektorjih sve- proletarske fronte in dolžnost komunističnih strank, da • * e vse, kar je v njihovih močeh, da podpro odločilne boje ke sekcije komunistične internacionale z vsemi sredstvi, s ° jim na razpolago. Si Ta zveza se mora uveljaviti predvsem na ta način, da, ij HQar nastane velika gospodarska kriza..v kakšni državi, se , r ujo potruditi komunistične stranke v drugih, da poostrijo davijo do izbruha notranje zapletljaje. 11. Bankrot «Poltretje internacionale. $ i f j. Tretje leto obstoja komunistične internacionale je bilo • a Popolnega poloma socialnih voditeljev, ki so bili raz- tcil' J J' ^ani in razkriti. 6» Toda to tretje leto je tudi doživelo poskus, da se Upirajo v novo organizacijo, ki naj bi pričela z novo ž *Vo proti komunistični internacionali, trii Angleškem so pokazali poglavarji Labour Partyje m ijij^°Vne zveze Trade-Unions tekom rudarske stavke, da cilji ne obstoje v ničemur drugem, kakor v zavest- r Ušenju proletarske fronte, ki nastaja in v zavestni 147 obrambi kapitalistov proti delavstvu. Polom «Trozveze» 'J nam je dokazal, da reformistični sindikalni voditelji nis° pripravljeni niti boriti se za zboljšanje usode proletariata ' okvirju kapitalizma. V Nemčiji je dokazala iz vlade izstopivša socialna d e ' mokracija, da ni sposobna niti zato, da bi vodila tudi sa^ opozicijo s propagando, tako kakor jo je vodila stara s a ' cialna demokracija pred vojno. Vsaka opozicionali^ kretnja je že skrbela to stranko, da bi utegnila izzvati f njo kak boj na delavske strani. Če tudi je bila n r videzno v opoziciji proti «rajhu», je socialdemokr 3 ' tična stranka organizirala v Prusiji , kakor je sa#^ priznala, pohod belih gard proti rudarjem osredji Nemčije v svrho, da jih izzove na oborožene alf cije še predno bi bile komunistične vrste pripr a 'j ljene na boj. V očigled kapitulacije nemške buržuazije p re , Entento, v očigled jasnemu dejstvu, da ta buržuazija m , položaju, da bi izvršila pogoje Entente na drugi način, kok če napravi neznosno življenje proletariatu, je nemška s °' cialna demokracija zopet stopila v vlado, da pomaga sv 1 o? buržuaziji izpremeniti nemški proletriat v gomilo helotov Na Čehoslovaškem mobilizira socialna demokracija v ° f sko in policijo, da izpuli komunistom iz rok delavske do in druge institucije Poljska socialnodemokratična stranka pomaga Pd s ^ skemu organizirti s svojo hinavsko taktiko rokovnjaške P^ hode proti sovetski Rusiji.Pomaga svoji vladi metati v ^ pore na tisoče komunistov in jih poskuša poditi iz katov, kjer kljub vsem preganjanjim zbirajo okrog s % vedno številnejše mase. Belgijski socialni demokrat j e s ° l vedno v vladi, ki se soudeležuje poskusov za popolno z aS njenje nemškega ljudstva. Stranke in skupine Poltretje internacionale se ne žejo manj nesramne kakor stranke protirevolucionarjeV- vab’ 1 . Nemški neodvisnjaki zavračajo na surov način komunistov, da bi vodili, če prav razlike v naziranju, sk« pv vil * Zveze angleških rudarjev, železničarjev in transportnih delavca ^ je je morščakov) so zedinjene v takozvano Trozvezo, ki se bala. Ta zveza se je v zadnjem štrajku rudarjev razbila. *) Heloti so bili sužnji v staroveški špartanski državi. (Pis.) vlad« ' h 148 jj°i proti slabšanju položaja delavskega razreda. V marčnih Ijnevih so stopili odločno na stran vlade belih gard proti ae ]avstvu osrednje Nemčije, če prav so se pozneje, ko so Pripomogli belemu terorju k zmagi in ko so pred buržuazno Publiko razupili predstražo proletariata kot tolpo tatov in °kovnjačev, pritoževali sami proti ravno istemu belemu te¬ li 01 'ju. Kljub obvezam, ki so jih prevzeli na kongesu v Halli, a bodo podpirali sovetsko Rusijo, vodijo neodvisnjaki proti jkski sovetski republiki potom svojega časopisja gonjo obre- i °yanja, pridružujoč se na ta način vrstam vseh kontrarevo- Uc ionarjev, kakor n. pr. Wrangelu, Miljukovu in Burcevu kr podpirajoč usta j o v Kronstadtu proti sovetski republiki, V j^tanek, ki nam odkriva novo taktiko internacionalne proti- j® v olucije proti sovetski Rusiji, namreč taktiko, ki gre za s "h da prekucne komunistično stranko Rusije, to dušo, to Ce , to hrbtenico in nervni sistem sovetske republike, v j '■ho, da jo umori in potem seveda ne bi ostalo drugega e 'a, kakor da se znebijo še njenega trupla. Na strani nemških neodvisnjakov stojijo v tej gonji Jriticoski longuetisti, ki se tako javno vežejo s francosko °ntrarevolucijo, ki je vpeljala, kakor vsi dobro vemo, to ° v o taktiko proti Rusiji. V Italiji je vlila politika centrističnih skupin Serratija ^'Aragone, politika umikanja pred vsakim bojem, buržu- jjriji novega poguma in ji dala možnost, da dominira s po- Vj 0 fašistov vse italiansko življenje. In če prav se ne razlikujejo centristične stranke od >c 'alne demokracije po ničemer drugem kakor po besedah, J do sedaj vendarle še niso združile v eno Nal 0 . samo interna- Centristične stranke so se združile lanskega februarja v Se bno internacionalno zvezo, s posebno politično plat Bi Ho in'"posebnimi"pravili. Ta «Poltretja interndaciona- ) bi hotela kolebati — na papirju seveda — med gesli teokracije in diktature proletariata, V praksi pa ne samo, ^ Pomaga kapitalističnemu razredu v vsaki državi s tem, H % v a , , c - — ^nih držav Entente nudi ta internacionala buržuaziji _ J ' e j spredaj : Druga internacionala. 149 r ' e kako zdravi duh začudenja delavskega razreda, tem- jn- v P r ičo nagromadenih podrtin internac. buržuazije, v iL. 1 ?? zasužnjenja enega dela sveta volji zmagovitih kapita- 1 svoje nasvete, kako naj udejstvi svoj roparski načrt, ne da ^ sprožila revolucionarne sile delavskih mas. Poltretja int e( ' nacionala se razlikuje od Druge internacionale po tem, A združuje s skupnim strahom pred mogočnostjo kapitala, j, veže reformiste s centristi, še bojazen, da izgubi še ostafl e vpliva na še neodločne, a revolucionarne mase in zato f° ( t mulira svoje lastno naziranje. Bistvena politična istoveti 0 reformistov s centristi dobiva izraza v obrambi amsterda 1 ” ske Sindikalne internacionale (ki je zadnja trdnjava svet°\ ne buržuazije), katero podpirajo skupno oboji, S tem, da združujejo povsodi, kjerkoli imajo kaj vpliva na sindikat 2 ',’ reformisti in s sindikalno burokracijo za pobijanje kofflU !l . stov, odgovarjajoč poskusom, da zadušijo revolucionaru e » duha v sindikatih potom izključitve komunistov in s povz 1 ^ čevanjem razkolov v sindikatih, dokazujejo centristi, da ^ ravno tako, kakor socialni demokrat j e, odločni nasproti 1 boja proletariata in pridni pomagači protirevolucije, Komunistična internacionala mora, kakor do sedaj, v ,j diti najodločnejši revolucionarni boj ne samo proti L« ’ internacionali in proti Sindikalni internacionali v Am st damu, temveč tudi proti Polltretji internacionali. Sa^ 10 ' ' da > bojem brez prenočišča, ki dokazuje vsak dan masam, - ^ socialni demokratje in centristi zelo daleč proč od naju 13 , šega namena, da bi se borili za naj skromnejše in najn e v srednejše potrebe delavskega razreda, bo iztrgala kon 11 stična internacionala tem agentom buržuazije vpliv na lavski razred. Da dovedemo ta boj do zmage mora zadušiti naša & ^ nacionala že v kali vsako centristično smer in vsako p°P Ijivost v lastnih vrstah in dokazati s svojim delom vsak s* 1 da je internacionala komunistične akcije in ne komunističnih besed in teorij. Komunistična int e L cionala je edina organizacja internacionalnega P r tariata, ki je po svojihi principih sposobna da v 2 boj proti kapitalizmu. Ona mora tako utrditi svojo n0 j r ^i s zvezo, svojo internacionalno smer in svojo akcijo, da d j, cilje, ki si jih postavila v svojih lastnih pravilih: rati skupne akcije proletarcev različnih držav, ki zaS, Ao' jejo isti cilj; prevrat kapitalizma, uvedba diktature P letariata in Internacionalne republike sovetou. G. Zinovjev, — N. Lenin, — L. Trocki, itd. M tfl ‘ 150 \ k Pota mladine. , Mladina ni zato naša bodočnost, ker bo živela v bo¬ lnosti, marveč zato, ker je idealna. Idealna v hotenju, t °seči svoj cilj, idealna, ker vidi s svojimi očmi svet v °žriatih barvah in ker se instinktivno zagleda v najboljše v °jega časa. Bodočnost je mladine, ker ona že danes čuti fer si ustvarja svet bodočnosti. j Cvet se razcvete in razvija pod vplivom prirodnih moči . -'ok, ki ga negujejo. Cvetje se mora negovati, enako je , e ba ravnati z mladino. Pripustiti moramo mladini sami, po svoji nadarjenosti in po svojem poklicu. ravnati r a se razvije .^likanje: Mladina je naša bodočnost! Bodočnost je mla je najčešče krinka opičjega obraza po meščanski ri, žbi postavljenih varuhov mladine. O svetu mladine go- ( °rijo najrajše vsi oni, ki bi hoteli prikriti ali opravičiti ^ dno sedanjost in tolažijo narod z boljšo bodočnostjo. » Ve t bo mladine edinole zalo, ker in v kolikor si ga ona gradi. i- Kakšen svet je zazrla mladina na svojem obzorju? j^kšna nagnjenja in zmožnosti so v svobodni mladini? vodijo njena pota? j Spoznanje odvisnosti od kapitala in meščanskih dr¬ enih ustanov, spoznanje gmotnega izkoriščanja in du- j Vtl e podrejenosti, to spoznanje, katerega so si pridobili p M s li delavci po bridkih izkušnjah v razrednem boju, j e 'de danes v zavest že mladim delavcem in delavkam. Va- mladi poljedelski delavci in proletarski dijaki začu- l e ° takoj ko stopijo v stik z družabnimi napravim!, da so ^ lahek plen kapitalističnega gospodarskega sistema in ganskega vzgojnega načina. (V «Kapitalu», zv. I., 13., ugotavlja Karl Marx, da se je kapitalizem v eni "tr* , Sv °P l az i> v nranifakturi, posluževal mladoletnih, in žen kot proizvajalnemu načinu najprimernejše de- moči in najizdatnejšega vira za izkoriščanje, teptajoč O^Kmentarnejše zahteve družinske in šolske vzgoje.) Proč ii t j C *°ma, v gospodarjevi delavnici, v šoli in v vojašnici, v ^ajočitnejšega zapostavljanja, postaja mlademu delavcu 151 A in proletarskemu dijaku jasna vsa nevzdržnost kapitalist^ nega državnega reda in njegova ovira za svoboden razV°J mladih moči. Tu se obenem odpira mladini nov svet, sv e ’ neodvisnosti od kapitala, kjer se bo mladi človek lahk 1 neovirano razmahnil po svojih naj bistvenejših telesnih duševnih sposobnostih, ne da-bi mu zmeraj lebdel p? e očmi strah za obstanek in za bodočnost. Mladini se odpi f3 svet komunizma. Ona kmalu zasluti, da se more takse" svet zgraditi le po padcu sedanjih imejiteljev oblasti 'f potom začasne vlade revolucionarnega proletariata, t-" njegove diktature nad kapitalističnim, reakcionarnim ščanstvom. Proletarska mladina ve, da je ona poklic 3 ® graditi komunistično družbo. V meščanski družbi vzgoje 3 ’ in sprijena generacija spolni svojo vlogo z kapitalistične državne oblasti. razrušen) ei" Proletarski študentje niso navdahnjeni s vsezveličaV®^ mi humanitarističnimi idejami. Oni so zavrgli socialpac 1 zem potvarjalcev marxizma in so pristaši neizprosnega f3 rednega boja. Idealno razmišljanje o socialno (reci: mešč ® 1 sko) demokratičnih ciljih se je umaknilo realnemu pr e gt čunjevanju odporne in napadalne sile revolucionarnega P f letariata. — Plodovi fevdalnega in meščanskega literarn e ^ bohemstva ne vabijo več proletarskega študenta. V nj®f>° knjižnici zavzemajo častno mesto: Kapital Karla M a P | 9 sociološka dela Friedricha Engelsa, Država in revolt N. Lenina, Buharin, Radek, Trocki. Komunistični študef^, se zanimajo za opozicionalne spise Hermana Gorterja, — - ---- ~ 1 'gP) tona Pannekoeka, Henriette Roland-Holstove. Strendj e F ustvariti proletarsko kulturo, najde pri njih 3 ^ jačjo podporo. Toda oni ne zametavajo, kar je velikeg 3 f j lepega v meščanski kulturi. Nasprotno: učijo se iz OrL Socialno umetnost sprejemajo le kot kritiko meščafl^ degeneracije. — Ljub pesnik jim je Walt Whitman l *) Proletarska omika se mora prikazati kot naravna rezultanta ga je pridobilo človeštvo pod kapitalističnim in fevdalnim jarmom- jj 5 j> šola je bila kovačnica poslušnih hlapcev, katere so potrebovali kap 3 ’ ■■■* pisati to, kar s ° Ona je spreminjala učenjake v marionete primorane ^,=,an ,— g ■ narekovale muhe kapitalistov. Tega se moramo otresti. Ako pa rttor i,!l potlačiti in razrušiti, sledi morda iz tega, da si mi ne smemo prilasti* 1 koristnih stvari, katere je nakopičilo človeštvo 2 — Marxizem je ži)' f ki kaže, kako je komunizem vzrasel iz te svote spoznanj, priborj^ 111 človeštvu. (Lenin.) 152 M k ^krivno pravo upora! O neugasni in nepogrešni ogenj!). — Anarhistične, komunistične kakor individualistične teorije n ' s o tuje komunističnemu študentu. Nikdar prej ni romalo dijaške domove toliko socialistične in anarhistične lite- ra ture kakor dandanes. Proletarska mladina ne trati moči in časa s popiva- ■ km in spolnimi ekscesi. Mladi delavci se izogibajo gostiln n beznic. Te stvari pripuščajo inteligenci. Ob prostem času t e °ni spopolnjujejo v svojem poklicu. Proučujejo in preiz¬ kušajo moderne tehnične iznajdbe, električne stroje, orodja , °rožja; bavijo se s statistiko. Mladi delavci čitajo zgodo- ^o razrednih bojev, gospodarskih in kulturnih revolucij. ,, a nakov oseminštiridesetne revolucije ne občudujejo, niti b ne posnemajo. Spoštujejo pa njih pogum in požrtvo- a most. Proletarska mladina ni romantično - revolucionarna. I Časi gospodarskega procvita, v katerih se je tudi de- av ska mladina vdajala bujnim sanjam in pisanemu živi j e- j U ' so minuli. Svetovna vojna 1914 - 18 je naenkrat uničila j °dove dolgoletnega truda delavskih množic. Obenem je jT v ala do takrat nesluteni napor človeških energij, prisilila j^ktariat živeti v pomanjkanju, učila ga štedljivosti in 'k, • °ncmije. Proletarska mladina se je v vojni navadila eti na lastno pest, bojevati se realno. Idejo o samo- f 'bioči, o kateri diskutira in fantazira meščanska mladina, M 4 ‘izira proletarska mladina v vsakodnevni borbi za ob- t a bek. V tej borbi se proletarski dijaki približujejo mladim ^nim delavcem. Teorija se tu spaja s prakso. — Mladi de- % Cl ! težijo za tem, da postanejo dobri profesionisti; pro- [J ar ski dijaki hočejo biti spretni tehniki, vestni organiza- !l in realni politiki. foletarska mladina se pripravlja na proletarsko revo- 4( b°. Ob boku starejših delavcev stopa ona po poti do- nega in neomahljivega razrednega boja. V revolucionar- Vj.b* boju zavzema proletarska mladina vsled svoje boje- lt Q ° s ti in požrtvovalnosti najsprednejše postojanke. Ona je t^Unisticna avantgarda. V teoretičnih sporih najdemo ^8 n ° ve< ^no na levem krilu, med radikalci. V vednem v ^Protju z vsem starim vodijo pota proletarske mladine ’tu° r b° za temeljito odpravo meščanskih državnih ustanov a Ustvarjanje novih komunističnih družabnih odnošajev. 153 Ustanovitev Internacionale komunistične mladine- Razvoj dveh let. V dobi II. internacionale ni imela delavska mladih svojim težnjam odgovarjajoče mednarodne zveze. II, intef nacionala, ki je delavske množice predvsem zbirala organizirala, ni primerno upoštevala mladih delavcev. Mk' dinska organizacija se ni mogla za časa socialne deiflf kracije uspešno razviti. Naravno. Proletarska mladina ho^ e socializem udejstvovati, kar pomeni pred zavojevanj eI ’ 1 politične oblasti: rušiti meščanske državne naprave, rahljati ofenzivno taktiko; po zavojevanju oblasti pa grad 1 ' komunistično družbo, braniti revolucionarne pridobit'* kar pomeni: a k c i j o. Delavska internacionala akcije pa je postala šele l\j Komunistična internacionala. V tesnih odnošajih s s ledij) se je organizacija delavske mladine primerno razmahih ( Vez med proletarsko mladino raznih držav pred vo) ^ je vzdrževalo mednarodno tajništvo socialistične mladi j ki je bilo zgolj pisemska posredovalnica med posamezfl 1 , zvezami. V mladinskih organizacijah je bila mladina v ^ sindikalnih funkcionarjev (dolgoletni delavski pedagog gojila šport, se zabavala. V politiko se ni ona smela vtiK Prepojena je bila z antimilitarističnm zabavljanjem, ka f ^ dejansko pomenilo: s pacifističnim, socialno - patriotid 1 duhom, To se je kmalu maščevalo. Svetovna vojn 3 zahtevala svoje plačilo, { Avgust 1914 je našel mednarodno tajništvo socialist ■ mladine na Dunaju, glavnemu mestu austro - marxistoV. oportunistov, ministerialistov, katerim je bila država vse. Mladinske organizacije v raznih državah so zaman i-, i 1 .i 1 1 i* 'i _i_ n€* , u kale na bodrilno besedo za boj proti meščanskemu imp {\ lizmu. Proletarska mladina je zaman pričakovala P°V c go' glavnega stana za mobilizacijo vseh revolucionarnih sil- g], cialna demokracija je previdno molčala. Postala je na. kar je na Dunaju pomenilo glasovati za vojne ki " e , kakor v Berlinu, Parizu, Londonu. Mladi delavci v tvorn 1 ^, so bili militarizirani, kmečki sinovi brez najmanjšega pora vtaknjeni v vojaško suknjo. .J) Po par mesecih evropske vojne je postajala vedn° } \i glasnejša zahteva po sklicanju mednarodnega kongr esa ’ f> vsaj seje mednarodnega urada socialistične mladini 154 h i. t t / i h 't S' )« ti D' t !)' ti' 'f Iniciativi švicarskih sodrugov se je za velikonoč 1915. 1, i°d 4. - 6. aprila) sestalo v Bernu kljub nesoglašanju med- arodnega tajnika 16 delegatov iz 10 držav na mednarodno °nferenco, ki je sklenila, da se mednarodno tajništvo iznese z Dunaja v Curih (Švica). Osrednji odbor je bil ^stavljen iz švicarskih sodrugov. Novi odbor je šel takoj jjn delo. Sklenil je prirediti vsako leto mednarodni dan . iadine, ki naj bi probudil mladino iz socialno - patrioti¬ zma sna in jo privabil v organizacijo mladih delavcev Se h narodov in držav. — Gibanje je kmalu zbudilo pozor- ° s t švicarske vlade. — Najprej je bil aretiran tajnik, pola¬ ga polovljeni ostali člani odbora. Novi odbori so bili stavljeni, imenovani drugi tajniki. Odborniki so bili drug a drugim aretirani in sojeni. Švicarska osrednja vlada je >:iv ila mednarodno tajništvo izven zakona. Pričelo se je Zakonito delo, ki je med tisoč tejkočami trajalo do sklepa re mirja, novembra 1918. 1. Mednarodno tajništvo v Švici je ^dajanjem časopisa «Jugendinternationale», z obdrža- Nem vsakoletnih mednarodnih mladinskih dnevov in Provedbo raznih protivojnih akcij v najtežjih okoliščinah, . riv edlo maloštevilne, resnično revolucionarne socialistične fj ‘^dinske organizme iz imperialistične vojne. Tej je neiz- sledila meščanska vojna. ^ Progoni agilnih sodrugov, zaprte meje, cenzura: to je p dobra zrahljalo mednarodno mladinsko vez. Treba je , ‘° misliti na novo internacionalo delavske mladine, ki bi Nila in vodila vse one mladinske organizacije, ki za časa JNe niso šle v meščanski tabor. Aprila 1919. 1. so se se- Ni v Moskvi, v Sovjetski Rusiji, predstavniki revolucio- ,Nih socialističnih strank na ustanovni kongres Komu- f s dčne internacionale. Kmalu za tem so mladi sodrugi N držav istočasno — nevede eden za drugega — pričeli jMti vezi za reorganizacijo mladinske internacionale: so- v Italiji, Švici in Nemčiji. Osrednji odbor Italianske jijNlistične mladinske zveze je maja 1919 1. izdal ognjevit gramatični apel na mlade socialiste in proletarce vseh z zahtevo, da se takoj skliče mednarodno konferenco i^Ucionarne mladine. Apel je globoko vplival na mla- gibanje raznih držav. Poskus nekega mladega Švicar- sodruga, zbrati zastopnike mladinskih organizacij na Nirodno konferenco, ki bi se vršila v Baselu, se je 155 - ponesrečil. Na mestu, kjer bi se morala vršiti konferefl c ' je znašel le zastopnik iz Švedske. Drugih delegatov ,1 se bilo: eni niso dobili potnega lista, drugi niso mogli k brez njega prekoračti meje svoje domovine. — K ot$ nemških sodrugov pa so bili kronani z uspehom. Po dveh pripravljalnih konferencah v ožjem krogu Dunaju in po izjalovljenemu načrtu za sklicanje kongresa' oktobru, se je mogel od 20. - 26. novembra 1919. 1. v Berli" ; vršiti toli pričakovani mednarodni kongres revolucionar 11 socialistične mladine. Kongresa se je udeležilo 18 zast 0 ? nikov iz 13 držav, ki so predstavljali 14 mladinskih z 250.000 člani. Zastopane so bile po velikosti organizacij,. Rusija (ruska zveza in nemška iz kolonij ob Vols 1 ' Nemčija, Italija, Švedija, Ogrska, Norveška, Dan 5 * 1, Čehoslovaška (mladinska organizacija Kladno), rolp 1 ^ Rumunska, Švica, Španska, Nemška Avstrija. Seje konj^ e ff so se vršile nezakonito, vsak dan v drugih prostorih, taj^ ko je na ulici divjala najhujša social - republikanska re k : cija proti nemškim spartakištom. Dnevni red je bil spe olol* s poročili zastopnikov mladinskih organizacij, s poročil 011 .., mladinski internacionali od bernske konference do kon(j r ^ ter z razpravo o programu in statutu snujoče se mladiu s f , internacionale. Tu je bila ustanovljena I n t , nacionala komunistične mladine. KortV, je potrdil prvo nedeljo v septembru kot mednarodni t,, mladine ter proglasil 15. januar (dan umora Karla hk knechta in Rose Luxemburg) mednarodnim agitacij slv dnevom. Vest o ustanovitvi nove internacionale revoluci°n a ^ mladine se je takoj razširila in našla povsod najširši od^Vc Od takrat pristopajo k Internacionali komunistične ml a ° n c io N '4 s vsakim dnem bolj široke vrste mladih delavcev s p 00 ‘^i tvornic in oči proletarske mladine celega sveta se vC J v e bolj obračajo k nji, voditeljici mladih revoluciou 3 ,^ borcev. — - V socialnodemokratičnih mladinskih org al1 . Ji cijah se je pričel živahen teoretičen boj, ki je ved e .. 1 „c razjasnitve z mladimi reformisti ter končno privedel 'j e omahujočih organizacij v Internacionalo komuni mladine. p Maja (16. in 17.) 1920 so se sestali na Dunaju . . is# niki socialističnih mladinskih organizacij južnov 166 h H *i« s 'h % E ^ r ope. Tu je bilo zbranih 12 zastopnikov 8 mladinskih e z. Zastopnika jugoslovanske in italianske komunistične , la dine sta predložila konferenci resolucijo glede jadran¬ ja (reškega) spora, v kateri izjavljata, da se stavita tUni organizaciji na razpolago za vsako akcijo, katero bo y jil proletariat obeh držav, da napravi konec macchia- ' e ‘ustični politiki imperializma. Junija istega leta se je vršila konferenca mednarodnega 1 ^ a da na Dunaju, kjer je bilo 30 delegatov iz 18 držav, jerence v Jeni aprila 1921 se je udeležilo že 60 dele- L °v iz 25. držav. U. kongres Internacionale komunistične mladine, od ^5. julija 1921 (po kongresu Komunistične interna- 'nale), se je vršil v drugačnih okolščinah, kakor I. kon¬ ji ;S> $ \* fi e * 1 st i v $ / in 11 ' d; K $ $ it* \ $ t of / j Zastopniki mladine so tokrat zborovali v Moskvi, pod ^oviteljstvom rdeče armade, med prvimi realizatorji junistične ideje. Tu se je zbralo nad 150 zastopnikov 51^9 držav, zastopajočih 49 mladinskih zvez z nad 800.000 Kongres, ki se s vso pravico imenuje svetovni. Dele- j f 1 so prišli iz vseh petih delov sveta. Veliko delegatov ,1 dospelo v Moskvo šele po dolgem potovanju in po ob- Hanju neverjetnih težkoč. Mlada sodruga iz Mehike in H Grčije sta bila mesece in mesece na poti, predno sta l°Š'a prekoračiti rdeče mejnike Rusije. — Dnevni red j&esa je bil najobširnejši. Med točkami dnevnega reda ^vzemala najvažnejše mesto vprašanja o ekonomski iW P r °I c larske mladine, o vzgoji komunistične mladine L d i n p 0 zavojevanju oblasti, o komunistični vzgoji v vjdh in otroških skupinah, v nedeljskih šolah ter o d>čnih agitacijskih metodah: med mladimi delavci v Us trijj, med kmečko mladino kolonialnih narodov. Raz- rt "l ' • ,j l j«njc o takih in enakih vprašanjih pokazuje, da se 5^? m misel Internacionale komunistične mladine vedno k širi ir poglablja. V mladinskem gibanju sploh ni do ' es imela nobena organizacija toliko uspeha, kolikor ga je dveh let dosegla Internacionala komunistične beline. , Od I. do II. kongresa v teku 19 mesecev se je število Internacionale komunistične mladine potrojilo, ladinska internacionala je postala prava velesila. Komu- ‘ c aa internacionala jo kot tako priznava in tudi upo- 157 števa. Na letošnjem svetovnem kongresu Komunističu e internacionale je imel izvrševalni odbor I. K. M. 10 odloču¬ jočih glasov (kolikor jih je imela le najmočnejša strank 3 v politični internacionali odraslih delavcev, KomunističU 3 stranka Rusije), Na lanskem kongresu K. I, je imela I, K- le 2 odločujoča glasova. Moč I, K. M. postaja s vsaki 1 ® dnem večja in odločilnejša. Na njenem letošnjem kon¬ gresu je izjavil predsednik izvrševalnega odbora Tret) 6 internacionale: «Vi ste napisali poglavitno stran v zgod 0 ' vini proletarskega gibanja: Prvi glas, ki se je dvignil p r ° vojni, je bil glas mladine. Prvi članki Lenina in Liebknechj 3 so bili objavljeni v časopisju mladine. Prve zmage so bi* izvojevane s pomočjo vaše energije. Največje žrtve z3 Tretjo internacionalo ste doprinesli vi.» — «Poglejmo ° 3 slučaj Ita!ije!» je rekel isti na kongresu Tretje interna^ 0 nale, «Stranka se spričo 21 pogojev razbije in razdeli j večina nas zapusti, ampak močna mladinska organizacij 3 je sklenjeno ostala z nami. In z mladino je bodočnost!* To ni samo hvala mladine, ampak le priznanje gol e & dejstva. Sedež izvrševalnega odbora Internacionale konu 1 ^ stične mladine je bil od ustanovitve internacionale letošnjega kongresa v Berlinu, Po kongresu je bil V re ^ ei ščen v Moskvo, Glasila I. K. M, so: Jugendinternation a j osrednje bojno glasilo, mesečnik, Internationale Jug® 0 ^ korrespcndenz, 3 krat na mesec, Der junge Genosse, n 1 ® s narodni časopis za delavsko deco, polumesečnik in proletarische Kind», vestnik za učitelje in prijatelje koU 1 nisličnih deških skupin, mesečnik. ir Temeljni program Internacionale komunistične 111 ^ dine je bil formuliran na ustanovnem, I. kongresu j 'a™ Berlinu. Po daljši diskusiji se je med raznimi struP.j - %V\ poseben značaj proletarske mladinske organizacije in dosegel popolen sporazum. Sledeče točke zlasti izra? razmerje do Komunističnih strank in do Komunist internacionale: 3. — Ustanovitev posebne organizacije proleta® ^ mladine je povzročena: a) po njenem položaju v p roj' 1 '' jalnem in družabnem procesu, ki jo sili, da se bojuj e ^ obrambo lastnih interesov (zakonodaja za varstvo delMjjn mladine, preobrazitev dela, obnovitev šol); b) po po se k 158 ^iho logičnih svojstvih mladine (prevladanje čustva nad filmom, dejstvo, ki mladino lahko pridobi za vse novo, požrtvovalnosti, revolucionarne ideje); c) po potrebi ^Porabljati specialne metode za njeno komunistično in ^Volucicnarno vzgojo, organizatorično delo izvršeno neod- v j s no od mladine same, aktivna udeležitev pri političnih ^oijah, uporaba vseh metod, ki omogočajo mladim delav- pridobiti si sposobnosti, ki so jim pozneje potrebne °t bojevnikom proletarskega razreda in kot voditeljem fe Volucionarnega gibanja. ,, 5. (Drugi odstavek) — Organizacije komunistične mla- pUe se bojujejo proti vsem mladinskim organizacijam, Kl se opirajo na socialistične stranke (reformistične kakor ^trumaške) ter na sindikalistične in anarhistične polu- p&nke. V svoji politični borbi se org. komun. mlad. postav¬ ko na program one stranke ali frakcije, ki je pristopila I internacionali, ali ki sprejema program Komunistične i * e rnacionale. Organski odnošaji s Komunističnimi stran¬ eh so dani po dveh bistvenih načelih: 1) po samostojnosti ' a aine; 2) po tesni zvezi in vzajemni podpori. 6. — Medtem ko vodijo organizacije komunistične mla- v ' ne er.eigično borbo proti meščanskemu kapitalizmu po IjM 1 svojih idealnih in praktičnih močeh, one ne propagirajo t es 'alnih in pacifističnih nazorov. One vedo, da bo delavski 2 red v svrho razbitja imperializma in obrambe diktature oletariata proti napadom meščanstva prisiljen rabiti p° 2 ie proti meščanskemu militarizmu. Za oborožitev l r °Ietariata, za rdečo armado: to je geslo 0ri 'unistične mladine. 12. — Internacionala komunistične mladine smatra, da ^ Posebne socialistične organizacije intelektualne mladine Najbolj zvesti revolucionarci intelektualne mladine >j 0 postati člani organizacije manualne mladine, kot S L^i med enakimi, sodrugi med sodrugi. Tvoritev dijaških L l !P>n v notranjosti glavnih mladinskih organizacij mora 1 Urejena po posebnih razmerah v različnih deželah. — Ustroj Internacionale komunistične mladine je strogo ^balističen. Za uspešno borbo revolucionarne komuni- organizacije je to danes neobhodno potrebno, taktično se udejstvujejo mladinske organiza- e 2 revolucionarno - politično vzgojo med svojimi člani, 159 s formiranjem bojnih oddelkov, v borbi proti iskoriščanjt mladih delavcev in delavk ter z ustanavljanjem skupin pr°' letarske dece. Pri komunistični propagandi kakor v ščanski vojni služijo mladini prav posebno specialne foriB®' cije; oddelki rdečih kolesarjev in skupine rdečih autornO' bilov. — V deželi, kjer je proletariat zavojeval političn 0 oblast, v Sov, Rusiji, predstavlja mladina elito rdeče armad e ' Ko bodo revolucionarne pridobitve popolnoma zavaroval posveti ona vse svoje moči zgradbi komunistične^ 5 gospodarstva. Organizacija v Italiji in Jugoslaviji. Zveza komunistične mladine Italije odgovarja zlasti ' dveh pogledih zahtevam mladinske organizacije: v poglej revolucionarne - politične vzgoje in po svojem delovaflr za proletarsko obrambo. Osrednje glasilo «Avanguardi 3 ; 1 tednik, ki izhaja že 15 leto, podira v srcih delavske f kmečke mladine zadnje preostanke nacionalnih in versK’ predsodkov. Zveza ima pri uvrstitvi komunistic 11 , 1 , sil (inquadramento), ki se je započelo letos v drugi polo v _* julija, zelo odločilno besedo. Iz njenih vrst izhaja največ) število članov in načelnikov bojnih oddelkov. Komunistk 11 ' propaganda se razvija v Italiji bolj kakor v vsaki d rll | meščanski državi. Proletarska mladina gre na nabor .j vojakom pod rdečo zastavo. V vojašnicah sestavljajo im® sodrugi komunistične skupine, ki stoje v stalnih stiki* 1 . zvezo in osrednjim glasilom. Vsled svoje propagande p r °,j ) meščanskemu militarizmu je igrala zveza v zadnjih l e . naravnost zgodovinsko vlogo v italijanskem proIetarsK®^ gibanju. Za časa vojne je stala v odprtem boju z in ventisti. Poleg tega se je morala ona bojevati z neutran 5 ^ reformisti (Vojne ne odobravati, ne sabotirati!) v Italia* 1 ^, socialistični stranki. Z maksimalistično propagando j e , zvala v Italianski socialistični stranki tendenčni spor, k ! je na strankinem kongresu v Rimu končal z zmago eks* «, mistov (septembra 1918. L). Z direktno akcijo in s P r v ° v j vojno agitacijo je pripravljala mladinska zveza v dt^ 5 teren za setev komunističnih naukov. Posebno med mlad J ^ f ki je poznala ostrost meščanske vojaške discipline telesne in duševne muke v strelskem jarku. Koncem p rV .. polletja 1919 je zveza štela 18.000 članov. Za časa ustan ti k ž P P P P P P p P: Sl St ti tt I f 0 ii Ut >p t. % P 'tl ti 160 l| e §a kongresa Internacionale komunistične mladine novem- . ra istega leta okroglo 35.000 članov (precejšnje število etl skih). Približno enako število članov je ostalo v zvezi izključenju mladih socialnih demokratov na letošnjem hodnem kongresu v Florenci (dne 28. febr. ter 1. in 2. , ar ca). S to silo je zveza znatno ojačila italiansko komu- ’ s tično gibanje po razkolu v Livornu. — Zveza je bila ?*anovljena pred 17. leti, kot socialistična zveza. Na letoš- ! e m kongresu je prilagodila svoj akcijski program komu- ' s bčnim smernicam in sprejela komunistično ime. Najpo¬ membnejši načrt, katerega ima Z. K. M. I. pred očmi, je j. s Wovitev zveze vajencev za celo državo, ki bi bila lastna i r °kovna zveza mladine. — Zveza ima svoj sedež v Rimu ,|.' a Pno s Komunistično stranko. V Internacionali komuni- kne mladine zavzema Z. K. M. I. eno prvih mest. ^ Zveza komunistične mladine Jugoslavije ima za sabo ^tko preteklost, a temveč izkušenj. Po enem letu javnega .■ °vanja je bila postavljena izven zakona, kakor ves komu- r ^kčni pokret v Jugoslaviji. Nastopiti je morala pot [ Zakonitega, podzemskega delovanja, po kateri hodi še ^s. V nezakonitem in protizakonitem delovanju je lojena vsaka komunistična organizacija na preizkušnjo. , s _e njena revolucionarnost izkristalizira. Zveza komu- 0 . lc ne mladine Jugoslavije je pokazala takoj ob svojem ; lst Vu toliko revolucionarne sile in smisla za delo, da daje :iw K; ( reakcionarna Obznana le povod za nezakonite j šo l s titev mladih bojnih sil ter za boljšo psihološko in ^ ler ialno pripravo terorne akcije kot"najekstremnejšega revolucionarnega proletariata. (Vsaka Komunistična gphzacija se mora enkrat poslužiti nezakonite oblike l^ 0Va nja, ako hoče zmagati. Na njeni poti do zmage ni komunistični organizaciji prizanešena krvava c anska reakcija, 1 - r -,- - J. , • # X 4. . Jugoslavije ojačil domači kapital. Socialistične mla- . delavska in kmečka mladina jugoslovanskih dežel se je ^razredno probujati šele po vojni, ko se je s postan¬ ke organizacije, ki so v nekaterih mestih obstojale še C dvo jnih časov, so bile brez vpliva. Njih social - patrio¬ ti 1 . )e še odbijal revolucionarno mladino. Proletarska ! H^ ln a se je organizirala popolnoma na novo v komuni- lii^ v 0 organizacijo, ki je kmalu privlekla nase vse razredno e mlade delavce in dijake. 161 Najprvo so se organizirali dijaki belgrajskega in zagn 2 ’ škega vseučilišča. Sledila jim je zavednejša delavska kmečka mladina v pokrajinah. V teh prvih organizacijah I bilo mnogo nekomunističnega, — Dne 10. oktobra 1919- so se v Zagrebu sešli na konferenco zastopniki komunisti 1 - 1 ' 1 mladine iz vseh pokrajin Jugoslavije. Vsi delegati so sog a šali v potrebi, da se ustanovi enotna komunistična dinska organizacija za celo državo. Sklenili so ustanfA Zvezo komunistične mladine Jugoslavije. Konferenca dalje sklenila, da se prične čimprej z izdajo osrednji, glasila. — V istem mesecu je v Zagrebu izšel «AlmaP socialističke omladine», ki ni bil uradno izdanje zve* napisali pa so ga njeni prvi najboljši člani. (V Almana dobimo imena pesnikov nove literarne struje Cesarec, K* 1 ., ža, ki propoveduje reakcijo proti nacionalistični umetno-^, «Plamen -Zenit»). 1. decembra je pričela izhajati «Crv e Zastava», glasilo Saveza komunističke omladine JugoslaV* kot polmnesečnik pisan v latinici in cirilici (slov. in hrv.). Prve tri številke so izšle v Zagrebu. Ko je za^, madjarsko - jugoslov. cenzura delati listu ovire, se je ii selil v Belgrad. Tu so izšli tudi prvi zvezki knjižnice lista- ^ Prvi redni kongres S. K. O. J. je zboroval v Belgrada ^ 10. - 14. junija. Prisotnih je bilo 32 delegatov, zastopaj 0 ^, osrednjo upravo zveze ter 26 krajevnih organizacij. Zy e - je imela takrat vsega skupaj 30 organizacij s 3410 Čl*. ( Srbija 15 organizacij s 1415 člani, Hrvaška - Slavonija, - vodina, Banat, Bačka 9 s 1135, Bosna - Hercegovina 4 600, Slovenija 1 s 130, Dalmacija (Dubrovnik) enako ^ J nje članov v posameznih središčih je bilo sledeče: Beln^ 500, Zagreb 430, Sarajevo 400, Ljubljana 130. Poleg je imela zveza svoje organizacije v inozemstvu posebno C , dijaki vseučiliških mest. Take organizacije komunist 1 ,^, mladine so bile: v Pragi, na Dunaju, v Ženevi in P afl V celi Franciji je bilo 14 organizacij s 500 člani. — KoO^j je postavil podlago za delovanje med najširšimi P^ S |ji' proletarske mladine. Referati so bili podani z vso teP 1 j,.- tostjo in resnobo. Mladi savez se je pripravljal, da zap°Jj. po celi državi borbo za primerno vzgojo proletarske n 1 , $ ne in za dostojno življenje mladih delavcev v tvornici polju. Na kongresu je prevladovala intrasigentna re lucionarnost srbskih delegatov. Ost kongresa je bil a J perjena proti parlamentarizmu. Srbski in črnogorski s° a 162 1 hodili v šolo k italijanskim astenzionistom in anarhi- , 0l fi, s kafermi jih vežejo tesni duševni stiki še iz pred¬ anih časov. j Sesti mednarodni dan mladine v lanskem septembru je 'vioslovanska komunistična mladina praznovala z velikim ^osom, posebno v Belgradu. Sledile so volitve in Obzna- jj ki ji; vzela zvezi vsako možnost javnega in zakonitega kovanj a. Kmalu bo leto dni odkar so člani Zveze Icomu- i! s bčne Imadine Jugoslavije preganjani in zasledovani po 'fkih fevdalno - meščanske reakcije. V tajnem delovanju j‘ide komunistične organizacije, doma in v prognanstvu, ? e Pi se tista sila, ki bo zrušila oblast jugoslovan- autokratov. y Slovenska proletarska mladina Julijske Benečije je 5°pila v vrste mladih revolucionarnih bojevnikov s pristo- k Zvezi komunistične mladine Italije. Prve Mladinske p c ije so vzniknile letos. Na 7. mednarodni mladinski dan septembra t. 1. je slovenska komunistična mladina v o' ■e « 9 ai>'' /ol' 4 s 5 ji 6 r** 4 d M v ik _ Ročnosti tisoč italijanskih sodrugov prisegla, da bo ■} z orožjem v roki branila revolucionarne pridobitve ganskega kot jugoslovanskega proletariata, proti eni . tm-aI I A-mrtl rli-rra nrnli \ Ici 1 \ \ o n elr t m IralrrvT* 111(5/"! ^ h '° r proti drugi državi, proti italijanskim kakor jugoslo- ^skim nacionalistom. 163 Statistični pregled mladih komunističnih sil. A 164 Novi rod. Komunistična mladina se poraja iz okoliščin vojne" 1 povojne dobe. V svetovni vojni je skušala kapitalisti^ družba, ko je prišla na vrhunec razvoja, rešiti in izravfl"' lastna notranja nasprotja. Tu je bilo meščanstvo prisilj e " C pogaziti občeveljavne družabne zakone. Vojna je zrevol"' cioniraia človeško družbo v njenih temeljih. Ustvarjene s nove gmotne in moralne vrednote bile nove okolščine stopile na površje, Proletariat je poklican zrušiti do tal že omajane $ ščanskc ustanove, uvesti v družabno in zasebno živij eJl ? nove zakone, ustvariti nove družabne odnošaje, V rušenl starega sveta pride vsled svojih telesnih in duševnih s v °j, štev do izraza ravno proletarska mladina; tu je ona ti*! a k t i v n e j š i del. V revolucionarnem boju predstraža obenem zadnja rezerva. Vsled ostrega in trdovratnega z zadnjimi hranilnici reakcionarnega režima, ki izčrpa ž dnje sile starejših bojevnikov in vsled dolgotrajnosti Pj. hodne periode iz kapitalizma v komunizem, za grad ^ novega družabnega reda pride najbolj v poštev proletar 5 mladina - ■ novi rod, rod bodočnosti. Komunistična mladina — kot najzavednejši in na) prednejši del proletarske mladine — je nosilka zlasti dečih etičnih vrednot: revolucionarnosti (neodjenljive P* j gresivnosti!) ideje o neobhodni rabi nasilj a ’ družabnem razvoju, prosta vzgoja, delovne šole, Politično zadržanje komunistične mladine je dol o^- po resoluciji o ;V«' :d e o, ko se jo vporabi pri gibanju delavskih množic*. 7 n.o komunistične mladinske organizacije so dolžne boje- sc proti desnemu in levemu oportunizmu, ki vse priča¬ nje od spontanega izbruha mas, ki vedno čaka nato, da Se zganejo delavske množice in ki vedno pravi, da je ‘‘loga komunističnih organizacij postaviti se na čelo že s'stalim proletarskim gibanjem. Mladinske organizacije, najaktivnejši činitelj v delavskem gibanju, morajo v . Phanjosti komunističnih strank nastopiti proti tej oportu- v ls hčni veri v čudežnost in poudarjati, da je danes naj- urnejša naloga Komunističnih strank započeti z ofenzivo. Varnost masnih strank obstoji v tem, da imajo za sabo a - s e ter da ž njimi nič ne delajo. Komunistična mladina Italije priznava v današnjem a Uiu Komunistične stranke popolnoma tesno zvezo s ! anko. Takoj pa, ko se v stranki pojavijo oportunistične 111 J n, stopi mladina v opozicijo proti stranki. ... Stari rod proletariata se je boril za socialno demokra- 10 in za državljanski mir ter proti militarizmu; mladi rod Metariata se bojuje za proletarsko demokracijo in za ' Or oženje proletariata; antidemokratičen rod. . Sl° venska komunistična mladina hoče, da jo slišijo vsi ‘ a di delavci; ona hoče, da jo narod dobro razume. | , Prihaja, da razbije vaše okove, ki so vam bili kdaj ^ki, a danes so vam težko breme. Z novim orožjem bomo vzpostavili vaše staroslavne ar jo: Delu in boju! •* Pertot Jože. 167 PROLETKULT 168 v Sola in vzgoja v Sovetski Rusiji. . Vsaka doba v človeški zgodovini si ustvari vse dru¬ žne ustanove po svojih posebnih potrebah. Vsakdo, .'se je šolal pri velikem Marxu, ve, da daje označbo in V*ba kaki dobi vedno le vladajoči razred v človeški družbi. r ehod vlade iz rok enega razreda v roke druzega povzroča j.sledtega vedno neskončno vrsto izpiememb v vsem živ¬ lju. Stare družabne ustanove izgube svojo pravico do ^ lv ljenja ter se morajo umikati nastopajočim novim tvor- One tvorbe pa, ki rešijo svojo aksistenco v nov re- ^ lrri , so podvržene tolikemu preobličenju in prenovljenju, a Popolnoma odgovarjajo novemu duhu časa. Kdaj pa pride čas, ki spreminja vsebino starih na- j^ av ; z drugimi besedami: kdaj je revolucija neizogibna? j. a dar postanejo družabne naprave ljudem pretesne; kadar ' a di utesnjujejo, mesto da bi jim življenje lajšale; kadar ° s tanejo predmet splošnega obsojanja, kadar človek za- j at i išče namen njihovega obstoja, ali kadar človeštvo ^Pozna, da ne streme in vodijo več k tistemu smotru, t s * e d katerega so bile poklicane v življenje. V tem štadiju j^voja postanejo družabne ustanove ali brezpomembne Pepotrebne, ali celo naravnost škodljive. V enem ali dru- slučaju je vzroka dovolj, da jih človeštvo izpremeni ali u Pravi. . _ Ta-le kratek uvod se nam je zdel potreben, predno ' e idemo v razmišljanje našega pravega predmeta, t. j. v ^ttiišljanje našega šolskega vprašanja. Šolsko vprašanje ]^ st oja iz dveh glavnih strani: iz učne in vzgojne. Čim raz- ^nejša in pokvarjenejša je kaka zgodovinska doba, s v 'ko večjo silo stopa v ospredje šolskega vprašanja njego- t r ^zgojna stran. Vsi, ki mislijo pošteno in plemenito, se Ujč'i° v potu svojega obraza, da bi s pomočjo šole in nje- ^, ^zgojnih sredstev zajezili nravno propadanje človeštva, ^ bi demoralizirani družbi postavili nasproti dobro vzgojen šte ča i in zaobrnili tako ves razvoj v drugo, zdravo in po- Š 0 jP° smer. In zopet morajo vsi tisti, ki so hodili v Marxovo dvomeče zmajevati z glavo nad brezuspešnim trudom 169 vseh človekoljubnih vzgojevalcev, ki pripisujejo svoji*" vzgojnim sredstvom tako gigantsko moč, Da je človešt'" zašlo na današnjo nevarno strmino, po kateri drvi z vedo" hujšo naglico proti svoji pogubi, ni zakrivila niti v prvi, n' v drugi vrsti šola, marveč popolnoma drugi, od šole čist" neodvisni — vzroki. Pravi vzrok današnje človeške pokvarjenosti mora** 1 " iskati v krivični porazdelitvi dela in njegovih sadov v sed 3 ! nji človeški družbi. Dokler se bo ta krivica šopirila m® ljudmi ter nastopala z drugim čelom pravice in pošten)"' toliko časa ni misliti, da bi se zajezila splošna demorah 2 " cija. Vsaka šolska in verska vzgoja zadene tu na nep f f magljive ovire, kajti zunaj cerkve in šole vlada krivica pohujšanje, se razvija življenje po čisto drugačnih načel*, nego so ona, ki se propovedujejo med štirimi stenami na s šol in cerkva. Če zapoveduje vzgoja «Bodi pošten!» je š°, jenec v naslednjem trenutku prepričan, da živijo danes n 3 * boljše le oni ljudje, ki ne poznajo tega načela, in da P 0 ^ njaki le životarijo. In tako se potikajo danes % čednosti, od ponižnosti do delavnosti, v ozadje, zato lahko nesporno kraljujejo lakomnost in požrešnost, lefl° in oderuštvo, špekulantstvo in hinavščina, sleparstvo io ,, tinstvo i, t, d. do uboja in umora. Res je, da se je preglej in strah vedno šopirila na največjih in najnižjih mestih sK 0 ^ vse dobe človeške zgodovine, toda malo je takih časov« ^ bi verižništvo in špekulantstvo tako triumfalno drlo sK^j cele vrste odkritih glav, kot se to dogaja danes pred na s * očmi dan za dnevom, uro za uro. • Zato je brezpomembno govoriti danes o boljšem vZg nem delu v šoli, v raznih organizacijah in izob ^ ževalnih društvih; kajti resnica je, da besede mičejo. ( le vzgledi vlečejo. Ako se istočasno z boljšo vzgojo začnejo korenito izpreminjati vse gospodarske in polit* razmere naših dni, ni upanja, da krene človeštvo na d ga pota. Drvenje po poti navzdol se bo nadaljevalo s A spešeno naglico, in konec te vratolomne tekme za zla*^ in blagom ne more biti drugačen, nego splošna člov® s ^ katastrofa, ki bo dovedla človeštvo v boj vseh proti vsC v revščino in lakoto, in končala v občem barbarstvu. ^ Da preprečijo to zadnjo in največjo nesrečo, se tnD j, vsi dobri duhovi obrniti razvoj stvari v drugo smer. 1 s o korenitejši poskus izpremembe vseh družabnih ustanA^. izpeljali ruski delavci in kmetje. Kakšna so njihova P * 1 170 jkvanja na gospodarskem in političnem polju, to izve či- a telj na drugih straneh pričujoče knjige. Še-le te izpre- ^embe so omogočile ruskim šolnikom, začeti tudi v vzgoji J 1 izobrazbi z docela novimi potmi. Toda kakor na vseh r ugib poljih, tako zadevajo tudi tukaj na velikanske ovi- j. e - Največe težkoče izvirajo iz naslednjih razlogov: 1. Vsa pUsija se nahaja še vedno v mrzličavem vrenju, ki ne dopu- da bi se vsi kulturni delavci združili v mirnem in plo- , °vitem delu za ljudsko izobrazbo. Kadar grme topovi in ,° vojne grozote pustošijo deželo že dolgo vrsto let, sta s °la in vzgoja veliki siroti. 2.) Rusko ljudsko šolstvo mora *j°vetska vlada še-le ustanoviti. To je tako ogromna naloga, a bi delala sive lase najbogatejši državi v rednih razmerah ? re di večletnega miru. Če pomislimo, da je Petrograd, j 51 je imel pred vojno l ] /2 milijona prebivalcev, štel nad po¬ lico ljudi, ki niso znali pisati in čitati, potem si lahko Vs akdo predstavlja, kako je bilo poskrbljeno s šolstvom neizmernih ruskih pokrajinah. Danes nedostaje ravno • Se : ni šolskih stavb, ni učiteljstva, ni šolskih pripomočkov 1,1 ne potrebnega iskustva, ki bi omogočilo hiter in plodo- ?°sen razvoj ljudskega šolstva. 3.) Tretja težkoča izhaja ’ z lega, da mora dati ruska vlada momentano tudi šoli raz- ^dno-bojni značaj. Šola mora stati danes še v službi boje¬ čega proletariata, da ljudstvo doume in podpira gigant¬ ski boj, ki ga bije ruski delavec proti domačim nasprot- ^om vsakega socialnega preobrata. Zato skuša vlada ^praviti nepismenost najpoprej v vrstah odraslih, na ta . a či n , da obvezuje vsakega, ki zna pisati in čitati (in teh f v Rusiji 10% vsega prebivalstva) da poučuje druge v ta- ° 2 vanih šolskih klubih. To so glavne težkoče, ki silijo rusko vlado, da mora krat posvečati glavno pozornost odpravi nepismeno- nied odraslim in vzgoji potrebnega števila učiteljstva, \JV4-X UOiilil XXX ’ S l ^ ~ ~-’ katero bo šele mogla nasloniti pravo proletarsko šolo. 3®, zdaj ustanavlja za delavce po mestih večerne tečaje po v T ure za dobo petih mesecev. V te tečaje morajo hoditi j® 1 delavci od 18 do 40-letne starosti. Na vasi pošiljajo vse d °ie poljedelske strokovnjake, ki jih imajo na razpolago, 0 ^.bi pospešili poljedelski razvoj. Take poljedelske šole so Yj ls kovali v preteklem letu tisoči in tisoči ruskih kmetov. L a .da je razun tega dovolila ogromne svote za nabavo 11 g in ustanovljanje ljudskih knjižnic in čitalnic. Vsa ta prizadevanja ruske vlade, da bi čim prej dvig- 171 . nila ljudsko izobrazbo kolikor mogoče visoko, niso pra v ' zaprav nikaka posebnost sovetskega režima. Slične napo® 1 premagujejo več ali manj tudi vse druge evropske mešča®' ske vlade. Razlika obstoja le v tem, da se mora Rusi)'* boriti z neprimerno hujšimi težkočami, da stoji takoreko c šele na začetku svojega dela in da mora izpeljati ta zac c ' tek med gromenjem topov. Toda ruska vlada se ni zad°' voljila le s temi odredbami za silo, ampak je morala misl*! 1 na popolno preosnovo vsega ljudskega šolstva. Pustiti sko šolo v takem stanju, kot je bila pred revolucijo in k® je splošno pri nas, pomenilo bi, pustiti sredi ruskega stva še velik kos carizma in suženjske preteklosti. Na f ‘ ljudska šola (in tako tudi ruska predvojna šola) je sad kap 1 talizma in njegovih posledic. S kapitalističnim družabn 1 ^ ustrojem morajo pasti tudi vse njegove naprave, torej t u ‘ ljudska šola v današnji uredbi. Le nekoliko vprašanj naj postavim, da bo vsaketfj 1 takoj jasno, v kateri smeri se mora naša šola izpremen 1 da ne bo žulila najprimitivnejšega pravnega čuta. 1.) Kakšne šole imajo danes revni kmetski in delav s jj otroci po deželi? 2.) Kako da ne morejo ti uživati istih godnosti in da ne dobijo od splošne naobrazbe istega del e ' ? Kako to, da mora nadarjen, a reven otrok ,, pastirja, ko bi lahko človeštvu s svojim talentom brezp^ merno več koristil, če bi mu družba preskrbela potreb kot oni? 3.) Kako to, da mora nadarjen, a reven otrok o bi lahko človeštvu s svojim talentom bi koristil, če bi mu družba preskrbela po izobrazbo? 4.) Kako to, da človeška družba trpi, da bogati a dostikrat nenadarjeni otroci porivajo iz razr e fl/ do razreda s pomočjo denarja in sorodniških zvez, in P^ vstavijo po «dovršenih* šolah na razna socialna mesta, katera nimajo niti sposobnosti niti moralnih kvalitet, j da služijo človeštvu v pohujšanje namesto v izgled? Za^j podpira tudi šolstvo razliko med bogatini in ubogimi, vladajočimi in vladanimi, med izkoriščevalci in izkon s nimi? Rusija ne bi bila sovetska Rusija, ako bi pustila še dalje šolo kot orodje razlikovanja, nadvlade in izkoriščp Zato je takoj od začetka pomela s to staro šaro in up c ‘K 3 povsod, kjer je to že danes mogoče, nove oblike poučeV 3 in socialistični misli odgovarjajoč, nov sistem šole. ,, Naj podam torej čitatelju v naslednjih vrsticah k® 3 pregled vseh onih načel, ki so vodila sovetsko vlado ob formiranju ruske šole. i Ime nove ruske šole se glasi «Enotna delovna šola». e označba nam kaže, da stremijo ruski reformatorji po en L da preustroje šolo v pravem narodnem duhu. «Enotna» Se imenuje za to, ker je to edina vrsta nižje šole za splošno I Us ko ljudstvo. Skozi to šolo mora vsak ruski državljan. azdeljena pa je v nižjo stopinjo, v katero pohajajo otroci I a 8.—12. leta in v višjo stopinjo za otroke od 12. do 17. e ta. Z ustanovitvijo te enotne šole odpadejo vsi drugi za- °di, bodisi privatni ali državni, za priviligirane «boljše» |.°je prebivalstva, ali šole, ki bi zasledovale kake druge ci- l e ’ Ves pouk in vzdrževanje otrok na šolah sta brezplačna, d 17. leta dalje se nadaljuje pouk na višjih šolah, ki pa so , Se v naravni zvezi s prvo nižjo šolo. Vse šolstvo mora biti ° r ej tako urejeno, da predstavlja od otroškega vrtca pred ' )s mim letom do univerze eno samo nepretrgano šolo, ra- , llt i katere ne eksistirajo nobeni drugi učni zavodi. Le v panjih letih se še-le pouk specificira po različnih strokah. s akdo je obvezan obiskovati prvo stopnjo do 17, leta. Na S a ‘jne stopnje lahko obiskuje vsakdo, ki je za to sposoben. re dstva za obiskovanje šole preskrbi država, Akoravno je vse šolstvo podržavljeno in odpravljena Sa zasebna vzgojevališča in učilišča, vendar je pripuščeno ^sebni pobudi in delavnosti mnogo prostora s tem, da so ° v _oljene razne društvene izobraževalne in strokovne or- ^Nzacije, ki lahko skrbe za pouk in vzgojo svojih članov. Enotnost šole pa ne gre tako daleč, da bi zapirali oči r ed vsako specifikacijo pouka. Od 14. do 17. leta je do¬ bljeno v okviru enotne šole deliti otroke po nagnjenju in b strokah, ki pridejo v dotičnem kraju zlasti v poštev, v b ll Pine, da 'se jim omogoči zraven splošne izobrazbe še , a reforma sloni na načelu, da mora biti ves pouk zasno- na podlagi dela. Resnično se namreč priučimo le one- le Potrebna strokovna usposobljenost. > Nova ruska šola ni samo enotna, ampak tudi delovna, i r V; jJ\ s čemur se dejanjski ukvarjamo. Z lahkoto se bo učenec ,; l 'čil novih snovi, če mu jih podajamo v obliki dela ali Po j pri dosedanjih otroških vrtcih je vpeljano to načelo r lQ u ka. Delovna šola hoče razširiti princip učenčeve aktiv- b Sti na ves poznejši pouk. Drugi -razlog, ki sili moderno °> da vpelje pouk na podlagi dela, je želja, da se učenci % V prv * mladosti seznanijo z delom, ki ga bodo morali ra -vl jati v poznejši dobi svojega življenja. V prvi vrsti 173 pride tu v poštev kmetijsko in industrijsko delo, na katerefl 1 bo slonela vsa človeška družba. Na ta način skuša delovna šola učiti gojeni raznih predmetov potom njegovega lastnega sodelovanj 3 ' istočasno pa ga nauči glavnih potez in razumevanja del 3 iz poglavitnih strok poljedelsko-industrialne države. Vzgoja tehničnih zmožnosti otrok vpliva istočasno zel° blagodejno na razvoj zgolj duševnih sil in nasprotno. R a zumljivo je, da se bo tako politehnično vzgojen otrok mnog 0 lažje priučil vsaki posebni stroki, kot sedanji, zgolj en°' stransko umno vzagajani učenec. Da bo bodoči dorasli državljan opravljal svoje delo s polno zavestjo pomena in potrebe tega dela bo morala d e ' lovna šola posvetiti mnogo pažnje gospodarskim vprašanje^ človeške družbe sploh, gospodarskemu razvoju narodov 1,1 ozki zvezi, v kateri stoje posamezne znanstvene pan of z gospodarstvom vsake posamezne zgodovinske dobe posebej. Čim višje gremo po šolski lestvi, toliko več časa Z 3 ' vzema teorija napram praksi in v toliko večji meri se p fl tegnejo Specialisti k poučevanju posameznih strok. Z vsako šolo morajo biti zvezane delavnice za obdel vanje in izpoznavanje lesa in kovin, knjižnice in zbirke nih učnih pripomočkov. Posebna važnost polaga sovetska vlada na to, da 13 delo, ki ga opravljajo gojenci že v šolah pravo resnih delo, ki bo prispevalo k gospodarskemu življenju drža v Akoravno se polaga v tej šoli težišče na pouk in vzg® jo v delu, vendar bi bilo napačno misliti, da se zanema vsled tega estetična stran vzgoje. Delovna šola se ja® zaveda, da so risanje, modeliranje, petje in muzika ena ^ 0l vredni predmeti, ki se ne smejo zapostavljati, ako nočei 1 *^ da se nam vsa vzgoja izjalovi vsled enostranskega P reC ^ njevanja enega — to — je umskega — dela človeka ^ škodo drugega — estetičnega. Duševno razvedrilo p ot , , umetnosti ne sme biti v bodoči družbi le predpravica n e ^ e terih slojev v sedanji kapital, družbi. Vsi člani člov eS družbe so dolžni prispevati s svojim delom k splošnemu » spodarskemu razvoju. Imajo pa zato tudi pravico, da s o ležni vsi onih razvedril, užitkov in oplemenitenja, ki 1 nudi prava umetnost človeškemu srcu. Da bo na človes t moglo uživati estetske dobrine, potrebuje že od prve 0 dosti za to temeljite vzgoje in izobrazbe.Umetnost mora P 174 s jati prava ljudska umetnost in ne sme več biti dekla, ki A u ži raznim strastem in ambicijam zgornjih desetih tisočev. ,[ e ščanska družba ima za svoje delavce le kinematograf, ** mu nudi najbolj grobo duševno hrano. _ Učno leto je razdeljeno v dve različni polovici: v zim- U pouk, ki sestoji bolj iz predavanj in dela v delavnici, ter Metni pouk, ki se omejuje skoraj izključno na dela na pro¬ tein, povečini kmetijskega značaja. Posebno skrb posveča delovna šola zaostalim učen¬ em. Izhaja namreč iz prepričanja, da so zaostalosti mnogih Ce ncev krive v prvi vrsti slabše razmere, v katerih živijo, ^ pa nezadostne naravne zmožnosti otroka. Pri vsaki boljše urejeni šoli se morajo ustanoviti po- e °ni razredi za zaostale učence. Na teh razredih morajo r°učevati najboljši učitelji. Ruska šola je izvzeta izpod vsa- cerkvenega vpliva. V šoli se veronauk ne poučuje. v Us kim popom očita sedanja vlada, da so izrabili svoj vpliv |. s oli, da so vzgajali sužnje carizma. Da je ruski narod to- j 10 časa trpel pod zločinskim režimom carja in njegovega r adništva in da je bilo sploh mogoče držati stomiljonski ar od stoletja in stoletja uklenjen v suženjske verige, temu e ima zahvaliti ne v zadnji vrsti svojim popom, ki so bili ?mi carjevi hlapci in so ta hlapčevski duh vcepljali ru- j5 e mu mužiku v cerkvi in šoli dolge človeške rodove. Uitelji enotne delovne šole morajo čutiti v sebi silo, vzdr¬ žati disciplino v svojem razredu brez kazni. Razmerje Janijev do učencev mora sloneti na ljubezni. Učitelj ne e biti poveljnik, ampak brat in prijatelj svojih gojencev, najstarejši v družini. Vso disciplino in vso skrb za red k topnost mora prepustiti učencem samim. Če hočejo go- . * _ I I J i t ~ u -rln/lnfi n o tvi H p Ar\ a i r 1 /-k a Ir«« a Vladati samemu sebi — to je najtežja umetnost zato se ne začne s to umetnostjo nikdar pre- učencev se razteza na tri pozneje kot državljani vladati sami sebe v demokra¬ ti družbi, se morajo privaditi že v šoli na to lastno disci- Sanj, - - ' a svetu aj. ti. Ta šolska samouprava n oge: v k) Učenci najvišjih letnikov imajo pravico, da pošljejo Rodilni šolski sovjet svoje zastopnike in sicer v razmerju levila učiteljstva in drugih šolskih delavcev. 2.) Vsak razred ali skupina se upravlja popolnoma M- V to svrho se ustanovi večje število potrebnih služb, n 5 ki se nanašajo na čistočo, spore, predstavništvo napra^ 1 učiteljstvu, na red v buffetu itd. Ta opravila opravljajo v kratkih rokih po vrsti vsi učenci. 3.) Učenci imajo popolno svobodo pri ustanavljanj 1 ' raznih stalnih in začasnih društev. Učitelji le sodelujejo p fl teh društvih kot enaki med enakimi. Vsako šolo upravlja šolski sovet, ki sestoji 1.) iz vs^ 1 šolskih delavcev, (t. j. vseh učiteljev in posebnih instrukt° f ' jev za posamezna telesna dela). 2.) iz zastopnikov delo'' nega ljudstva dotičnega šolskega okrožja, 3.) iz zastopnik 0 ' učencev starejših letnikov in 4.) iz enega zastopnika rodne prosvete. Na deželi je prideljen vsaki šoli kos zemljišča, ki sme biti manjši od U /2 hektarja; v mestu je zemljišče vsl e |i krajevnih razmer lahko manjše, ne sme se pa zmanjšati p° 14 hektarja. Za otroke od 6. do 8. leta se pridruži vsaki enotni s° 1 še šolski vrtec. Ta dvoletna doba se pa po razmerah lahk 0 zniža na samo eno leto. To so glavne in najvažnejše poteze nove ruske enodjjj in delovne šole, Naloga te šole v prvi bodočnosti bo, , vzgoji rusko ljudstvo v načelih medsebojne ljubezni in so darnosti, spoštovanja do dela, kot edinega izvora vsega h*. , je gostanja, da vzgoji v ljudstvu krepko javno mnenje, da^ dolžan vsakdo delati v splošen prospeh družbe in da »U pravice do uživanja, kdor ne dela, Razun spoštovanja j dela, da bo stal vsak državljan kot zaveden, razmišlja),j, član na svojem mestu, ne pa kot izkoriščano orodje strojev, ki stoje v službi posamemznikov in ne splošnosh' o v Ta šola mora nadalje vzgojiti človeške estetične z« 1 ' nosti, da si bo utrujen delavec po končanem delu v niti zabavi nabiral novih moči za skupno delo, svoje srce ,L žlahtnil ob visokih umotvorih svojih najboljših sodržay‘|jji nov. Zares visok in boja vreden cilji Boja najboljših 1),^ Tudi nam bodi pot daljna zvezda vodnica nasproti koprnečim očem. Z uprtim očesom in železno voljo si čemo utirati pot proti temu zaželjenemu cilju. Alojzi; Hreščak' □□□□ \ 176 Sola in komunizem. ■ Buharin in E. Preobraženskij: Abecednik komunizma.) 1. Šola buržuazne družbe. V buržuazni družbi vrši šola tri temeljne naloge: 1. t| saj a mlado pokoljenje v duhu vdanosti in spoštovanja /J s Proti kapitalističnemu režimu; 2. pripravlja iz mladine '^Podujočih razredov »naobražene« ljudi, ki dresirajo de- t j, v n ° ljudstvo; 3. služi kapitalistični proizvodnji, izko- f c ujoč znanstvo za tehniko in za povečavanje kapitalistič¬ na dobička. y Prva naloga se dosegava v šoli ravno tako, kakor v J. s ki, t. j. v prvi vrsti z ustvarjanjem prikladnega kadra tl cirjev ljudske prosvete«, Učitelji buržuaznih šol, dolo- za ljudstvo, pohajajo gotove tečaje naukov in tam 'Pripravljajo za svojo ulogo dresiranja. Predavati v šolah ^ v re samo tako učiteljsko osobje, ki je z buržuaznega sta- t Ca vredno zaupanja. Za to skrbe ministrstva buržuazne £° s Vete, ki brez usmiljenja preganjajo iz učiteljske sre- ^ škodljivi, t. j. socialistični (komunistični) element. Prška ljudska šola izpred revolucije, ki je bila dopol- 0 Viljemove vojašnice, nam daje jasen primer, kako so veleposestniki in buržuazija s pomočjo šole fabri- Ph verne in slepe sužnje kapitala. Poučevanje v nižjih \k se vrši po gotovem programu, ki je tako prikrojen, .^111 vspešneje kapitalistično dresira učence. Vse šolske l ge so sestavljene v prav takem duhu. Ravno tem j e tudi služila vsa buržuazna literatura, ki so jo Var jali ljudje v prepričanju, da je buržuazni red na- večen in najboljši od vseh mogočih redov. Tako so P^enci neopaženo opijali z buržuazno psihologijo in na- j*‘i se občudovati vse buržuazne vrline: spoštovanje |P. stv a, slave in dostojanstva; pri njih se je utrjevala ^a h karierizmu, osebnemu blagostanju itd. Posel bur¬ nih učiteljev so dopolnjevali sluge Cerkve s svojim ^ e m veronauka, ki je bil, radi tesne zveze med kapi- s* in Cerkvo, vedno sluga premožnih razredov.*) -Rusiji držali za časa carizma ljudske mase v poslužnosti ne rij s pomočjo buržuazno - popovske - carske „prosvete“, temveč s tem, dajali sploh nobene prosvete. V tem pogledu je slovita »»teorija*, mračnjaka, Pobedonosceva, ki je smatral ljudsko neznanje stebrom samodržtva. 177 Druga naloga se dosegava v buržuazni družbi s da se napravi srednjo in višjo naobrazbo nedostopno lavskim masam. Srednje in visoke šole stanejo mnogo $ narja, tako da si jih delavci ne morejo privoščiti. Učenje v teh šolah traja deset in več let in zato j nedostopno delavcu in kmetu, ki je, da bi preživel svoj deco, primoran, da v zgodnji mladosti goni svoje otr°. v tvornico, na njivo in na domače delo. Tako se izpred’ njajo sredne in visoke šole v zavode za buržuazno mladij Tu se pripravlja mladina vladajočih razredov, da zafflO- n L svoje očete v njihovem izkoriščevalnem poslu na me® 1 ^ uradnika in tehnika buržuazne države. Tudi v teh šol nosi predavanje čisto razreden značaj. Ako se to pri ^. tematiki, tehniki in prirodoslovnih vedah manj opaža, te* 1 je to radi same narave teh predmetov; ali zato pa se to j,; jasnejše kaže v družboslovnih (sociologičnihj vedahf pravzaprav ustvarjajo nazore učencev. Buržuazno naro' gospodarstvo se predava po najbolj dovršenih metodah »razbijanje Marxa«. Tudi sociologija in zgodovina sc r dava j o v čisto buržuaznem duhu. Zgodovina prava sc p vršava z upoznavanjem učenca z buržuaznim pravoro A naravnim pravom »človeka in državljana« itd. itd. 1 - so učile srednje in višje šole buržuazne sinove vsega on 1 kar je potrebno za službo v buržuazni družbi in za vzd<1.. a«: vanje vsega aparata buržuaznega izkoriščanja. Ako lavski otroci, ki bivajo običajno najbolj nadarjeni, ^ dospejo na visoke šole, buržuazni šolski aparat jih v p čini slučajev uspešno odtrže od rojstnega razreda, 1 vcepi buržuazno psihologijo in uporablja na koncu ko 11 delavske talente za tlačenje teh samih delavcev. -v Kar se tiče tretje naloge — dosegava to buržo^jf r č šola na tak-le način: V razredni družbi se znanstvo ‘° c ( t od dela. Ona ne postaja samo lastnina premožnih fa n ' f o, H dov, temveč tudi profesija gotovega in dovolj ozkega \ k K v ljudi. Tako znanstveno predavanje, kakor znanstveno ^ iskavanje se odločuje od delovnega procesa. Da lahk 0 ^'^ korišča znanstvene podatke v proizvodnji, si mora žuazna družba ustvarjati niz zavodov, ki delajo na njevanju znanstvenih izumov v tehniki in niz tehničnih ki vzdržavajo proizvodnjo v stalnem ravnovesju z »čistega«, t. j. od dela ločenega znanstva. Istočasno politehnične šole kapitalistični družbi ne samo ten 11 )c *t 178 ^oib: praženo osobje, temveč tudi kader nadzornikov in ad- nstratorjev (upravnikov) nad delavskim razredom. Poleg se snujejo razne trgovske šole, trgovski zavodi itd. za ly zdigovanje procesa prometa z blagom. Vse, kar je Po- ^'1 tej organizaciji vezano za buržuazno produkcijo — . °stalo. Ono pa, kar je v zvezi z buržuazno produkcijo, izumreti. Ohranilo se bo vse, kar pomaga k razvoju ^nstva — izumrla bo delitev znanstva od dela. Ohranilo tr b o predavanje tehničnih ved — odstranil pa se bo način . e davanja teh ved, ločen od fizičnega dela. Ohranilo in Remiziralo se bo izkoriščanje znanstva v svrhe proiz- l^nja — odstranili pa bomo vse, kar ovira to izkorišče¬ ni®' kakor je izkoriščal kapital znanstvo komaj v toliko, ^°likor je to vsakrat povečevalo normo dobička. V 2. Rušilne naloge komunizma. Kakor na vseh drugih poljih, tako ima komunistična Rka tudi v šolstvu ne samo ustvarjajoče, temveč v pr- času tudi rušilne naloge. Porušiti je treba vse ono v j it ,; e ni sistemu razredne družbe, kar je delalo šolo za j Re razredne premeči buržuazije. m V buržuazni družbi so bile višje šole last izkorišče- razredov. Take šole, kakoršne so bile nebrojne gim- 1,e - realke, instituti, kadet, šole itd., sejnorajo odstraniti. Učiteljstvo buržuazne šole služi svrham buržuazne pro- L? in varanja. Iz proletarske šole se mora brez usmi- ^ ,a pometati oni del učiteljskega osobja stare šole, ki i i * a ; v _« _ __ _ _ Vi ali ne more biti orodje komunistične prosvete mas. stari šoli so se rabile šolske knjige, sestavljene v S! 1 ’’ 'd, ^ 0 rf 2nem ^uhu in pri predavanju se je uporabljalo take c ‘ e - ki so služile razrednim ciljem buržuazije. Vse to Ta tw inra šola je imela zvezo s konfesijo radi obveznega 'vnanja verouka, obveznih molitev in pohajanja cerkve. | 0 s °la uveljavlja obvezno odstranitev religije iz svojih 'f tnj Q ' y kakoršnikoli obliki bi tudi poskušala povrniti se kakorkoli ublaženo bi jo hotela zopet uvesti 0 lz nove šole! o. e grupe roditeljev. V tar a šola je ustvarjala zaključen krog profesorjev, \ Stve n »ceh«, ki je oviral, da bi prihajale na univerzo ^ Predavalne moči; znanstveni «ceh» buržuazne šole s$ Q / a razpustiti in stolica mora biti odprta vsem, ki so bl za predavanje. 179 Za časa carizma se ni dovoljevalo predavati na 1 3 ? ternem jeziku. Ruski jizik je bil obvezen kot državni ’ šolski jezik. Nova šola uničuje vse sledi narodnostn^s pritiska na polju prosvete in daja vsem narodnostim š°' na maternem jeziku. 3. Šola kot orodje komunistične vzgoje in prosveti' Buržuazija predstavlja ogromno manjšino vsega P fe f bivalstva. Ali to je ni oviralo, da izkoristi tudi šolo skup^ z drugimi organi razrednega tlačenja v svrho vzgajanj 3 p dresiranja miljonov delavcev v svojem duhu, da tako y s ,j. večini naroda nazore in moralo manjšine. V kapitalisti^ zemljah sestavlja proletariat in polproletariat večino P f f bivalstva. Delavski razred v Rusiji, če prav po števil 3 manjšini, je politično voditelj in organizator borbe vs«t delovnega ljudstva. Naravno je torej, da mora on, nze fi šolo v svoje roke, izkoristiti jo najprej v to, da dvigne . primerno višino komunistično samozavest vseh ost 3 slojev naroda. Buržuazija je uporabljala šolo kot sredst da žnjim zasužnji delavstvo. Proletariat se je bo posl 31 da ga osvobodi in izbriše vsako sled duhovnega suženj st . ( iz zavesti delavstva. Buržuazija je vzgajala proletaf S | ( otroke v buržuaznem duhu. Naloga nove komunistične s ° f , je, da vzgaja buržuazno in maloburžuazno deco v prole* . skem duhu. V duhovni vzgoji, v ljudski psihologiji, komunistična šola ravno tako rušiti in razlaščevati žuazno družbo, kakor Sovets na gospodarskem polju. .. oblast je socializirala orodje za proizvodnjo. Moram 3 praviti zavest ljudi za nove družabne razmere. Težk° gradi komunistična družba z masami, ki stoje še na P 3 gih poljih duhovnega življenja na stališču buržn a . r družbe in njenih predsodkov. Naloga nove šole je, d 3 y vede zavest odraslih ljudi do novih, izpremenjenih r mer — a še bolj, da vzgoji mlad naraščaj, ki bo z <■ svojo psihologijo stal na stališču nove komunistične d rl j gf jl Temu cilju morajo služiti vse šolske reforme, o k 3 ‘ ? |i govorimo v nadaljnjem in ki so deloma že izveden 3 pa še-le bodo. 4. Predšolska vzgoja. ^ V buržuazni družbi se smatra otrok, ako ne rav 3 °.j/ polnoma, vsaj v veliki meri, kot last njegovih rodd^jp Kadar rečejo starši «moja hčerka«, «moj sin», ne z 3a v § samo sorodstveno razmerje, nego tudi pravico stari s0 K 180 Rajanje lastnih otrok. S sociologičnega stališča ne te- ae Iji ta pravica na ničemur. Posamezen človek ne pripada ^ sebi, ampak družbi — ljudstvu. Samo zato, ker ob- l °)i družba, lahko posameznik živi in se razvija. Zato I^Pada dete oni družbi, v kateri se dela, v kateri se ' e rodilo, a ne samo »družbi« svojih starišev. Družbi pri¬ roda tudi prva in temeljna pravica, da vzgaja otroke. Zato treba ne samo odklanjati, temveč tudi neusmiljeno iz- •ftejavati vse zahteve staršev, ki hočejo s pomočjo domače ' ž §°je utrditi v psihologiji svojih otrok svojo lastno ome- l^ost. Družba lahko starišem poveri vzgojo njihovih otrok, y )e istotako lahko tudi ne poveri in čim delj, tem manj y r °ka bo imela družba, da poverava vzgojo otrok staršem, Q 6r je vendar-le lažje roditi otroke, kakor pa jih vzgajati. v , sto mater bi bila mogoče ena ali dve dobri vzgojiteljici. 'Ročnost je družabne vzgoje. Družabna vzgoja daja so¬ fistični družbi možnost, da vzgaja bodoči naraščaj tako, jf°r je potreba in kakor se potrosi za to najmanj moči sredstev. ul Družabne vzgoje ne opravičujejo samo pedagogični bz iri ; ona prinaša tudi ogromno materialno korist. Stotine _ s °čev, mil j oni mater bodo, ko se ustvari družabna vzgoja, ^ v °bojeni za proizvodnjo in njihov lastni kulturni razvoj. bodo osvobojene od domačega dela, ki otopeva pa- f' kakor tudi od sto in sto drobnih del, ki so v zvezi z ^ačo vzgojo otrok. t Evo zakaj se trudi sovetska oblast, da postavi niz za- ki imajo nalogo, da poboljšaj o-družabno vzgojo in ^ ,0 napravijo malo po malo splošno. Taki so otroški vrtci, j^or lahko pripeljejo uslužbeni delavci svoje otroke, pre- fš* jih špecijalistom za izvenšolsko vzgojo. Nadalje se i^lajo zavetišča, t. j. istotaki otroški vrtci, ki so prire- f samo za stalno bivanje otrok v njih. Take so otročje kjer žive in se vzgajajo otroci, ki so izgubili f. Se ali so za dolgo časa ločeni od njih. Ravno take so Im 1 x zibel jke«, t. j. zavodi za vzgojo otrok do četrtega 4]^ kjer so tudi otročja zavetišča, dokler so stariši na »p komunistična stranka si je postavila nalogo: prvič, da i*i>čj° sovetskih organov še bolj pospeši razvoj izven- ustanov in njihovo ureditev; drugič, da s pomočjo r $čne propagande med stariši poruši buržuazne in ma- 181 loburžuazne predsodke o potrebi in prednostih doi» a , vzgoje, podpirujoč to z vzgledi najvzornejše urejenih vzg 0 ’ nih ustanov Sovetske oblasti. Včasih ovira ravno nezados^ urejenost zibeljk, zavetišč, vrtcev itd. da starši ne svojih otrok vanje. Komunistična stranka, zlasti njene Ž 6 ■ ske sekcije, se morajo truditi, da upotijo starše, da delajo na izboljšanje družabne vzgoje ne s tem, da se rekajo, temveč ravno s tem, da dajajo svoje otroke v ta ustanove in da uredijo najširšo kontrolo roditeljskih on nizacij nad temi ustanovami. 5. Enotna delovna šola. ^ Izvenšolske ustanove se ustvarjajo za otroke do sC j. mega leta. Nadaljna vzgoja in pouk se morata vršiti v s ° Pouk mora biti obvezen, kar je velik napredek od časa c rizma. Pouk mora biti brezplačen, kar znači ogromen predek pred vsem onem, kar vidimo tudi v najnapredn^ ših bužuaznih deželah, kjer je pouk brezplačen samo v 1 r, skih šolah. Pouk, naravno, mora biti za vse enak, čim , odpravijo različne predpravice posameznih grup druŽ^ vzgoji in izobrazbi. Ta splošni, za vsakega enaki in za v ^, kega obvezni pouk obsega vso mladino od osmega do demnajstega leta, Šola mora biti enotna, to znači, da se mora razdelitev šole na moške in ženske in da se mora prif e skupen pouk za otroke moškega in ženskega spola. To znači, da se mora odpraviti razdelitev šole na M srednje in visoke šole, ki niso medsebojno povezane* prilagodene ena drugi po svojih znanstvenih osnovah-^.g. /m znači, da se mora odpraviti razdelitev šol na nižje, sre0 ><)£ 1 W visoke, splošne in specialne ali profesionalne, na S P ^ narodne in razredno-stanovske. Enotna šola, to so & stopnice, katere more in mora prehoditi vsak učenec s ° listične republike, počenši na najnižji stopnici, iz otros*Jj £ vrtca na — končavši na naivišii stoonici. kier se ko^f „ ijit; Vsakemu čitatelju mora biti jasno, da je enotna s°*^ vrtca pa — končavši na najvišji stopnici, kjer se vsa splošna šolska in politehnična naobrazba v taki i°' kakoršni je obvezno za vse učence. . $ " - ■ jj ampak J j vdru^> nima razredov, ali se bliža k temu, da jih ne bo 1 ^ }> Enotno šolo mora ustvariti samo socializem, če P r3 potrebo take šole naglaševaii že buržuazni pedagogi- samo ideal vsakega naprednega pedagoga, edini mogoči tip šole v socialistični družbi, t 182 Sola socialistične republike mora biti delovna. To po- J*i, da se morata združiti vzgoja in pouk z delom in na- gnjati nanj. To je važno iz mnogih vzrokov. Predvsem ar adi vspeha poučevanja samega. Najlažje, najrajše in ^temeljitejše razume otrok ne ono, kar se nauči iz knjig / Po besedah učitelja, ampak ono, kar sam izdela in pre¬ jmi z lastnimi rokami. Najlažje spoznavamo prirodo okoli ,5> ako delujemo nanjo. Združenje pouka z delom se je , r ičelo že v naprednejših buržuaznih šolah, toda to se ne da j, v Ve sti v buržuazni družbi, ki premišljeno vzgaja parasi- 'ciie elemente družbe in deli fizično delo od umstvenega e ^ a z nepremostljivim breznom. Delo pa je tudi še potreb- v ° radi čisto fizičnega razvoja otrok, in ravnotako zaradi • Stranskega razvoja vseh njegovih zmožnosti. Iz skušenj ^ dokazano in preskušeno, da čas, ki se ga v šoli vporabi a delo, nikakor ne zmanjšuje, temveč ravno povečuje s Peh otrok v razumevanju raznih naukov. Končno pa je delovna šola za komunistično družbo jNno in neizogibno potrebna. Vsak državljan te družbe ?° r a, vsaj v glavnih potezah, poznati vse profesije. V tej ^žbi ne bo zaključenih cehov, okamenelih proesij in sku- 3 stisnjenih v svojih strokah. Pa tudi najgenijalnejši {j v e njak mora biti istočasno tudi spreten fizični delavec. ^ Ce ncu, ki je dovršil delovno šolo, govori komunistična t tu žba: »Tudi ti ne moraš biti profesor, ali moraš biti tvo- u c .vrednosti.« Začenši pri otročjih igrah v zabavišču, mora v e *ti otrok neopazno k delu, kakor k nekakemu nadalje- 'k? iu igre in se tako od vsega začetka naučiti gledati na C° ne kakor na neko neprijetnost, neizogibnost ali kazen, Nj^Več kakor na naravni in svobodni izraz sposobnosti. Delo postati potreba kakor jed in pijača in ta potreba se ^ a usaditi in razviti v delovni šoli. V komunistični druž- n,en ™ na gii m napredkom tehnike, bodo često neiz- na ogromna in hitra premikanja delovnih moči iz enih it^jS proizvodnje v drugo. N. pr., neki izum v predilni Cf 1 ' 1 lahko izzove potrebo, da se zmanjša število tkal- Itj *n predilnih delavcev in da se poveča število delavcev, Dodajo na proizvodnji bombaža itd, V takih slučajih je a nova razdelitev moči med profesijami, kar je izvesti samo tedaj, ako je vsak delavec komuni- upeljan ne samo v eno, marveč v mnogo raz- 1 opravil. Buržuazna družba je v takih slučajih umela 183 A pomagati sebi, izkoriščajoč rezervno industrijsko arnW 0, t. j. kader brezposelnih*). V komunistični družbi ne ^ brezposelnih armad; zaloga delovnih sil vsake industria*® 1 panoge, ki bo občutila nedostatek delovnih sil, bo v spos^ nosti delavcev drugih panog, ki bo ta nedostatek lahko 1? f popolnila. Samo delovna šola mora pripraviti tak ka^ delavcev, ki bodo vršili različne funkcije v komun, drim 6. Posebna naobrazba. Vsa mladina mora pohajati do 17. leta enotno delo v1 ^ šolo in dobi v nji svoto teoretičnih in praktičnih naukov, so potrebni vsakemu državljanu komunistične družbe. T° s tem še ne sme biti konec šole. Vsaka posamezna od potrebne j ših ved obsega tako široko polje, da posarn e V človek nikakor ne more obvladati vseh, zato enotna šola 1 izključuje posebne naobrazbe. Ona pa jo prenaša na ^ višjo stopinjo. Že v drugi stopnji enotne šole, t. j. v dobi ^ 14. do 17. leta, se neizogibno kažejo nagnjenja učenca kakega gotovega predmeta. Že na tej stopnji se lahko ali še celo: se mora dati duška naravnim sposobnosti« 1 temeljito poznavanje raznih ved brez škode na splošni obrazbeni program delovne šole. fl , Prva strokovna ali posebna naobrazba pa se mora P ^ četi še-le po 17. letu. Ta doba življenja je meja tudi s® jj drugih vzrokov. Do 17. leta je mladina v delovnih šolah j) j učenec kakor pa delavec. Temeljna svrha dela v šoji ^ ustvarjanje vrednosti in povečavanje državnih dohodi ampak vzgoja. Po 17. letu pa se učenec izpreminja v . lavca. On mora doprinašati ljudski komuni (skupnosti) S L, del dela, svoj del produktov, ki jih je sam izdelal. P° se jo naobrazbo lahko dobi še-le tedaj, ko je izvršil poprej sV temeljno dolžnost nasproti družbi. Zato se mora vze* 1 pravilo, da mladina lahko dobiva posebno naobrazbo p° ,i letu samo v dela prostem času. Z razvojem tehnike se & J zmanjšati delavnik na manj kakor 8 ur, tako da bo 1 v$ak član komunistične družbe dovolj časa za obrazbo. V nekterih slučajih se lahko napravi za P° se nadarjene ljudi tudi izjema in se jih osvobodi od d e ,^ nekoliko let v svrho študij in znanstvenih raziskovani' pa se jim skrajša delavnik pod navadni delovni čas, ^ prizna, da je to v korist družbe. s *) T. j. pomagali so si kapitalisti, ki so z brezposelno armado ceno dela v svoj dobiček. (Prev.) 184 Dl )0 i' 1 « It' i> j' $ )» ,a- v 7. Visoka šola. ■ Sedaj se ne da še povsem predvideti, kak značaj bodo tfle V komunizmu specialne, visoke šole. Skoro gotovo 1 bo več vrst in sicer počenši od manj ali več kratkih teča- ^ pa vse do politehničnih in laboratoričnih šol, kjer se bo j .d pouk sporedno z znanstvenim raziskovanjem in kjer bo- | 0 l zbrisane vse meje med profesorjem in učencem. Prav od- k° c no pa lahko že danes trdimo, da so naše univerze — ka¬ kšne so z današnjo profesuro — zastarele ustanove. One v a daljujejo pouk mladine, ki je prešla buržuazne srednje v starem duhu. Za sedaj se morejo te univerze preu¬ čiti s tem, da se obnovi sestav profesure z ljudmi, ki pSoče ne odgovarjajo oceni «doktorja buržuazne družbe», v * ki so sposobni, da izvedejo popolno revolucijo v preda- ^nju družabnih ved in da iztržejo poslednje zavetišče bur- '•azni znanosti. Lahko se zamenja sestav slušateljev in Istvari predvsem delavsko slušateljstvo in tako uvede de- av ski razred v prirodne in tehnične vede. Dovajanje delav- - ev v šolo neizogibno nameče vprašanje o njihovem vzdr- ev anju za čas učenja na državni račun. 8. Sovetska in strankina šola. ... Ko je prišla komunistična stranka na vlado, je poru- ’*a ves caristični 1 šolski aparat, ki je bil ostal popolnoma e dotaknjen za časa Kerenskijeve vlade. Na razvalinah ^ are razredne šole je začela graditi enotno delovno šolo, Č seme normalne delovne šole bodoče komunistične druž- r ®; K visokoburžuazne se trudi iztrebiti vse, kar je bilo pri- v j? n ° v njej za podpiranje gospodarstva kapitala, a vse one (j I ’ ki so se zbrale za gospodarstvo premožnih razredov, a Pristopne vsemu delovnemu ljudstvu, pripravljajoč na y Ila čin ustvaritev normalnega tipa visoke šole komuni¬ ke družbe. kj , Joda med vsemi vedami buržuazne kulture nima take, 5tJ ki učila, kako se ustvarja proletarska revolucija. Niti s e a i °d vseh šol, ki jih je postavila buržuazija in ki se po- L ,a '° zidati za bodočo komunistično družbo, nas ne uči, k ? se ustvarja proletarska država. Prehodna doba od V r č a kzma v komunizem je poklicala v življenje posebno ^ 0 šole, ki naj bi služila sedanji revoluciji in ustvarjajo- $ 0v sove t s kega aparata. Temu cilju služijo strankine e ‘ske šole, ki so vznikle pred nami kot kratki, začasni in 185 zelo slučajni tečaji in ki se potem izpreminjajo v stalne z? vode za naobrazbo strankinih in sovetskih delavcev. To 1 bilo neobhodno potrebno. Zgradba sovetske države je P°' vsem nova stvar, ki nima primera nikjer v zgodovini, D el sovetskih ustanov se vsak dan razvija, izpopolnjuje in v 8 *' kemu sovetskemu delavcu postaja nujna potreba za uspeš*! 0 delo, da pozna izkušnje, ki so si jih pridobili njegovi pr e ', niki. Samopouk v državni upravi, ki si ga pridobivajo vS ’ delavci s sodelovanjem v sovetih, ni zadosten. Te skušnjo se morajo pribrati, sistemizirati, urediti in napraviti jih pristop' nim vsem delavcem, ki delujejo na sovetskem ustvarjanj? 1 tako, da novi sloji delavcev, ki prihajajo na državno krmnf' ne ponavljajo več napak svojih prednikov, da se ne U&I, na svojih hibah, temveč na hibah, ki so jih napravili drt# ki jih je država že enkrat plačala. Šola sovetskih delavk mora služiti ravno temu cilju; in ona mu tudi služi v koli*', imamo že v republiki stalno centralno šolo sovetskega d e ^ pri Vseruskem centralnem izvrševalrtern oaboru. Kmalu P, se bodo otvorile skoro gotovo take šole v vsakem guberiT skem mestu. v Kar se tiče strankinih komunističnih šol, menjavaj 0 ■ periodi resničnega prehoda h komunizmu temeljito ^ značaj. Iz šol določene stranke, ki se opira na proletaf*^ iz čisto političnih šol, se izpreminjajo v šole komunističn 0 ^ preurejenja družbe, torej v državne šole. Istočasno p° s , jajo tudi vojne akademije državljanske vojne. Še -le s P močjo teh šol lahko razume proletariat smisel in objekt* ^ naloge onega prevrata, ki ga vrši sam pol zavestno poj 11 ^ zavestno, imajoč pred očmi samo oskokonkretne cilj 0 nemogoč objeti v celoti ves proces preurejevanja. kine šole ne samo da lahko pojasnijo proletariatu na f\o in končne cilje njegove revolucije, ampak ga tudi uče, * j, se ta revolucija privede h koncu v najkrajšem času in z manjšo porabo sil. 18G □□□□ GOSPODARSTVO 187 O zadružništvu. L Pojava in bistvo zadružništva. Nam ni na tem, da bi pisali zgodovino zadružništva, ni- 1 naštevali stotisoče zadružnih članov in milijone zadruž¬ en kapitalov. Mnogo pa nam je na tem, da pokažemo i e govo vzročno zvezo z današnjim gospodarstvom, nje- °j>vo bistvo, sedanjo njegovo vlogo in njegove današnje j^ike v pravi luči. In ako se nam bo posrečilo pokazati a koncu teh sestavkov tudi njegovo pravo funkcijo v f r °letarski revoluciji ter v prehodni dobi med propadom ^pitalizma in ustvarjanjem komunizma, bomo popolno- zadostili svojemu namenu. Ta naloga se nam zdi iz dveh ozirov zelo važna : prvič, * a to, ker je mala delavska buržuazija, ki je vzela pri nas ^družništvo v izključni zakup, splela okrog njega vse ^lno čudežnih bajk o njegovih socialnih funkcijah; drugič, ^ zato, ker se s komunistične strani zadružništvo sploh do ? e daj š e ni podvrglo resni javni kritiki, vsled česar imajo j^Što naši najboljši sodrugi povsem napačne pojme o vprašanju.. , dejstvo, da so bili prvi ustanovniki zadružništva delavci v Rochdalu (Ročdelu) na Angleškem 1 . 1843 ) in da se ^ ravno v njihovih plasteh najhitreje širilo in razvijalo, i u je dalo nekako socialistično, revtilucionarno legimacijo ■j? s to je z velikim uspehom potovalo po vsem svetu. ,°da kako lažnjiva je bila ta legitimacija, nam najbolje °kazuje dejstvo, da je zadružništvo naletelo na največjo Poljubnost pri vseh rzredih in pri vseh slojih človeške Tjjžbe. Danes vidimo zadružne oblike ravno tako v kapi- <} ls tični veletrgovini, kakor med kmetom in tvorniškim p Q a vstvom. Vsi buržuazni parlamenti ga pospešujejo s ip Se bnimi naklonjenimi zakoni in vse kapitalistične vlade f Q u stavijo na razpolago brezobrestne ali nizkoobrestne p^de. In revolucionarno sredstvo, ki ga buržuazija tako ss^drip neguje po svojih institucijah je vsekako nekoliko lile ^ve prirode in torej vredno, da si ga proletariat neko- n Pobliže ogleda. Ke snica je, da je bilo zadružništvo spočeto v veliki k 189 gospodarski krizi delavstva in z namenom, da bi delavstv« gospodarsko pomagalo, L. 1843 so doživeli angleški tkal« 1 hud poraz v stavki zoper svoje izkoriščevalce in ob tej pr 1 ' liki je prišlo ročdelskim tkalcem na um, da bi z lastno h' govino z vsakdanjimi potrebščinami lahko mnogo poboljš 3 ' li svoj položaj, ker bi se na ta način osvobodili branjene«' in malih trgovcev, ki, kot zadnji v verigi prekupcev, najb°‘l dražijo blago. Toda že ti priprosti angleški tkalci so sS dobro zavedali, da z ustanovitvijo svojega konsumn«^ društva ne stopajo iz procesa kapitalistične trgovine, k« f nam potrjuje dejstvo, da so si postavili v svoje smerni« 5 sledeče tri načelne točke: 1. da ne bodo prodajali na upanje, ampak samo za gotovino; 2. da ne bodo prodajali cenejše kakor drugi trgov« 1 in da se torej ne bodo spuščali v konkurenčne boje in 3. da bodo razdeljevali samo čisti dobiček med svOr člane, a tudi tega samo en del, dočim pojde drugi v rezer v ' ni fond za povečanje in razširjenje zadruge. Tako so torej ustanovili ročdelski delavci in tega £C držimo še dandanes. Teh ročdelskih načel pa se bo# 1 držali v zadružništvu tudi še za naprej in sicer toliko čas^ dokler bo obstojal kapitalistični sistem narodnega gosp®, darstva in žnjim svobodna trgovina. Vsaka zadruga, kj se oddaljila od teh načel, bi v današnji obliki gospoda stva hitro propala, ker ne bi vzdržala svobodne konk renče, ki je ena glavnih karakteristik (oznak) kapitali* 0 *. Zadruga se mora torej popolnoma podvreči kapital!® čnemu režimu; ona postane njegov član in člen verig procesov tega gospodarstva. Zadružništvo, kakoršno 1 more obstojati samo na osnovi zasebne lastnine in sa ^ naslanjaje se na vse ostale zakone, na vse ostalo p ra .j 0 kapitalistične družbe. To zadružništvo si ni nikoli staV j,, v nalogo, da bi kaj izpremenilo na tem družabnem _r« , in je za to vsled svoje čisto kapitalistične osnove tudi 14 malo sposobno. Kako pravilno je to naziranje, uvidimo takoj, ako . predstavimo zadružništvo, zgrajeno do absurda, do skr ^ ne možnosti njegovega razvoja v kapitalizmu, t. j- daleč, da bi prešla vsa trgovina in vsa produkcija v^r0 preneslo s posameznikov na grupe. V dokaz nam Učijo dejstva, da si zadruge že danes med seboj prav Mazano konkurirajo in uporabljajo v konkurenčnem boju ? a ona sredstva in vse one zvijače (opravljanje po čašo- f Is ju itd.), ki ga vporabljajo v te namene vsa druga vele- 'Apitalistična podjetja. ^ Zadružništvo je mogoče v vsakem današnjem razredu T^žbe, in dejstvo je, da se ga tudi malone že vsak razred j^služuje. Ne samo, da so često velekapitalisti člani zadrug ^kletarskega razreda, ampak skoro vse buržuazne ™utične stranke ga smotreno organizarijo in izkoriščajo svoje politične namene. In v svojem najvišjem razvoju, a Jvišji popolnosti bi zadružništvo sicer po svoje modifi- v ,r alo (oblikovalo) današnje razrede kapitalistične člo- e ške družbe, odpravilo pa jih ne bi. A to je ravno pred¬ enj komunizma! Ako pa hočemo videti zadružništvo še v jasnejši luči, j tem se moramo spomniti njegove osnovne ideje in nje¬ nega glavnega namena. Njegova osnovna ideja je družiti majhne kapitale v obliki deležev; njegov osnovni pUen: delati s temi majhnimi kapitali, združenimi v velik j^pital, to, kar delajo vsi veliki kapitali, t. j. dobiček, Jderega naj bi bili deležni vsi člani zadruge, t. j. vsi, ki so v ls Pevali za ta večji skupni, zadružniški kapital. To je j^ e ! Mi se nismo s tem odmaknili niti za senco od kapitala v A Se h njegovih svojstev. Zadružništvo, kakoršno vidimo I kapitalistični človeški družbi, je čisti kapitalizem in na ^ dejstvu se ne da nič izpremeniti. 0 Zadružnštvo je torej dete svojega očeta, kapitalizma. [k° je v najožji vzročni zvezi z njim. Pojaviti se je moralo f * obramba malega kapitala proti velikemu kapitalu*). L . njegovo bistvo je kapitalistično, ker drugačno v Pitalističnem ustroju človeške družbe sploh ne more biti. II. Vloga zadružništva v proletarskem gibanju. zadružništva, nastane ]> v * 0 smo tako označili bistvo t a šanje, kolika je njegova vrednost v življenju pro- Hl 'iatal *) 'r - ^ * 0 vidimo danes najjasneje izraženo v naših obrtnih zadrngah. Mali St v! 1 *’ z ’d ars k' ’• dr- mojstri se združujejo v zadruge, da se na ta način “ranijo konkurence velikih tvornic. 191 Je - li zadružništvo koristno ali škodljivo proletarskem 11 gibanju in kaka sme biti njegova uloga v tem gibanju? Mi vemo, da so imevale delavske zadruge v vseh deželah v vodstvu proletarskih strank — in deloma jih imajo še ^ svoje posebne in včasih zelo vplivne zastopnike, zato 'f odgovor na to vprašanje za nas zelo važen, Na to vprašanje moramo odgovoriti s stališča komu* 11 ! stične stranke tako-le: Zadružništvo je v proletars^ 1 politiki dvorezen nož in da - li se proletariat poreže žnjif 5 ali okoristi, je odvisno od tega, kako ga je razumel kako je znal ravnati žnjim. Omenili smo že, da je socialistična mala buržuazir splela okoli zadružništva vse polno bajk. Mi moram 0 zadružništvo najprej očistiti teh bajk. Povedati moram 0 proletariatu najprej, kaj zadružništvo gotovo ni in kak 0 proletariat ne sme gledati nanj, in potem bo lahko razum®' 1 kaj je zadružništvo in kako se ga mora posluževati v svojem boju proti kapitalizmu. Kaj torej zadruge niso? 1, Prvo, kar zadruge gotovo niso, a kar naj bi po ideologiji naše male delavske buržuazije, je to: one m sC regulatorji cen na trgu. One vsaj niso taki regulatorji kakoršne se opisuje po vsej zadružniški literaturi (kw ževnosti) naših reformistov in naše male buržuazije. * kakoršne si naš delavec in naš kmet — po tej vzgoji predstavljata v svoji domišljiji. In ker bi imela biti glavna njegova funkcija in ker je potrebno, da razkadim^ te neutemeljene sanje v našem proletariatu, si hočemo gospodarski problem nekoliko pobližje ogledati. Pred vsem: na procesu ustvarjanja cen so soudelež® 1 ^ direktno in znatno samo konsumne in produkta g zadruge. Kakor je reš, da so konsumne zadruge osnova za to, da cene čim bolj pritiskajo, tako je tudi nespo r res, da so produktivne zadruge osnovane za to, da vzdržijo konkurenco v produkciji, t, j, da vzdržijo n 1 : lastnih cen čim višji. V kapitalističnem sistemu imata t® ti dve vrsti ravnotako nasprotujoče si smeri, ka * konsument in producent vobče. V pojasnilo naj nam služita n. pr. zadružna gostilna in zadružna klet. Zadra 2 gostilna se osnuje zato, da člani zadruge pijejo vino čim nižji ceni, zadružna klet pa nedvomno za to, proda kmet - producent svoje vino čim dražje. Ceno v 192 P a soustvarjata obe zadrugi in je končno rezultanta splošne ^nkurence. , Produktivne zadruge v kapitalistični trgovini blago ležijo; one gotovo ne regulirajo cen navzdol in zato jih y°oerno kratkomalo izpustiti iz tega našega razmotrivanja. i Se naše upanje glede te točke tvorijo torej samo še °nsumne zadruge. Kako pa stoji stvar s konsumnimi zadrugami? i Konsumne zadruge morajo kupovati blago na trgu. To i a go pride na trg iz tvornic in od poljedelca. Zadruga na trgu tudi tedaj, ako kupi naravnost v tovarni ali | r ' kmetu, ker cene se v kapitalističnem gospodarstvu s tvarjajo na trgu (na borzi) in vsi producenti se ravnajo "j tržnih cenah. Tržna cena pa je na kapitalističnem trgu u* v isna od dveh činiteljev: od povpraševanja in ponudbe, i a dar je povpraševanje po blagu veliko, tedaj cena zrase; a dar pa je ponudba večja kakor povpraševanje po blagu, e caj cena pade. Na trgu pa ne kupujejo samo konsumne s a druge, ampak tudi drugi trgovci in imamo opraviti torej i tako zvano svobodno konkurenco. Vpliv zadrug v tem l° n kurenčnem boju, t. j. v ustvarjanju cen, je teoretično večji, čim večje so zadruge, t. j. čim več nakupujejo. K temu pa moramo pripomniti sledeče; ■ Predvsem, je zadružništvo v primeri z drugim trgovstvom Neznatno in že radi tega ne more bogve kako vplivati 3 razvoj cen na trgu, Potem, zadružništvo^ je razdeljeno v 0 strankah, kategorijah delavstva itd. in nastopa že . e dsebojno konkurenčno in vsled tega je njegov pritisek l trg še neznatnejši. Končno pa, če bi bila tudi vsa Jovina v rokah zadrug, a bi ostale tovarne in zemlja v L' ah zasebnikov, bi bili še vedno tam, kjer smo bili, ker jj, ^ cene določevale še vedno po pravilu povpraševanja jPpnudbe. ( (v/kslimo si n. pr. samo, da bi hotele pritiskati koahrane, ali ih 0 centralizirane zadruge odločno na cene.^ Kaj bi se zgo- Sk,°v tem slučaju? Producenti bi blago zadržali in gotovo v livnem lažje čaka tisti, ki ima blago v rokah, kakor -p ls ti, ki blago rabi, L ?ki bojkoti konsumentov pa bi bili tudi zvezani z veli- ip 1 gospodarskimi krizami, katerim bi sledile vse politične t*v^? s P°darske zmešnjave, ki jih srečujemo dandanes. ^In" ti odločilen vpliv na trg, nacionalni ali internacio- '' potom zadrug, so torej prazne sanje, dokler imamo 193 opraviti s svobodno trgovino in svobodno konkurent t. j. dokler živimo v kapitalistični človeški družbi. Toda do tu smo predpostavili možnosti, da preide vS ' trgovina v roke zadrug in da nastopajo te na trgu (dotf 1 ^ čem in svetovnem) kot ednota. To pa je utopija, ker " buržuazija trpela zadružništvo in mu dovolila svobod razvoj samo tako dolgo, dokler ne bo prišla njf 13 trgovina v resno nevarnost. Razvoj zadružništva v kap^ listični državi ima torej ozko začrtane meje in za t 0 mejami žačenja državljanska vojna. Popolnoma brez vpliva na cene pa zadruge vendar' ( niso, ali okrožje njihovega vpliva je zelo majhno. V j„ vplivajo lokalno, Vplivajo v svoji najbližji okolici, v vas* sicer v toliko, da lahko izločujejo iz trgovstva vse 0 . male trogovce in branjevce, ki so zadnji člen verig 0 trgovini in ki so slabši organizirani, kakor dotična zadrtih Mi se bomo k temu vprašanju še povrnili v eni nasledek točk, ker je ravno to ena izmed najvažnejših in najresn 0 ) ^ nalog zadružništva. Ali to je tudi vse v tem oziru in s« le pod pogojem, da so konsumne zadruge močne, doD ^ centralistično organizirane in ako jih vodijo kompeteP in vestni tehniki, Vse drugo pa, kar se piše in pripoveduje o vp*1 zadružništva na gibanje cen je — dim 2, Vsled nepoznavanja gospodarskega značaja in P* ui ravanja važnosti zadrug, pa so morali . jj5 . neizogibno zaiti v napačno ocenjevanje njihovega soCl 5 a j ^ __ * * _ „111__ ■« -1 r~\ ir 1 /- n f O 1 1 rr m 11 . naši refo?^. ga značaja in njihove socialne vloge v kapitalizmu. ^ so gledali v njih «razredno organizacijo*, ki da c $ »sestavni del proletarske armade*, temveč, ki da i® 8, s {» ; svojo posebno nalogo, da «pripravlja gospodarske nove in tehnično osobje za socialistični (komunis ičf ” 1 gospodarski red», ker te zadruge da so «oblika bodo 0 p aparata za proizvajanje blaga v komunistični člov 05 " družbi*. V to so ti ljudje tako resno verovali, da so g‘ e v zadružniški organizaciji glavno moč stranke in P ščali zastopnikom zadružništva najodličnejša mes a | 0( delavski politiki. Kaj pa se je s takimi strankami zg°i£i vidimo posebno izrazito v deželah, kjer se je del a zadružništvo posebno bujno razvilo, kakor n, M Angleškem in na Belgijskem. Mesto, da bi bilo za -j^ štvo orodje delavskih strank, so postale — na Angl 0 ^ 1 ^bour Party in v Belgiji socialno - demokratična s rank^ ^ orodje zadružništva. Ljudje, ki so tako mislili in ki tako mislijo še danes, ^Oajo seveda jasnih pojmov o Marxovem socializmu komunizmu), nego so si prikrojili socializem po svojih ° Se bnih potrebah. Kako naiven je tak način gledanja na ^družništvo sledi že iz dejstva, da je zadružništvo kakor Hio videli, čisto kapitalistična gospodarska oblika. Poleg pa stoji dejstvo, da nimamo danes prav gotovo nobene *°nsumne zadruge več, v kateri bi bili učlanjeni sami Pr °letarci, med produktivnimi zadrugami pa so take a druge le redke izjeme. Se manj pa bi seveda .mogli trditi, da so vsi člani zadrug ^di razredno zavedni proletarci. Toda ne samo to! Danes lahko tudi smelo trdimo, da so ^druge s komunističnimi upravnimi odbori in komunisti- 'jnimi ravnateljstvi naravnost prave bele vrane. V zadru- se v splošnem skriva najbolj patriotičen reformizem, z u® maloburžuazno duševnostjo svojo in ako bi zadruge že “ l ' e organizacije kakega razreda človeške družbe, Jotem bi ta razred po tej svoji psihologiji gotovo ne bil e ’avski, ampak maloburžuazni. kapitalistični sistem narodnega gospodarstva nam tudi ® dovoljuje, da napravimo iz zadrug čiste razredne orga- .' 2 acije. Konsumna zadruga n. pr. se niti ne sme omejiti na ?'_da bi prodajala svoje blago samo pristašem ene stranke, 'L se ne more naslanjati samo na materialna sredstva , kletarskega razreda, nego one se- morejo posluževati Vitalističnih bank in vseh drugih takih ustanov buržu- V e družbe. Proletariat ima lahko večino v zadrugi, jo 4h ko vodi, jo lahko izkorišča v svoje svrhe, toda vse to ^drio le kot kapitalistično gospodarsko ustanovo, kot drugo kapitalistično podjetje, ki bi mu slučajno pr išl 0 v roke. T Ravno tako prazna bajka pa je tudi govoričenje, da z adruge gospodarske oblike bodoče komunistične člo- 'gfth t a <7> ir - tC družbe in da pripravljajo tehnično osobje za to °dd v?’ kdor to govori, ta nam samo dokazuje, da se ni ^ v svojih predstavljanjih o komunističnem ustroju »_ es Le družbe niti še za milimeter od kapitalističnih r °v. Današnje zadruge z vsem svojim aparatom čl, v *o f 4v so n ° toliko vporabljive v novem redu; kakor vsako 195 k drugo kapitalistično podjetje enake vrste in enake vek kosti. Zadruge, ki so danes privatna last, bo treba ¥ novem redu ravnotako najprej socializirati, t. j. prevesti ’ last vsega proletariata in jih podvreči centralnemu vodstvj 1 ' kakor vsako drugo kapitalistično podjetje. A da bi bik osobje naših zadrug, ki je po svoji ogromni večini at® 1 ' komunistično in polno malomeščanskih predsodkov P 0 '. sebno spobono za bodoče vodstvo odgovarjajočih podjehj' ki bodo ogromno razširjena, je tudi precej drzna trdit 6 ' 1 4. Toda krona vsega tega praznega besedičenja pa > trditev, da nas vodi zadružništvo naravnost v socialize® 1. Kako smešna je ta trditev smo navedli že zgoraj, ko s® 1 pokazali, kako bi vpljivalo zadružništvo na trg, ako bi » mogli organizirati do najvišje meje možnosti. Dokler 1 produkcija (industrialna in kmetijska) v zasebnih rok® ' se dobiček ne da odpraviti in ravno dobiček je, kak 0 znano, temelj vsemu kapitalizmu. Dobiček je pošlem zasebne lastnine in ako so osebe fizične ali juridic®^ posamezni ljudje ali družbe, to na stvari ničesar ne izp 1 "^ meni. Zadružništvo pa ni sposobno, da samo po sebi izp r meni to podlago današnje človekške družbe. Zato je tre druge sile. — Ali, vi ne vidite, kako važno vlogo igra danes zadr® ž ništvo v Rusiji! ^ Da, prijatelji, mi vidmo to, toda vi pozabljate, da r u °. zadružništvo danes ni več kapitalistično, nego socia*’ rano! To zadružništvo je danes zadružništvo samo še v imenu ali malo več. Kako to? , s e Ruske zadruge so danes državne institucije, ki vodijo iz dotičnik central. Konsumne zadruge n, p r ' fl| obvezne za vsakogar. Vsakdo mora biti vpisan v zadr 11 ^ ker sicer ne dobi živil, Te zadruge pa ne trgujejo z blag g kakor naše, nego ga dobijo iz respektivnih central. u ^ g , torej niti ne delijo dobičkov med svoje člane — kcf ■ bičkov ravno ni več — niti morejo propasti ali likvidi®** Tudi poljedelske zadruge, ustanovljene na bivših dr^j nih, cerkvenih in grofovskih veleposestvih so vse drugega kakor n. pr. poljedelske zadruge v Italiji- delski delavci, naseljeni na teh veleposestvih, obdelaj * vse zemljišče pod tehničnim vodstvom in po tek® lC .jj f načrtih. Pridelki pripadajo samo v toliko njim (zad® 11 ® 196 ^°likor jih oni lahko porabijo zase doma. Vse drugo se ?^da državi in zato dobi zadruga vse one tovarniške ^delke, ki jih potrebujejo njeni člani. Denar je tu že ^ključen iz prometa. , Mimogrede bodi povedano, da so vspehi teh zadrug , a Hes že tako veliki, da so n. pr. ukrajinske zadruge v ^skem letu ( 1921 ) skoro same preskrbele malone vse krajinsko mestno prebivalstvo z žitom. Vse te zadruge so torej čisto nove stvaritve, pri katerih Sfl s e stare vporabile samo kot material, kakor so se tudi s ta; r e veleposestniške uprave uporabile kot material za anje zemljiške zadruge. Kadar govorimo torej o ruskem ružništvu, ga torej ne smemo več naravnost primerjati s ed; £ v« *-* ' tu' ^ašim kapitalističnim, ampak se moremo preseliti v duhu tarnošnje nove razmere. Pomen kapitalističnega zadružništva, kot gospodarske °kke, za komunistični sistem — izuzemši nekatere etI1 ljiške zadruge v Italiji, o katerih bomo pozneje govorili r" ni torej nič večji kakor oni, drugih kapitalističnih Po djetij, ki so na enaki stopinji tehničnega razvoja, M sedaj, ko smo opredelili, kaj niso zadruge, nam bo rav lahko povedati, kaj da so. v V Zadruge so pred vsem ustanove za koncentracijo * , v e ga kapitala in to je mogoče njihova socialno najvaž- in najdalekosežnejša funkcija. Mi smo že zgoraj L^nili’ da konsumne zadruge v svoji neposredni okolici ^nko vpljivajo na cene. Ta svoj vpljiv uveljavljajo na ta J^jn, da s povečanimi, koncentriranimi zadružniškimi ^stvi, lahko ugodnejše kupujejo, hitrejše dobavljajo in ^ b °}jšim blagom trgujejo, kakor majhen razprodajalec ali ^njevec, ki nima dovolj sredstev in ki ni dovolj tehnično Ioniziran. Zadruge torej malim trgovcem svoje okolice v ° konkurirajo in, ako so dovolj sposobne, jih tudi lahko ‘očije iz trgovskega procesa, t. j. one ga uničijo. p° je v dvojnem oziru zaslužno delo zadruge: O*, dobiva mali trgovec, branjevec, blago s posred- Om cele vrste drugih večjih ali manjiš trgovcev, dočim v s . obiva močna zadruga lahko neposredno iz tovarne, ali V^ 1 >2 druge roke. Blago pa je navadno tem dražje, čim W . r °k pasira dokler pride do konsumenta in je tore) % n,evec < kot poslednji člen v tej verigi najbolj neopravi- ’ Najbolj notoričen škodljivec. 197 Drugič, pa je tudi socialno važno, da izgine ta pijavk 5 ' Mali trgovec na deželi je najvidnejši predstavnik malon#' čanstva. S svojim osebnim vplivom, s posojevanj# denarja na visoke obresti, s prodajanjem na upanje gled 5, da spravi v svojo odvisnost vse, kar je okoli njega gosp 0 ' darsko slabejšega ali pa šolsko manj izobraženega. Zadri# je torej naravnost osvobojevalka kmeta in delav°f izpod reakcionarnega vpljiva vaških trgovcev in gostili 11 ' carjev. Seveda, vse to pa še - le tedaj, ako je taka zadri# dovolj solidna in ako se nahaja v rokah razredno zavedn e ' ga proletariata. Podobno funkcijo vršijo tudi produktivne zadri#' Dobra produktivna zadruga izpodrine malega gospodars* in tehnično nesposobnega obrtnika, ki navadno vton® njej. To je zanj rešitev in za družbo tehnični naprede*' Posamezen majhen obrtnik ne more danes ne živeti, 11 umreti. Po svojem socialnem položaju je proletarec, a f svoji duševnosti mali buržuj. Ako pa zadruga koncentr 1 te male obrtnike in njihove skromne kapitale, se, p član zadruge zopet čuti delavca in drugič, obrt tehm cl pridobi. Ako torej pomislimo, da se bo socializacija tem izvršila, čim večja bo koncentracija kapitala, potem pa je zadružništvo dobro došlo! ^ Toda ravno tako pa tudi ne smemo pozabiti, da bo v zadružništvo, v kolikor ne bo v rokah revolucionarni razreda, v revoluciji tim močnejša podpora protirevo,^ cionarnemu gibanju, čim močnejše bo organizirano, bolj bo koncentriran zadružniški kapital. ( 2. Zadruge so dalje lahko pospeševateljice razr e ^ kulture in to je druga njihova važna naloga. Toda, žaU^, ravno te svoje velike naloge se proletarske zadruge ,e p,, dobro zavedajo. Velika večina zadrug gre samo za x ^ da deli svojim članom koncem leta čim višje divid ea ^ ali pa da čimbolj gromadi svcfje rezervne fonde. V ^ oziru grešijo zlasti skoro vse naše kmetijske in proizvo ^ zadruge. Mnogo zadrug imamo, ki se v svojih p ra kulture še prav nič ne spominjajo, nego vzgajajo ž® ^ svojih pravilih zadružnike čisto v duhu zagrizene ° se @ sebičnosti. In bodi povedano tu enkrat za vedno n a ^ glas: zadruga, ki nima namena služiti kulturi, je naj a «botega» in zato brez najmanjše moralne vrednosti' 198 p Kajpada, razumemo dandanes kulturo vsak po svoje. r °letarec zahteva danes svojo posebno kulturo, ki ga bo ^Riagala osvoboditi izpod kapitalist, jarma. Saj je obče po- ?tla na stvar, da buržuazija ne tlači proletariata samo Nom svoje policije, svoje sodnije, svojih ječ, potom svo- ' e fe vojaštva in svojih belih gard, temveč tudi potom v °)e filozofije, potom svojih časopisov in svoje književ¬ ni. Zadruge bi torej morale dajati proletarcu proletar¬ ko duševno hrano in bi ga morale učiti spoznavati raz¬ pne cilje buržuazne filozofije in buržuazne književnosti. 11 takih zadrug mi danes še nimamo! 0, naše delavstvo in naše kmetstvo bi moralo strogo ^ziti, v kake kulturne namene se porablja njegov zadruž¬ ni denar! Tam, kjer se porablja ta denar za kooperacijo ? buržuazno šolo in za buržuazno znanost, tam je za nas *8ubljen in vse obsodbe vreden. Tako vporabljena zadruž- ? sredstva so vporabljena proti kmetu in delavcu, proti i^ni socialni in duševni bodočnosti. .Krav vporabljen zadružni čisti dobiček, pa je proletar¬ cu razredu lahko v izdatno podporo v razvoju njegove ls H in to je drugi razlog, ki nam priporoča zadružništvo. , K In še ena stvar daje zadružništvu s proletarskega , blišča znatno vrednost. Seveda, ako naj ima zadiužništvo k v rednost, mora svojo vlogo prav razumeti in jo tudi ■^•Vestno zasledovati in to tudi tedaj, ako se mu nudijo v smeri večji materialni dobički. Zadružništvo naj bi m organizacija, ki naj bi že v kapitalstčnem sestavu ^»zevala kmeta in delavca v gospodarskem sodelovanju, .j Postane tako obema jasno, v kako ozki gospodarski j v isnosti sta drug od drugega. Danes imata oba \tisek, A nimata nikakih medsebojnih interesnih vezi, da imata > nas protne interese in vendar je to velika laž. In LJ~ru.žništvo je do gotove meje sposobno, da lazbistri L , e fu in delavcu pogled v tej smeri in da jima pokaže, j e kmet navezan na delavca in delavec na kmeta. J° sodelovanje more biti danes seveda samo zelo nepo- ( ln Oblike zadružništva. Na vseh poljih kjer se lahko udejstvuje privatni kap# se lahko uveljavijo tudi zadruge. In to je popoln 0 naravno, ker zadruge niso, kakor smo slišali, ravno ^ drugega kakor koncentracije malih kapitalov in včs uS Pj(j je odvisen samo od sposobnosti upravnega aparata, rokuje s temu kapitali. Tu gre pred vsem za takoz^ 3 trgovske in tehnične zmožnosti in zato vidimo, da p° s y vanja v zadrugah običajno ne vodi upravni odbor sam, j več po njem najeto trgovsko in tehnično osobje. to popolnoma tako, kakor delajo to banke in druge akci) s ali anonimne trgovske in podjetniške družbe, Kjer pa vodijo poslovanje zadrug trgovsko in tehn jC ^ neizvežbani člani sami, tam kažejo zadruge v svojem p° s f , vanju vse ono gospodarsko nazadnjaštvo in trgovske ireV nosti, ki jih sprečujemo v vsakem drugem trgovsko in nično neurejenem privatnem podjetju, < f , Po udejstvovanju zadružniškega kapitala v gosp 0 stvu razločujemo: 1. denarne zadruge: 2, konsumne zadruge; % 200 3' obrtne ali produktivne zadruge in 4- poljedelske zadruge (affittanze collettive). Poljedelske zadruge bi morali pravzaprav tudi prištevati ’ Produktivne zadruge, toda ker je to najmlajša panoga tj^rufništva, ki se je do sedaj razvila skoro izključno v Juliji in ker ima svoje posebnosti, jih radi obravnava- % posebe. y konsumne zadruge štejemo tudi one kmetijske zadruge, 1 ltv. ^ ' ki ~ # d lR rajo samo namen nabavljati svojim članom orodje in I U S e v poljedelstvu potrebne stvari ter prodajati kmetij- Ke pridelke. Le tedaj, ako ima taka zadruga sama ,'Jestvo in ga sama, po svojih članih obdeluje, je ob enem ^ produktivna. Jasno, da tudi denarne, obrtne in poljedelske zadruge n časa do časa lahko dobavljajo svojim članom različno in se bavijo tudi s trgovino, vendar pa jih označu- le HlO vedno po glavnem njihovem namenu. te zadruge so lahko «odprte» ali pa «zaprte». 1 .Prta» je zadruga tedaj, ako določujejo njena pravila, je število njenih članov neomejeno in da postane ^kdo, ki izpolni v pravilih predpisane pogoje ravno- ^ av en član zadruge. Nasprotno pa je zadruga «zaprta», je število članov po pravilih omejeno. Po novem nu, ki se pripravlja, v Italiji ne bodo več dovoljene ^^■ r ^ e>> zadruge in to je prav, ker zaprta zadruga je fen! ,S ko društvo in ne več zadruga. Proti zaprtim zadru- ki bilo treba toliko z zadružniškega, kakor s social- stališča čim najstrožje postopati: 1 ^ v Italiji prodajajo lahko samo svojim članom ali V *udi nečlanom. V tem poslednjem slučaju pa morajo p ev ati višje pristojbine in davke. ^ ar ancija (zaveza) je omejena ali pa neomejena, t. j. J 11 garantirajo (se zavežejo) za morebitne izgube zadruge q° z določeno svoto ali pa z vsem svojim imetjem. Y e jmo si te različne panoge zadružništva po njihovih jo , /-**v*- ci te iaz,nLiic pcUlO^C j gostih nekoliko pobliže: 1 " O Q F? at*** v* nrn Si TN — — " C >iii ®narne zadruge. Denarne zadr. imamo v obliki hra- ejD. ln posojilnic, Pri nas najbolj poznane so tako zvane j?tov Senove denarne zadruge, ki niso le pri nas, ampak Po vseh kapitalističnih državah tudi najbolj raz- Za druge. To svojo razširjenost so dosegle vsled v ne svoje organizacije in izredno lahkega poslo- 1 201 vanja, ki ne zahteva nikakih posebno šolanih in izvežbafl^ uradnikov. Vsak član, ki zna dobro pisati in čitati lah> ( ! posluje v njih in jih lahko vodi. Še več! Po Reifeisenof zamisli, teh zadrug tudi ne smejo voditi stalni uraduj 1 ' ampak člani sami, ki ne dobijo zato nikake plače. Zato r tudi prikrojeno vse njihovo poslovanje tako, da zadrug pri samo majhni pazljivosti in previdnosti ne nosi nikake# rizika, nikake nevarnost. Namen teh zadrug je preskrbovati svojim članom — '■ sicer samo svojim članom! — posojila po čim nižji obrest,, meri in z druge strani, seveda, plodonosno hraniti ^ hove vloge. Vsak jemalec posojila in vsak vlagatelj ra biti član zadruge. Varnost vlog v takih zadrugah zelo velika, ker prvič, so Reifeisenove zadruge nava^ , ustanovljene z neomejeno zazezo članov,, drugič, p a , 0 njihov delokrog zelo ozko omejen. Ta delokrog se običal razteza samo na nekoliko vasi, navadno na eno faro, „ ko da odborniki vsakega člana in njegove premoženj^ razmere prav dobro poznajo in vedo, koliko jim stf zaupati. v Kajpada se tudi tukaj zgodijo včasih nesreče. _ minjamo tu samo na (nekoliko drugače organizu' a Glavno Posojilnico« v Ljubljani, ki je falirala pred k a ^ , desetimi leti z nekolikimi milijoni izgube. Pripomnit' ' moramo, da je vodil to posojilnico neki advokat in o a taki polomi redke prikazni 5« )| 1 ; Od poloma «Glavne Posojilnice« dalje, se ustana^ pri nas denarne zadruge z omejeno zavezo. Tudi banke se lahko ustanovijo na zadružn^, podlagi, vendar ni to priporočljivo, ker z zadružniškn 11 pitalom bi se ne smelo špekulirati! e v, Ako naj denarne zadruge dobro delujejo, morajo ' c svojo skupno centralo, ki sprejema njihove vloge in ,j je onim svojim članicam na razpolago, ki rabijo V° s ^ 'o ti' da lahko dovoljujejo posojila svojim članom. Naloga zadružniške centrale je, da izravnava pritok in odto^^i pitalov v posamezne zadruge, ker ako bi naprimer a zadruga dobila tekom svojega poslovanja dosti vec kakor pa bi dovolila posojil, bi morala likvidirati. ,-. e s^ morala plačevati vlogateljem obresti, a ne bi sama i" zaslužila. iti' Zadruga sprejema denarne vloge po nižji obrestn' ’^ in posojuje naloženi denar po višji obrestni meri. *o i^a med obrestnima merama tvori njen «dobiček» in v dobičku je izražen njen kapitalistični značaj. t dobiček take zadruge se vporabi deloma za ustvarjanje 'krvnega zaklada, iz katerega se pokrivajo morebitne ^§ube in torej daje zadrugi večjo varnost, deloma se raz- članom, deloma pa se vporabi v «dobrodelne» ali a lturne» namene. H temi denarnimi zadrugami, t. j. z njihovimi «dobrodel- .j^is in «kulturnimi» prispevki si je bila pri nas osvojla ' likalna stranka skoro vso deželo in pahnila našega ^eta v najtemnejše duševno suženjstvo. Ona ga je de- Ha rešila iz gospodarskih odvisnosti vaških branjevcev, . er uhov in pijavk, ki so preje posojevali kmetu denar H Nezaslišani obrestni meri, toda kmet je prišel iz dežja H kap: kar je pridobil ekonomsko, je izgubil duševno. >>va odporna in uporna sila p,roti kapitalistični gos- Cf} in kapitalističnim institucijam je ohlapnela. Kleri- H lz em uči brezpogojno pokorščino nasproti buržuaznim e astim, uči moliti za kralja in cesarja in z modificiran- kapitalizma potom zadrug jemlje nešolanemu človeku ln pogled v bodočnost. ka ?°rna ^tva trditev, da je organizirana cerkvena ~olitična oblast ^ °ljši in najzvestejši žandar kapitalistične vladavine. ■ Konsumne zadruge. Med vojno se je izrodilo bran- ^avno klerikalizem je bil pri nas vtepel kmetu v glavo Ntv a ,en ° vero v Ž cs P°darsko odrešenje potom zadruž- % t a i n. zato se tudi tukaj očitno kaže naša toli ponavlja- * c* k ŽT ° ln nialo trgovstvo v verižništvo. Temu so se pri- ! Ce li tropi pijavk iz najrazličnejših stanov zlasti iz - TX • • • < --->1« _J_._1._j.; 1 . ‘o irn n e ^ a ' Krono tej golazni so tvorili advokati, ki So. j 1 politično moč, osebni vpljiv in denar na raznola- Nu n i e izgledalo nekaj časa, zlasti takoj po ore- k jkakor da se je ves svet izpremenil v same trgovce, 'kj ve č ne dela in ne je, da vse samo veriži in sle- : Uti| a tn ona dva, ki sta to blazno početje najbolj ob- i na svoji koži sta bila zopet delavec in kmet. a ,t° divje izkoriščanje je imelo tudi dobro stran. iS^v. :m et in delavec gotovo nikogar tako zagrizeno ne n kakor trgovca in advokata in to sovraštvo je rdr u Sv °i izraz v mrzličnem gibanju za konsumne Hi H' ^ anes prav gotovo nimamo na Primorskem vasi, e Čj e 1 ae želela take zadruge in prav gotovo ni nikakega s a kraja več pri nas, ki bi se ne bil obrnil za konsum- 203 >» v Trstu, ali P 3 no razprodajalnico na «Delavske Zadrugo: začel snovati sam svojo. Toda pri tem gibanju vodijo ljudi popolnoma M' pačna pričakovanja in proti tem se moramo tu obrn 111 da ne bo nepotrebnih razočaranj. Predvsem pričakujejo naši novi prijatelji zadružništV' da bodo zadruge bogve koliko znižale cene blagu. Mi s111 v II, odstavku te razprave pokazali, kako neopravičena s taka pričakovanja in ponovimo še enkrat tu, da zadrug lahko odpravijo samo verižništvo v poslednjem členu $r govega razvoja, t. j. pri domačem branjevcu in mal e trgovcu. In ako je zadruga dosegla to, je tudi že izpoln' bistven del svoje naloge. Nikakor pa ni pričakovati, da bi se mogla zadruga Ijaviti kot velika konkurenčna sila vobče v trgovini, ne more napraviti in to ni njena naloga. Zadružniki b° jjJ često opazovali, da bodo gotovi predmeti v zadrugi včas, nekoliko dražji, kakor pa pri branjevcu. Toda to bi jih, p smelo motiti, radi tega še niso opravičeni odpovedat 1 • % «-* * fl svoje zvestobe, ker samo z vztrajnostjo in doslednostjo P,. nakupovanju vseh potrebščin v konsumni zadrugi se končno tudi popolnoma uničiti neželjenega dražite 1 branjevca Drugo tako napačno mnenje je, da.se da konsumna iv I ./1 U.g v ICIIVU lici pd^llv/ ii. iiviij v j vj ncigOv' vici. nouou**** drugapovsodi in pod vsakimi pogoji osnovati. Tu se ^ nira tako - le: «Ako se vzdržuje vaški trgovec, ki živ 1 naših žuljev, zakaj ne bi živela naša zadruga?« Ljudje, ki tako govorijo, nimajo vpogleda v procese ^ vine. Trgovec je sam, ima dovolj kosmato vest in P f0 * 5 razpolaga s svojim imetjem, Ako je kupil ali prodal c * aI ^ f l slabo, je sam sebi odgovoren, bo zato jutri tembolj svojo žrtev ali izkoristil ugodno priliko in končno, ako vse izpodleti, bo o pravem času faliral in se izniM 3 iz zagate. Zadruga je skup članov; njen odbor je sestavljen iz yo c liudi; njeno ravnateljstvo je odvisno od odbora in obča j zbora. Vse to mu daje mnogo manjšo prožnost. Ti niso v trgovini tako gibčni kakor samostojni trgove c g končno zadruga ne sme imeti kosmate vesti, ne sm e goljufati in ne špekulirati! ( Evo zakaj zadruga ne more uspevati tako gotovo vsak vaški trgovec! 204 Vaški branjevec ima tudi nekoliko polja, ima svojo živi- s , 0r ejo in ako si ni zaslužil v trgovini svojega kosa kruha, 2 § a je pridelal na svoji njivi, ali ga prikojil pri svoji živini. Šeruga je navezana samo na svojo trgovino! Prvi pogoj za vspevanjekonsumne zadruge je veliko šte- v j 0 dobrih članov, ki ji dajo v obliki deležev in denarnih j zadostni kapital na razpolago, a drugi, neobhodni, je ^?°ro izvežbano poslovno osobje, ki zna dobro kupiti in 1 s e zna ravnati po vseh pravilih trgovine. Kjer nista iz¬ rinjena ta dva pogoja, tam je konsumna zadruga jetično t . Jeno dete, ki ne more svojim članom prinesti nikake ko- pač pa prav lahko veliko materialno in moralno s . ^li ee velja to pravilo na splošno, tedaj moramo nagla- j b da velja v današnjih, gospodarsko izredno težkih časih I Posebno. Dandanes je gibanje cen na trgu tako veliko j tako hitro, da ga prenesejo samo še veliki in močni tr¬ eski zavodi. Konsumne zadruge morajo biti torej strogo rjitralizirane, ker samo tako lahko upajo, da bodo vzdr- le vse kaprice kapitalističnega trga. To centralizacijo si r®iimo tako, da bi obstojala v vsaki pokrajini ena sama druga in le-ta sama odpirala svoje trgovine. Naše delav¬ ko je to razumelo, v naših vaseh pa igrajo osebne ambi¬ cija še vedno preveliko vlogo. Vsakdo bi bil rad predsed- J* ali odbornik kake zadruge, kake korporacije ali dru- in to smešno slavohlepje vaških ljudi, ki so si prido- j 1 sučajno nekoliko več naobrazbe kakor ostali sosedje, st o razbije najlepše načrte. j, da se bodemo prav razumeli, morem naglasiti in j dčrtati, da tu ne zadostuje taka centrala, kakor pri H farnih zadrugah, ki ima samo namen, da izravnava de- p operacije, nego da mora biti to osrčje zadruge, ki Hj ern organizira povsodi, kjer mogoče svoje razprodajal- (jj Ce ' Tudi naše takozvane kmetijske gospodarske zadruge j^orale biti samo podružnice enotne konsumne zadruge tv se seveda morale spopolniti v popolne konsumne ^Prodajalnice. i 6 j azume se samo po sebi, da imamo dotlej še mnogo Itj ker proti taki smeri se bodo postavili v prvi vrsti oni, da bi v tem slučaju izgubili kmeta iz svojih klešč, cilj in koristi so jasne! j> 0 a ta in samo na ta način bi konsumne zadruge tudi res tale gospodarske trdnjave, ki bi se lahko v revoluciji 2#5 uspešno porabile proti navalu buržuazije. One bi se P 3 prenehanju buržuaznega režima samo raztegnile do skr a j nosti in sicer na ta način, da bi se adoptirale vse ostsj trgovine in prisililo vsakogar, da postane član zadrug svojega bivališča in tako bi se kmalu vzpostavil red v ra ž ' deljevanje blaga po komunističnih načelih, 3. Obrtne ali produktivne zadruge. Od teh zadrug P f ,’ t čakuje komunizem ji« največ: one imajo nalogo odstrau malega obrtnika, ki je v današnji družbi poleg branje| c najizrazitejši nosilec in predstavnik vsega malomeščansk ga nazadnjaštva, gospodarskega in duševnega. Viseč h svoji mali, vsled kapitalističnega razvoja propadaj 0 obrti, ki mu ne da živeti ne umreti, in na svoji malo 01 ,,,, ščanski korporativistični tradiciji, postaja v dobi revolu 0 ^, njena resna nevarnost, Najreakcionarnejše stranke opirajo nanj in zato je prevod njegove socialne funkcP potom zadružništva v čisto delavsko naša nujna potre 0 Toda redkokje se je pokazalo zadružništvo tako ^° 0 rezno, kakor ravno pri tej svoji nalogi. Poskusimo pojasniti! u, Obrtna zadruga rabi, ako naj dobro vzpeva, mnogo narja. Ona mora polagati za svoja dela kavcije ter kuPjj vati surovine, ki ji ležijo precej časa v zalogi, delavnici*^, pri procesu dela. Poleg tega mora založiti denar za slopja stroje in orodje. V podjetje vloženi denar cirku 1 ■ zelo počasi, Zadružni deleži bi morali biti torej preče) šoki, da bi si pripravila zadruga potrebni obratni kap 1 - d' Delavec-član pa denarja nima in ker je tudi brez P reI *jj!i, nin, nima zadruga kredita pri kapitalističnih zavo , ker posojilnica ne posodi ničesar, ako nima ničesar vZ j, Tako vidimo, da nastajajo obrtne zadruge navadno ^ 0 M nikov, ki imajo že nekaj denarja in premoženja in ki l a ^ vplačajo visoke deleže ter nudijo zadrugi tudi precep kredit. m Do tu bi bilo vse lepo. Mali kapitalistično slabi obrti j. so se združili, so koncentrirali svoj kapital in vstja podjetje višje vrste. Toda sedaj sledi razvoj zam takorle: ^ v* J Zadruga vspeva dobro, ker ima dovolj sredstev in se množi. Tega dela prvotni zadružniki ne morejo zmagovati in začenjajo najemavati pomožne delavc e ' delavci pa bi morali, čim so pričeli delati v zadrugi*/(,1 stati avtomatično tudi njeni člani, ker v obrtni zadrug 1 206 korali delati samo delavci-člani, — Ali prvotni zadružniki s ° se že v naprej zavarovali proti taki zahtevi. Oni so že Naprej ustanovili zaprto zadrugo in niso dolžni sprejeti °benega člana več, ali pa so zadrugo, potom izpre- ^ernbe pravil, «zaprlx» pozneje, ko so videli, da zadruga °bro vspeva. In tako se izpremeni zadruga v čisto na- Va dno kapitalistično akcijsko podjetje, kateremu služi na- jjjov <, zadruga* samo še kot dobrodošlo reklamno sredstvo. Mihov čisti dobiček se vporablja samo še za snovanje ®Zervnega zaklada in pa za čedne dividende zadruž- 11 'kom, Take zadruge je treba brez pomislekov obsoditi in rav- ? a ti z njimi kakor z vsakim drugim kapitalističnim pod¬ rtjem. One so tudi že po svojem socialnem položaju vse v kapitalistično-nacionalističnem taboru. Mimogrede samo kličemo našim čitateljem v spomin ? a nimivo polemiko o stavbenih zadrugah, ki se je razvi¬ da lansko poletje v «Edinosti». Tudi «Edinost» je bila D r votno obsodila zaprte obrtne zadruge; toda le-te so sc 11 bile takoj postavile po robu in draga «Edinost», ki bi ' a da nosila dve duši v svojem telesu, je morala zatajiti a h tej priliki socialistično, pogoltniti neprijetno pilulo in a ^ti svojim kapitalističnim pristašem prav. , Pri nas so se razvile predvsem zidarske, mizarske in kovinarske zadruge. Tekom lanske spomladi (1921) so sku- Sa k italjanski reformisti osnovati v Idriji montanistično * a drugo, ki naj bi bila prevzela idrijski rudnik živega j re bra. Postopanje pa je bilo zelo zavratno. «Zveza mon- Onističnih zadrug», katere član naj bi bila postala idrijska ^ootanistična zadruga, je imela z rudarsko družbo «Monte M^iata» tajno pogodbo, po kateri bi bila ta poslednja zadrugi ves obratni kapital, svoje patente in svoje bnično osobje in po kateri je zahtevala za to take r esti in premije, da ne bi bilo idrijskemu delavstvu s talo ničesar drugega kakor dolžnost, da ne stavka in ne * e gospode v mirnem uživanju visokih profitov. J'isko delavstvo pa je po čudnem naključju prišlo v po- b te tajne pogodbe in tako odreklo svoje sodelovanje, e Pustivši rudnik njegovi usodi. ^animivo na stvari je to, da je država to akcijo zelo Se * a gohotno» podpirala. Kaj to pomeni, nam bo jasno, ako s Pomnimo, da je 1. 1919 tudi torinska kovinska družba 2C7 «Fiat» ponudila delavstvu, naj prevzame njene tovariš Te ponudbe prihajajo delavstvu v največji industriji 111 krizi. V takih časih je industrialcem kaj blizu misel, ,< predajo delavcem svoje obrate, zagotovivši si pri tem l e y del čistega dobička in zavezavši s tem delavstvo, a molče in brez ugovora gara zanje. Toda danes zna tudi lavstvo že računati in kalkulirati in se ne da več spel) 3 ', na kapitalistični led in to tudi tedaj ne, kadar ga njeg° v kratkovidni laži-voditelji v to zapeljujejo. Iz rečenega sledi, da smatramo mi s svojega stališča 1 koristne samo «odprte» produktivne zadruge, pa tudi i e , tedaj, ako ne pomagajo reševati kapitalizmu njegovih lP dustrialnih kriz. Delavstvo mora biti torej zelo previdno pri snoval takih zadrug! 4. Poljedelske zadruge, Te zadruge nosijo v Italiji ^ «affittanze collettive», t. j. «skupni najemi» in so P r * s }i e italjanskega izvora. Prve zadruge te vrste so se zaC ^ a snovati pred približno petdesetimi leti. Prav živahno se razvijajo še-le v zadnjih tridesetih letih in so tore) nova prikazen, u Početek teh zadrug tiči v italjanskih agrarnih razmer Kakor znano je Italija zemlja, kjer se je ohranil še v liki meri stari fevdalizem. Ogromna količina italjao 5 ^ najrodovitnejše zemlje je še last grofov, knezov, cerkva drugih ustanov in kmet na nji je le kolon, ki obdela^ svoji gospodi zemljo po posebni pogodbi. Te pogodbe ^ bile v prejšnjih časih take, da je bil kolon srečen, če , čez zimo poginil od lakote in siromaštva in če je spoim a ^ zopet lahko začel v potu svojega obraza orati in kcf a gospodovo ali cerkveno zemljo. Toda prišlo je socialistično gibanje in socializem s f A zanesel tudi med kolone. Pogodbe so se izpremi0) a \ borbe med veleposestniki in koloni so se vedno poost fa vale in končno se je prišlo na sledečo misel: Da se preprečijo vsi spori radi dajatev v pridelkih izognejo vse zmešane in težavne pogodbe, naj prevzaia e i koloni v zakup vse gospodovo posestvo in naj plačajo z kupnino v denarju. j Kolonu je ta ponudba ugajala že radi tega, ker je nl °^- prej obdelovati graščinsko zemljo po načrtu svojega- fFj spodarja. On je smel le to saditi in sejati, kar je g° s P 208 pkazal. Za petami mu je stal vedno gospodarjev valpet. v ° tej novi pogodbi pa se odreče gospodar vseh pravic i^ešavanja v obdelovanje za gotovo dobo let in kolon ^ a samo še toliko opraviti ž njim, da mu izroči pogojeno ' v °to denarja. f*a tudi srečni gospodar je s tem zadovoljen, ker sedaj u ni treba nikakih oskrbnikov, nikakih biričev več, sedaj u ostane k večjemu še skrb, kako bo na najudobnejši , dn zapravil iz žuljev svojih kolonov iztisnjene bogate Us očake. 5 (Lep red je to!) In pri tem zakupovanju graščinskih in cerkvenih zemljišč a se pojavili sledeči dve načelni vprašanji: H AL na ) koloni najeto posestvo med seboj razdele, ali jh ga skupno obdelujejo, skupno spravljajo ^ridelke, •i^Pno prodajajo in si še-le potem medsebojno razdele Cls L dobiček. Ako se odločimo za prvo vprašanje, je stvar zelo eno- , avn a. Odbor take zadruge nima drugega dela, kakor da klene z gospodarjem najemninsko pogodbo, da razdeli , e rnljo med kolone, da določi vrednosti posameznih e °v primerne prispevke članov za zakupnino, da plača ^kupnino gospodarju in da pazi na to, da se gospodar rz i pogodbe, 5 , ^ drugem slučaju je stvar bolj komplicirana. Zadruga s I^Pnim obdelovanjem si mora najeti predvsem tehnika, 1 v odi vsa dela na skupnem posestvu. Potem se določijo A v se člane-delavce, moške in ženske, dnevne plače. s s ak član-delavec, ali članica-delavka, dobi vsako soboto Proti izplačan svoj tedenski zaslužek. Zato je potreben l^edujm j n točno knjigovodstvo, kjer se beležijo vsi do- j5*ki in izdatki. In še-le koncem leta, ko se napravi ob- Spn, se razdeli čisti dobiček, katera oblika je pravilnejša? > vprašanje je popolnoma odveč! Prva oblika, t. j . z delipnim nUoImiatiiom cr>lnh ni zadrutfa. ali ie zadrr r fl' e ljenim obdelovanjem, sploh ni zadruga, ali je zadruga po imenu. S tehničnega gledišča, je nazadnjaška, ker V J . r ^ *mx*ij.**# v-/ iviniivnvgi* -1 J ) » lel t-° obdelovanje ni mogoče uvesti ne modernih polje- c j^ s kih strojev, ne tehničnega znanja in vodstva. S so- stališča pa je neetična, ker. ne goji skupnosti, po- su kalnosti in naobrazbe, ampak podžiga samo najnižje S L egoističnega primitivnega človeka. 209 Prava oblika zemljiške zadruge je samo ona s skup^ 1111 obdelovanjem zemlje. Tu je še-le dana možnost, da f uvedejo v obrat poljedelski stroji, ker le-ti se izplačajo 1,1 se morejo vporabljati samo na večjih zemljiščih. Taka lV druga ima svojega tehnika, (ali še celo po več tehniko'!' ki vodi vsa dela po vzorih modernega poljedelstva 1 člani zadruge imajo vsak dan priliko, da se nauče kaj o°. vega in da se razširi njihovo duševno obzorje. Vsi član 1 taki zadrugi se čutijo delavce in zato je taka zadrug prava šola za enakost in bratstvo. Pri razdeljevanju ^ stega dobička takih zadrug je neprimerno lažje doseči_ se dodele prispevki tudi za obče kulturne svrhe. In konc je zadruga s skupnim obdelovanjem zemlje predhodn 1 ^ organizacije poljedelstva v komunističnem redu človes* 1 družbe. Takih zadrug imamo dosedaj v Italiji okroglo 1000; ll3 | več jih je v provincah Milan, Bergamo, Mantova, Mode 11 Parma, Reggio Emilia, Ravenna in v Siciliji. Zanimivo je to, da ustanavljajo v Italiji zemljiške zadrOj^ z razdeljenim obdelovanjem — klerikalci, a one s skup 1 * 1 obdelovanjem — socialisti. Socialistične zadruge so zd ^ žene v svoji centrali «Federazione Nazionale delle y perative agricole» (Državna zveza zemljiških zadrugh In nič ni bolj naravnega, kakor da se klerikalci za^ majo za poljedelske zadruge z razdeljenim obdelovan) To odgovarja njihovim filozofičnim in političnim cilj jj Oni temeljijo danes svojo politično moč samo še na naj zaostali kmetski masi. Kjer je ideja gospodarskega ko ^ nizma prodrla med kolone, kjer si je kolon osvojil P 1 ^ nosti moderne poljedelske tehnike, tam je klerikalk ■ t da mora klerikalizem propagirati malo in razdeljeno s spodarstvo z vsem njemu lastnim nazadnjaštvom, ker individualnem gospodarstvu kmeta sloni njegova mo c ’ ^ Toda danes že ni težko povedati, na kateri strani zmaga. Ideja skupnega poljedelskega gospodarstva se nes ne omejuje več na graščinska posestva, nego v V vinci Novari imamo tudi že poskus, da se je cela vas 2 g žila v tako poljedelsko zadrugo in ki sedaj obdeluj e zemljo svoje Irakcije skupno pod tehničnim vodstvo^ 1, , a , imenujemo industrializacijo poljedelstva, ogromna na .p ki bo našla svojo popolno rešitev še-le v komunizmu 1 210 'P prav gotovo največja revolucija ne samo na gospodar¬ im, temveč tudi na duševnem polju človeštva, v podrobnosti tega agrarnega in socialnega problema se 'moremo spuščati na tem mestu, ker zahteva vsled svoje Mirnosti in važnosti posebno razpravo. IV. Zadružništvo in politika. |.y kakšni medsebojni zvezi stojita zadružništvo in po¬ mika? . ^aše buržuazne (nacionalistično-klerikalne) in polbur- , u ^zne (reformistične) stranke naglašajo ob vsaki priliki, ^ mora biti zadružništvo nevtralno ali nadstrankarsko. ,°da naravno, to nevtralnost zahtevajo te stranke samo °kler so njihove zadruge v nevarnosti, ali pa dokler gre P nevtralnost zadrug komunistične stranke. Mi smo že na | ru gem mestu omenili, da je bila prej klerikalna stranka ^dirana na zadružništvu in naši reformisti bi čez noč iz¬ bili, d a se ne opirajo na svoje gospodarske organizacije. Stvar pa je še tem bolj naivna, ako se vprašamo, kaj je ?0, itika vobče? Ali ni politika ravno aplikacija (primena) gospodarskih j čel? Ako hočemo torej iztrebiti z zadružništvom tr- branjevce, verižnike, podjetnike, male obrtnike itd. moremo torej še zahtevati, da bodi zadružništvo pralno in nadstrankarsko? Poleg tega pa daje za- ^žništvo političnim strankam tudi materialna sredstva za Proti nasprotnim političnim strankam. To je vendar ]'hčna akcija! s Nevtralnost, nadstrankarstvo so torej samo besede, j/* 1 « pesek v oči nevednežem. Nepolitičnih zadrug ni, ^ kor ni nepolitičnih trgovcev, ker prvi kakor drugi so , z dejstvom, da so tu, politične afermacije, pa če vodijo L Proti nasprotnikom odkrito ali pa tajno! I e *°da še več! Ker je dejstvo, da je zadružništvo v glav- ^ naperjeno proti obstanku tistih, ki se smatrajo ste- današnjega reda, nam je tudi jasno, da mu ti ljudje j, ^nrejo biti nikoli iskreni prijatelji, ampak da ga pro¬ dirajo ravno toliko, kolikor žnjimi lahko dobijo kmeta Rjavca politično na svojo stran, torej v kolikor jim to ičn° služi. In ravno ti ljudje najbolj vpijejo, da bodi ru žništvo nepolitično! 211 Naše smernice v pogledu zadružništva nam je začrt^ Komunistična internacionala na svojem III. kongresu Moskvi. Ravno ko pišem poslednje vrstice te razprave s ° \v mi prišle pod roko teze o zadružništvu, ki jih je bil p re . ložil na dvajseti seji omenjenega kongresa sodrug N. ščerjakov in ki so bile brez debate odobrene in zato ” sledijo tu kot konec ti razpravi. Te teze Meščerjakovega se glasijo: 1. V dobi proletarske revolucije si morajo postaviti r f volucionarne zadruge dva cilja: a) podpirati delavce v hovem boju za zavzetje oblasti; b) tam pa, kjer je oblast ^ pridobljena, podpirati delavce in organizirati komunisti 6 družbo. 2. Stare zadruge so hodile po potih reformizma in so begavale vse načine revolucionarne borbe naj si bo v ^ terikoli obliki. One so propovedovale načelo stop») e \, nega prehoda v socializem, ne da bi bila za to prej pott e na diktatura proletariata. ^ Stare zadruge propovedujejo politično nevtralnost, . čim skrivajo ravno pod tem znakom svojo lastno podr nost pod politiko imperialistične buržuazije. , c j^ Njihov internacionalizem je samo v besedah. V res 3 5 ’ pa nadomeščajo internacionalno solidarnost delavstvu^ sodelovanjem delavskega razreda z buržuazijo sV zemlje. S tako politiko ovirajo stare zadruge razvoj revom ^ namesto da bi ga pospeševale in otežujejo boj proleta* 1 mesto da bi mu v boju pomagale. __ it 3. Zadruge, kakršnekoli oblike, ne morejo v nC ^ e jlf oziru služiti revolucionarnim ciljem proletariata. pravnejše za to bi bile konsumne zadruge. Toda tudi temi se nahajajo take, ki združujejo tudi buržuazne , mente.*) Take zadruge ne bodo nikoli stale ob strani P .tv -0 letariata v njegovem boju. Samo delavsko zadružni mestu in na deželi bo tega značaja. 4. Naloga komunistov v zadružniškem gibanju obs tem: a) da širijo komunistične ideje; b) da spremen 6 družništvo v orodje razredne borbe za revolucijo in ^[(i da bi odtrgali posamezne zadruge od njihovih centi -3 , V vseh zadrugah se morajo organizirati komuni ist’ *) Pri nas ravno te niso varne. lis 212 ^kcije, a to v svrho, da ustvarijo lahko v vsaki deželi ko- ^istični zadružni center. i gruče in njihove centrale morajo biti v ozki zvezi s Ol hunistično stranko in njenimi predstavniki v zadružni- Uu. Centrala mora izdelati načela komunistične taktike .? zadružniško gibanje v svoji deželi in organizirati tako «ib an je. 5- Cilji, ki naj jih sedaj zasleduje revolucionarno zadruž¬ no zapada, se bodo popolnoma pokazali tekom delo¬ ma. Toda nekatere lahko že sedaj označimo: j, a ) Propaganda s pismom in besedo za komunistične ^ ,j e , borba za iztrganje zadrug iz rok in iz vpliva buržu- in mlačnežev. .* 5 ) Približevati zadruge komunistični stranki in revolu- s '°narnim strokovnim organizacijam. Navajati zadruge, da direktno ali indirektno udeležujejo političnih bojev na . n ačin, da se udeležujejo demonstracij*) in političnih ,°]ev. Podpirati materialno komunistično stranko in njeno : 4s °pisje. Podpirati materialno delavce v stavki in žrtve Vtja. j ?) Pobijati imperialistično politiko buržuazije in še po- , e bno intervencije v zadevah sovjetske Rusije in v drugih r zavah. ij d) Sklepati zveze in sicer ne samo idejne in organiza- K^he, temveč tudi trgovske z različnimi zadrugami drugih Zahtevati takojšnjo sklenitev mira s sovjetsko Rusijo drugimi sovetskimi republikami. " I ) Udeleževati se v čim večji meri trgovskega izmenja¬ la s sovetskimi republikami samimi. . ,i P) Udeleževati se izkoriščanja naravnih bogastev. sovet- j. e P u blik potom pridobivanja koncesij na njihovem Po zmagoslavni revoluciji se morajo zadruge uveljaviti ^ 5e m obsegu svojega razvoja. Vzgled Sovetske Rusije v 1 * 1 nudi priliko, da povzamemo nekatere značilne er nice: $ Konsumne zadruge bodo morale prevzeti razdeljeva¬ la Produktov po načrtu vlade. Ta funkcija bo povzročila tn eda i nepredvidevan razvoj teh zadrug. VL^Zadruge morajo vzpostaviti zvezo med izoliranimi Sev^ azume se sam0 P° se hi, da je to mišljeno v mejah mogočnosti in n ‘h političnih razmer. 213 (osamljenimi) podjetji malih proizvoditeljev (kmetov 1 obrtnikov) in državnimi organi proletarske države. Ti P°, slednji bodo dirigirali potom zadrug delo takih malih p°. jetij po celotnem načrtu. Posebno konsumne zadruge bo zbirale živila in surovine malih posestnikov, da jih bo potem predajale konsumentom in državi. c) Produktivne zadruge lahko zvežejo male produce^ v laboratorije ali velika skupna podjetja, ki postanejo fh tem sposobna za vpeljavo strojev in spopolnjenih tehnic^ delovnih načinov, One nudijo na ta način mali obrti f nično podlago, na kateri bo mogoče zgraditi socialisti^ proizvodnjo in ki bo povzročila, da bo izgubil mali ob 1 ^ svojo individualistično duševnost ter razvil kolektivis 1 duh. , rfi e 7. V očigled te ogromne naloge, ki čaka revoluciona ^ zadruge v času proletarske revolucije, opominja III- k greš Komunistične internacionale vse svoje stranke, in komunistične organizacije, da morajo energično ljevati svoje propagandistično delo za zadruge, za g rU v revolucionarnih zadružnikov, da se spremenijo zadrug^ orodje razrednega boja in da se ustvari ena sama en ° fronta z revolucionarnimi strokovnimi organizaciji 1 Kongres nalaga Izvrševalnemu Odboru Internacio 11 ^ da ustvari zadružniško sekcijo, katere naloga bodi- izvede zgorajoznačeni program. Poleg tega bodi na °^e te sekcije, da sklicuje po potrebi konference in koflŽ 1 ’^} v svrho, da se udejstvijo v Internacionali revolucioi 3 problemi zadrug. Pripomba: Redakcija teh tez ni ravno vzorna & $ škoda, da so bile sprejete, kakor javlja poročilo, 0 debate. Točka 3. je koncipirana zelo nelogično. Pr vl vek te točke izključuje naslednja dva. Zadnji stavek , velja samo za slučaj, da se nahajajo zadruge v ko^ u stičnih in ne v reformističnih rokah. — Izraz »revol(k narne zadruge« je na zapadu popolnoma brez vse , Zadruge bodo revolucionarne po revoluciji, toda v k® jj talizmu je to izključeno. Reče se lahko »zadruge v r° , gi revolucionarne stranke«, toda »revolucionarne zadr^f so besede in nič drugega. Ing. D. Guštin^' □□□□ 214 J Umetna gnojila. Pri nas se vporabi vsako leto znatne količine umetnih Wojil. Naš kmetovalec je preizkusil njihov blagodejni Pliv in ga danes ni treba več prepričevati o potrebi gnoje- J a z njimi. Česar pa mu še vedno nedostaja, je pravi vpo- »ed v njihovo učinkovanje in njihovo raznovrstnost. V ^katerih naših krajih, zlasti na težkih in hladnih zemljah, i? je Thomasova žlindra posebno dobro obnesla in ker je ha p rec l vojno tudi zelo po ceni, je postala pri nas nekako Hiverzalno (vseobčno) gnojilo. Ogromna večina naših kme- °yalcev je še danes prepričana, da je ta žlindra v vsakem p* r U najboljše gnojilo in da je popolnoma dovolj, ako bojimo samo z njo. Thmasova žlindra je nedvomno izborno gnojilo, toda f at fto pod gotovimi pogoji, kakor vsako drugo in v toliko, y°likor segajo njene gnojilne snovi. Thomasova žlindra Vs ebuje namreč samo dve snovi, ki sta rastlinam neobhodno j| 0 h"ebni t. j. fosforjevo kislino in apno. V tleh, kjer teh ne- sstaja, u Šod no . včinkuje torej žlindra do gotove mere zelo i Toda rastline rabijo neobhodno tudi še druge snovi in žlindra ne vsebuje. Te snovi so dušik in kalij. Brez ka- 'ia in dušika rastline ne živijo in zato ne smemo gnojiti postransko, ampak moramo gnojiti tudi z dušičnimi in ka- ,'levimi gnojili, ako hočemo doseči popoln vspeh v svojem r udu, . Stvar pa je, kakor bomo videli, še mnogo bolj kočljiva, gnojimo enostransko, t. j. samo z enim gnojilom, se lahko zgodi, da gnojimo sploh zaman. Rastline imajo muhe. One se ravnajo nameč vedno po tistem elementu ^ °)e hrane, ki se nahaja v manjšini. Ako ni zadosti dušika $Vi J P r -i potem lahko navozimo na njivo toliko žlindre ali ,, Perfosfata, kolikor se nam poljubi, a letina bo ostala itd. !k>$t Da dobi naš kmetovalec točen vpogled v rabo in vred- ^ - umetnih gnojil, mu nismo samo opisali vseh glavnih ^ačin ravnanja z njimi, ampak mu tudi predhodno po- kako se rastline hranijo. In samo tako je mogoče 215 pravilno razumeti smislo gnojenja. Samo ako vemo, kak 0 živi rastlina, kako hrano in koliko hrane potrebuje, lahk 0 tudi pravilno ocenimo, kaka gnojila rabimo in kolik 2 količine. Kajpada smo morali to snov za naš koledar zelo skr' čiti in stisniti in zato bo ostalo še marsikaj potrebnega zanimivega nepovedanega. Toda prav gotovo je to prvi p re ' gledni spis v tej materiji na slovenskem jeziku in zato sifl° uverjeni, da bo našim kmetovalcem dobrodošel. I. HRANJENJE RASTLIN IN GNOJILA. Kako je prišla moderna kmetijska tehnika do umn e ^ uporabljanja umetnih ali kemičnih gnojil? Kemijski kemik se je pred vsem vprašal, iz kakšnih P 1 ;' votnih snovi sestoji rastlina. V ta namen je rastline an al ziral t. j. on jih je deloma sežgal in kemično raziskal njik^ pepel, deloma pa jih je kuhal in razkrajal z različnimi slinami in drugimi kemikalijami, ki dovoljujejo, da ugm^ vimo nektere prvine. Tako je kemija ugotovila, da obstoja), vse rastline iz sledečih kemičnih prvin: ogljika, vodika, k> sl ka, dušika, fosforja, žvepla, klora, silicija, kalija, kaled magnezija, natrija, železa in (v neznatnih množinah) m 3 gana. a < p. Ko je kemik dognal to, se je vprašal dalje, da-li vS , n bujejo vse te prvine tudi tla, na katerih rastejo rastline ^ v kakih količinah. Ugotovil je, da vsebujejo resnično tu tla vse te elemente. — , ga Nadaljna raziskavanja pa so nam pokazala še sled e dejstva: c, 1, da so rastlini glavne in za njeno življenje n e kalcij, da so ostale zastopane v nji samo v neznatnih koh c nah ter da izhaja rastlina tudi brez njih; 2. da vsebujejo tla (zemlja) skoro vedno v zadostni 1 ri te glavne rastlinske hrane, da pa je ta hrana v tleh v dv ni obliki, raztopljena in neraztopljena in .^j .3. da rastline lahko sprejemajo hrano samo v ov , raztopnin ali plina in da je torej neraztopljena hrana v 1 za rastline brez vrednosti. — Rastlinska hrana je v tleh ali v obliki organičnih sn t. j. ostankov živih teles, kjer prevladujejo ogljik, v0 lr1nia rlva cta KrP7Karvna nlinal 2 l \\ pel V hodno potrebne one prvine ali elementi, ki smo jih gori ^ prto natisnili, t, j. ogljik, vodik, kisik, dušik, fosfor, kalij 216 (j z ^čnlh rudninskih soli. Rastlinska hrana, ki jo dovajamo od zunaj, se imenuje gnojila in ta so potem organična, J! P a rudninska (mineralna). — Organična gnojila so: hlev- gnoj, kompost, kri, gnojnica itd. — rudninska: različne h 1 ’ kakor n. pr. superfosfat, Thomasova žlindra, čilski so- a r, kainit, stassfurtska sol, gips, apno itd. — Hrano iz organskih gnojil morajo osvoboditi in jo na- i^viti dostopno rastlinskim koreninicam še-le posebne H'vice (bakterije in bacili); to so s prostim očesom ne- drobna, živa bitja. Rudninske soli pa, ki so rastlinam °jrebne, se deloma v zemlji počasi topijo, deloma pa jih majhne gljivice predelavajo in napravljajo sprejemljive a koreninice, Vsaka letina izrabi del v zemlji pripravljene hrane in z , s ak 0 žetvijo in z vsakim pridelkom odstranimo iz tal gotovo občino organične in rudninske rastlinske hrane. Na ta ac in izčrpavamo tla v splošnem: v njih je samo po sebi e dno manj hranljivih tvarin, ako ne dovajamo novih. Izčr¬ pamo pa jih tudi v posebnem, ker izčrpavamo predvsem ^topljeno in rastlinam dostopno hrano. Tla, tudi če vse- J u >ejo dovoljno hranljivih tvarin, postanejo nerodovitna, P miljarde in miljarde pridnih, ali neizrekljivo drobnih Havcev, bakterij, ne morejo tako hitro pretvarjati organi- snovi — in ker voda, pomešana z različnimi slabotnimi |! s bnami, v tleh ne more tako hitro stopiti rudninske rast¬ rske hrane, kakor jo hitro vsesavajo velike in požrešne pline s svojimi bujno razpletenimi koreninami in koreni- Ako hočemo torej, da najdejo vsejane ali vsajene rast¬ je zadosti organične in anorganične (rudninske) hrane e Pripravljene v zemlji, potem moramo: [■ h Ali pustiti zemljo po vsaki, ali vsaj vsaki drugi le- r*’ e no leto, da počiva in si obnovi svoje redilne snovi, t. j. a io pustimo, kakor pravimo — «v strnišču», ali pa jj2, da ji obnovimo njene moči na umeten način, t. j. da kh povrnemo v obliki gnoja ali umetnih gnojil. . V starih časih, ko se ni gospodarilo tako živo in umno, m J e vedno puščala zemlja «v strnišču». — Kmetovalec je Pir e l° Va l sv °i° zem lj° n - P r - tako-le: prvo leto je sadil krom j e a H kako drugo okapavino, drugo leto je sejal žito, tretje (^.Pustil njivo v strnišču. Pozneje je začel sejati v žito de- ,0 in je imel v tretjem letu deteljišče. 217 Detelje, kakor tudi vse stročnice se posebno dobro ob' našajo v strnišču, ker gojijo na svojih koreninicah neke bab' terije, ki imajo to sposobnost, da izpreminjajo dušik iz zrab a v rudninsko rastlinsko hrano in ga nabirajo v tleh. Dušik ) e ’ kakor smo že zgoraj videli, med glavnimi, rastlinam P°' trebnimi prvinami in nektere rastline ga rabijo v posebfl 0 velikih količinah. Danes pa ne puščamo več zemlje neobdelane, amp^ jo rajši gnojimo in ji dovajamo na ta način novih redil 111 ” snovi. Motreč zgoraj navedene glavne, rastlinam v hrano P°' trebne prvine, pa lahko rečemo o njih sledeče: Ogljika zemlji ni treba dovajati, ker ta prvina je na sv e ' tu med najbolj razširjenimi in je je v zemlji vedno dovoli' Vodik in kisik sestavljata vodo in jih je v vlažni zemlji v e dno dovolj. V manjših količinah pa se navadno nahajaj 0 zemlji: dušik, fosfor, kalij in kalcij. Redko pa se nahajaj 0 prvine tudi v takih kemičnih spojinah, da jih rastline lab*S naravnost vsrkavajo. Dušik je sestavina organičnih teles. * jih mrajo gljivice (bakterije) še-le razkrojiti in dušik iz Pr,. osvoboditi ter ga vezati v soli solitarjeve kisline, ki so v v° lahko raztopljive. Fosfor, kali in kalcij so v naravi sestav 1 težko raztopljivih rud, ki postajajo rastlinam le počasi ° stopne. Poslednji, kalcij, se nahaja pri nas v obliki siv®? apnenca, ki se v naravi počasi topi. Ako pa se naha). v zemlji zelo razdeljen, ga voda iz zemlje hitro izpere m j 0 ‘° 1 < tegne rastlinam. Zato imamo često čuden pojav, da ° e } zemlje na Krasu, kjer je toliko apnenca, rade bolehaj 0 nedostatku apna. Iz zgoraj rečenega pa sledi, da moramo stremet 1 . tem, da dovajamo z umnim gnojem zemlji dušik, fosfor, k j in kalcij v lahko raztopljivih spojinah in pa v zad° s množini, tako, da ne nadoknadimo samo po vsaki letim 0 ^ količine te rastlinske hrane, ki jo odnesemo z njive s ?^ delki in ki jih zemlja sama ne more hitro obnoviti, neg 0 ^ ustvarjamo v tleh tudi večje rezerve te hrane, ker sam° ta način dosežemo večje in bogatejše letine. - Najpopolnejša gnojila so: dobro urejen hlevski g , Q gnojnica, človeški odpadki in kompost, ker jih sestavi) ^ razpadajoči rastlinski ostanki, ki vsebujejo vse rastlin 1 P trebne redilne snovi. — Toda teh gnojil ponavadi km e , valeč nima zadosti in zato jih je treba nadomestiti z ru oIl, 218 s kimi gnojili. — Rudninska ali mineralična gnojila so: ali ?alašč v kmetijske svrhe napravljeni tvorniški izdelki, ka- * 0r n. pr. apneni in apnenčevi nitrati (dušična gnojila) ter ^perfosfat (fosforno gnojilo), ali so industrialni odpadki, ka- ^ 0r n. pr. Thomasova žlindra (fosforno gnojilo), razklejene *°sti (fosfor, gnojilo) i. dr. ali pa se nahajajo prosto v na¬ bavi, kakor n. pr. stassfurtska sol (kalijevo), čilski solitar 'dušično), gips i. t. d. Predmet našega razmotrivanja v tem spisu bodo samo ° n a umetna rudninska (mineralna) gnojila, ki so pri nas v ?avadi, odnosno ona, ki se dobe v razprodaji. Vsled poslab¬ šanih prometnih sredstev in nenasitnih kapitalističnih špe¬ kulacij, ki so posledica imperialistične vojne evropskih ode¬ ruhov, se namreč mnogo umetnih gnojil ne da več uvažati v naše kraje in zato nima dosti pomena, da sedaj govorimo 0 njih. II. ZAKON NAJMANJŠE KOLIČINE ALI ZAKON MINIMA. Pri gnojenju z umetnimi gnojili so učenjaki večkrat °Pazovali en pojav, namreč, da se včasih lahko zelo dobro Snoji z enim samim gnojilom in da se letina vendar-le ne 'zboljša. Ta pojav opazujejo često tudi naši kmetovalci sami in s ’ Ce r na ta-le način: Naši kmetovalci so bili navajeni prej gnojiti s Thoma- i°vo (Tomaževo) žlindro in so dosegli ž njo gotov uspeh. Ozneje pa so gnojili s perfosfatom- in često čujemo pri- °žbe, da tudi pri obilnejšem gnojenju s tem gnojilom ne dosegajo prejšnjih uspehov. In vendar vsebujeta obe ti dve dojili fosfor in kalcij in sta vobče precej enakovredni pod Pogojem, da vsebujeta enako stopinjo fosforove kisline. v e tiči torej vzrok neuspehu? j. Ta vzrok leži skoro na dlani. Kakor smo čuli prej, rast¬ ja ne potrebuje za svoje hranjenje samo fosforove kisline '.P apna, temveč tudi drugih snovi in še zlasti kalijevih in du- , lc nih soli. Rastline se ne morejo razvijati brez kalijeve in Ošične hrane in ako je ni v zadostni količini v tleh, morajo es ati in če se še toliko gnoji s fosforjevo kislino in apnom. Naši kmetovalci so torej v veliki zmoti, ako mislijo, da . s superfosfatom ali Thomasovo žlindro že popolnoma pŠ°dili potrebam svojih nasadov ali setev. Ti zahtevajo *Uierno mešane hrane, v kteri so zastopani vsi zgoraj na- 219 > vedeni glavni elementi rastlinske hrane, t. j. kalij, kalci) (apno), fosfor (fosforjeva kislina) in dušik. Kmetijski tehniki so raziskavah vprašanje, kako se obnaša letina, ako vsebujejo tla eno ali drugo teh prvin v večji ali manjši meri in tu so odkrili sledeči — rekel bi temeljni zakon umnega gnojenja z umetnimi gnojili. Pri enakih podnebnih in talnih razmerah se ravna l e ' tina vedno po onem glavnem elementu svoje hrane, ki je stopan v dotičnih tleh v najmanjši količini. Primer: dobra letina pšenice potrebuje na hektar: dušika.90 kg fosforove kisline . . , 92 kg kalija.53 kg Vzemimo pa sedaj da smo tako pognojili, da vsebuj e r tla sicer 92 kg fosforove kisline in 53 kg kalija, toda sar°° 45 kg dušika. V tem slučaju da letina teoretično samo p 0 * 0 ' vico pridelka, t. j. ono količino pšenice, ki odgovarja 45 dušika v dotičnih tleh. Letine v tem slučaju ne določata f° s ' forjeva kislina in kalij, ki sta zastopana v tleh z zadosti * 0 mero za dobro letino pšenice, ampak dušik, ki je zastop al z najmanjšo količino. Naš pridelek bo torej tolikšen, kak° r če bi gnojili tako, da bi se nahajalo v tleh: dušika.45 kg fosforove kisline. . . 46 kg kalija. 26 *:/ 2 kg Ostala polovica fosforove kisline in kalija ostane v te slučaju neizrabljena. Praktično bi bila taka žetev sicer nekoliko večja od P lovice, toda pšenica bi ne imela dovolj dušika in žito bi bi slabotno. Neki učenjak je nazorno primerjal ta pojav s škaf 0 ^ ki ima različno visoke doge. Voda v takem škafu ne stoji vrha najdalše doge, nego samo do vrha najnižje. Ta zakon imenujemo zakon najmanjše količine ah kon minima. . Ako hočemo torej povečati letino, moramo gnojiti ta j da pomnožimo v tleh sorazmerno vse štiri glavne, rast * 1 potrebne elemente in ne torej samo enega. Lelina je tem večja, čim bolje pognojimo. Toda l e ^ se ne povečava sorazmerno z množino potrošeneag & n °J„ Ako rabimo n. pr. zato, da pridelamo 12 m. stotov pšem c ’ 220 Volovo količino gnojil, ne smemo misliti, da bomo pridelali 2.4 m. stotov pšenice, ako potrosimo dvojno množimo gnojil, ^ato z gnojili ne smemo pretiravati, ker lahko pridemo na ja način do stroškov, ki bi ne bili več v soglasju s pridelki. Umen kmetovalec se bo radi tega držal pri gnojenju navodil krneti j skih tehnikov ter po možnosti delal sam poskuse na Sv ojin poljih. III. POTREBNA KOLIČINA POSAMEZNIH GNOJIL. Na prvi pogled izgleda zelo enostavno, dognati po¬ sebno količino posameznih gnojil za gotovo površino zem- mc ( n. pr. za 1 ha. Marsikdo pomisli tu takoj na kemično Analizo tal, s ktero lahko določimo, kolike množine dušika, ksforjeve kisline, kalija in apna se nahajajo v talni plasti, v resnici pa niso take analize samo zelo komplicirane in 4rage, ampak tudi zelo malo zanesljive, ker kakor smo čuli, n i glavno, da se nahaja gotova količina kake redilne snovi v b_ e h, temveč se mora nahajati tudi v taki obliki, da jo kore- ^nice lahko vsrkavajo. Da nedostaja na splošno te ali one hranljive snovi v tleh, se spozna že po nasadih (kulturah) in po izgledu tal s amih; potrebne količine gnojil pa se dajo pravilno ugoto¬ viti samo na podlagi večkratnih poskusov. Različne zemlje (težke, lahke, humozne, laporne, apnenčeve itd.) potrebu¬ jejo različne količine umetnih gnojil pa tudi vse rastline ne fobijo iste množine enega in istega gnojila. Tako rabijo krompir, pesa, švedska repa, korenje itd. dosti več dušika na hektar, kakor pa žita. Ajda ga rabi več, kakor pšenica koruza tid. Proso rabi dva do trikrat toliko fosforjeve kisline (perfosfata) kakor pšenica. Rž rabi dosti več kalija kakor pšenica itd. itd, ■ Zato bodo številke, ki jih bomo podali nižje, samo pri¬ lizne količine, ki kemtovalcu lahko služijo pri prvih posku- s ?b, pozneje pa se bo moral naslanjati na svoje lastne s kušnje. Za kmetovalce, ki prvič vporabljajo umetna gno¬ jna, je zelo koristno in poučljivo, da pustijo na njivi ali r avniku, ki ga pognoje z umetnimi gnojili, košček tal ne- P°gnojen, tako, da potem lahko primerjajo letino na pogno- le «em delu z ono na nepognojenem. Tudi je koristno zapi¬ li si letino prvega leta, da se lahko primerja z letine drugega leta in to še zlasti, ako se v drugem letu obilneje k^oji in a ko se menjajo gnojila. 221 Različne kemične analize nas uče, da odpeljemo z gla'" nimi našimi pridelki sledeče količine posameznih redil 1 " snovi iz tal: i a Ta tabela je prikroj na po Wolffu za naše etine, ki so'p vprečno polovico manjše od nemških. Romanski (zlasti francoski' podatki 0 P trebah rastlin na posameznih redilnih snov h so višji, vendar pa se zdijo nemški pravilnejši, zato se držim nemških. Te redilne snovi je treba zemlji popolnoma nadok" a diti, zato jih moramo dovesti zemlji v obliki gnojil vsaj 1 liko, kolikor smo jih odpeljali z njive. Vzemimo naprimer, da imamo na razpolago sled" c f umetna gnojila: 15-odstotni natrijev nitrat (dušično gnojd 0 ^’ 15-odstotni superfosfat (15% fosforove kiseline) in 50'° ^ stotni kalijev sulfat, potem moramo gnojiti n. pr. za r2 sledečimi najmanjšimi količinami: 28 X 100 15 186 kg. natrijevega nitrata, 13 X i»o ^ gg W 15 superfosfata in 24 X 100 50 = 50 kg. 222 v sebuje superfosfat tudi mavec (gips), ki deloma nadomestuje a Pno, nam apna tu ni treba trositi. Vprašanje nastane sedaj, koliko bi stala taka gnojitev? Dušična in kalijeva gnojila so sedaj zelo draga, ker jih JJoramo uvažati iz drugih držav (po večini iz Amerike), 'atrijev (sodin) nitrat stane sedaj 230 L. za 100 kg., kalijev s klfat 170 L., dočim stane superfosfat, ki se izdeluje v Italiji, ^kroglo 40 L. za 100 kg. — Po teh cenah in zgorajšnjih po¬ datkih bi stala minimalna gnojitev za rž na 1 ha: '■86X230 128+0.86X40=34.40+0.5X170=85 t. j. sku- Mj 547 L, 40 st. , Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so fasfati in nekatere Alijeve soli zelo težko v vodi raztopi j ive in da dušik lahko jjadomestimo v veliki meri tudi z dobrim hlevskim gnojem, jalje, da imajo stročnice in detelje lastnost, da se hranijo z p^ikom iz zraka in da ga s svojimi koreninicami deponirajo Naložijo) v zemlji tudi za prihodnjo letino. Poleg tega tudi ^ Mogoče spraviti umetnih gnojil tako v zemljo, da bi kore¬ ninice dosegle vso ž njimi dovedeno hrano. Zato moramo faktično v tabeli navedene količine superfosfata in kalijeve znatno zvišati, (pri fosforjevi kislini 2—3 krat, pri kaliju do 2 krat) dočim dušično dozo lahko znižamo. Na ta ^ačin ne gnojimo samo boljše, nego tudi cenejše. V našem zgorajšnjem slučaju (za rž na ha) bi poskusno fjjojili prvič n. pr. tako-le: 3 — 400 kg. superfosfata, 100 do kg. kalijevega sulfata in okroglo 100 sodinega nitrata, aka gnojila bi stala sedaj za 1 ha okroglo 520 L. 2 Travnike pa gnojimo približno 4—600 superfosfata, 1 do kalijevega sulfata in 3—400 sodinega nitrata. Natančnejše podatke o količinah bomo podali pri opi¬ janju posameznih gnojil, umen kmetovalec pa bo moral ec mo računati, ali se mu gnojila izplačajo ali ne. IV. GLAVNA UMETNA GNOJILA IN NJIHOVA UPORABA. j Moderna industrija in moderna kemija sta nam odkrili ,°lg 0 vrsto najrazličnejših tvarin, ki se lahko uporabljajo Umetna gnojila. Zlasti kovinska industrija in industrija f . ln a nam nudita mnogo odpadkov, ki so se preje brezko- ‘ St no odmetavali in ki jih je moderna kmetijskt kemija ™znala kot zelo dragocena gnojila. Dosti umetnih gnojil se ^jjaja v tujih deželah v obliki raznih rud, ki se potem, *°r smo že preje omenili, predelavajo v posebnih tvorni- 223 cah naravnost v umetna gnojila. Nekatera gnojila leže ti^ 1 že pripravljena v nravi in se lahko neposredno uporabi j Bogastvo naše zemlje na takih tvarinah je neizčrpljivo, toh to bogastvo je na ogromno škodo vsega človeštva zaseb 113 , last peščice kapitalističnih oderuhov, ki izkoriščajo z nj* 1 “ kmeta in delavca, da sami žive v izobilju in razkošju, bf' darkoli gnoji kmet svoje polje z umetnimi gnojili, pl aC težke davke tem svojim pijavkam, ki jih niti ne pozna. , Pa da bi se že vsa ta gnojila pri nas lahko dobila! To a ta brezvestna družba nas je s svojo nenasitno pohlepnost spravila v svetovno vojno, ki nam je vničila vse naše vr eC f nosti in vsa prevozna sredstva in tako nas ima danes še b° j v pesti kakor kdaj prej. Ona nam onemogočuje uporabil^ danes vse polno gnojil, ki so v posesti premaganih kapd 3 '^ stov, samo da kupujemo po tem višjih cenah ona, ki s ° rokah zmagovalcev. ,, V naslednjem podajamo pregled umetnih gnojil, °Pj s L pa bomo tu samo ona rudninska gnoijla, ki se pri nas do in ki imajo za nas posebno važnost. 1, Pregled umetnih gnojil. Umetna gnojila, ki se dobe v razprodaji, lahko razo limo tako-le: i e tO Organična dušična gnojila: kri, . suho meso, mrhovina, ribe, rog 0 ^’ ostanki dlak in volne, usnja i- 1. Dušična gnojila 2. Fosfatna gnojila 3.; Kalijeva gnojila i. 2 . 4 ) 1. 2 . 3 - 4 - 5 * 1. 2 . 3 - 4 - 5 * 6 . Amonijakalna gnojila: amonijev Soli solitarjeve kiseline: sodin n* in različne druge amonijakalne trat ti’ i0 (t ' apnenčev nitrat, kalijev nitrat. Apnenčev dušik ali dušično apno Naravni fosfati (rude) Žival, fosfati: rasklejene (mlete) kosti 1 Superfosfati. Žlindre: Thomasove, Martinove Fosfatni precipitati. Kalijev klorur. Kalijev sulfat. Kajnit. Kalijev solitar. Kalijev karbonat. Leu cit. Lesni pepel. , | i Ziv/o apno. • Opnenagnojila. 2. Lapor. I 3. Mavec ali gips. ^ Ta pregled seveda še ni izčrpen, toda za nas zadostuje, si lahko predstavimo številnost in mnogoličnost umetnih »ojil. 2. Dušična gnojila, I Nedostatek dušika v tleh se kaže na ta način, da so se- j^ e spomladi slabotne. Mlada žita dobe rumenkasto barvo in M)o malo listov. Sicer vidimo te znake tudi pri preveč °hrih tleh, ali v suhih tleh so precej zanesljivi. 1 Nasprotno pa nam dajo na dušiku bogata tla močne, Minozelene setve z mnogimi, gostimi listi. Žita na tleh, kjer 6 dosti dušika, rada poležejo. j Zemlje, bogate na dušičnih tvarinah (humus), so temne 0 Popolnoma črne. . Glavni, pri nas poznani dušečni gnojili sta amonijev a t in pa sodin ali natrijev nitrta (čilski solitar). a) Amonijev sulfat ali žveplenokisli amonijak. , Amonijev sulfat je bel, kristaliničen, v vodi raztopljiv v sebuje 19 do 21 odstotkov dušika. Vendar pa ga naha- i t m °_ v trgovini redko v popolnoma čistem stanju. Vsled u £ih primesi je navadno siv do temen. j, Tčasih vsebuje tudi amonijev cianur in rodanov amonij. h dve spojini sta za rastline opasčn strup. Tudi se to , Hlo lahko ponareja radi sličnosti z natrijevim sulfatom, ^sko soljo in železnim sulfatom, zato je nevarno, kupo- 1 v privatnih trgovinah. ® j. Amonijev sulfat se pridobiva kot stranski produkt pri >ju premoga za plin in v fužinah. On stoji v velikem . kurenčnem boju s sodinim (ali natrijevim) nitratom ali ■J. čilskim solitar jem, ki se pridobiva v Južni Ameriki vna- hi ki je v splošnem nekoliko učinkovitejši, Vendar pa je ^..amonijev sulfat kot dušično gnojilo zelo priljubljen in ^ Ir )en, žal le, da je razmeroma zelo drag. , )r ponijev sulfat učinkuje v tleh nekoliko počasneje ka¬ dilski solitar, ker se mora v zemlji šele pretvoriti v d r ' da ga rastlinske koreninice lahko sprejemajo. Pri Procesu gre tudi nekoliko dušika v izgubo za rast- ’ v endar pa ta izguba ni tako občutljiva, ako se zna L. 225 ravnati z njim pri trošenju. V zelo peščenih zemljah 1 zelo težkih, mastnih, se amonijev sulfat bolje obnese kor čilski solitar, V lahkih zemljah voda solitar prehm izpere, v težkih pa dela solitar skorje, dočim a o 1 ®, nijev sulfat dobro vpliva na njihovo zrahljanje- „ zemljah, kjer žito rado poleže, je vporabljati amonij sulfat in ne solitar!.. Tudi za ječmen in krompir je bo ki se nahaja v zraku. Ker je zaloga dušika v zraku Sa ončno velika in ker se vporablja v fabrikaciji tega ^°jila električna sila, je pričakovati, da bo postalo to Tulo zelo vspešen konkurent amonijevemu sulfatu in či- jAeruu solitarju. Kajpada je tudi to gnojilo podvrženo ka- 'istični špekulaciji in bo našla ta industrija še-le v so- ^aih državah svoj resnično neomejen razvoj. ^šično apno se približuje po svojih lasnostih amoni- sulfatu. Prodaja se v dveh uzorcih, t. j. 15 in 20 ' f j °tno. Barve je črne. Na 1 ha se rabi 150 do 300 kg. u^iminah se gnoji že v jeseni, najbolje 8 do 14 dni pred l l°- V lahkih, peščenih zemljah ga je razdeliti na dve 227 pok p porciji. Ako ga posujemo na mlade rastline, se na listju nekaka rja, ki pa kmalu izgine. V srednjetežkf' zemljah da dušično apno zelo dobre rezultate, v črnih vl aZ nih zemljah pa se ne sme vporabljati. Dušično apno vS / huje do 60% apna in je torej dobro tudi kot apneno jilo. 3. Fosfatna gnojila. Najbolj poznana fosfatna gnojila so: a) superfosfat ^ perfosfat), b) kostna moka in c) Thomasova ter Marti" va žlindra. Fosfatna gnojila nam dovajajo čeno, fosforovo kislino. zemljo, kakor že r«' Na oko je težko presoditi, kdaj nedostaja fosforove k lS . * t 1 -; 7 - » > ( __ pD line v zemlji. Z gotovostjo se da to konstatirati samo v žitu, pa tudi tu še-le tedaj, ko je že v klasju, t. j. ko prepozno. Ako nedostaja fosforove kisline, je žito sne s slamo m" slabo razvito in ga je v primeri ■dV v o, zrnje Znano je, da se fosforova kislina gromadi v zrnju in * j, vija torej posebno zrnje, dočim razvija dušik pri žitu P r vsem slamo. 0 - Pozabiti pa ne smemo, da učinkuje fosforova kislin" r polnoma le tedaj, ako so v tleh zastopane tudi vse m hranljive snovi v zadostni meri! Kdor gnoji s fosfati, gnoji obenem tudi z drugimi gnojili, trosi na njive in nike suh denar, ki ne klije. a J Superfosfat. Superfosfat se izdeluje iz rudnin in snovi, ki vsebni J — r - _ -, - — - , jjjii forforjevo kislino, kakor n. pr. kaproliti, gvanijski kosti, kostno oglje in kostni pepel. Te snovi se razklenil žvepleno kislino in zmeljejo. Pri razklepanju z žvep le" 1 iil°' kislino nastane tudi mavec ali gips, ki je kalcijevo g n0 P',:jvii* Vrednost superfosfata se ceni po v vodi raztop fosforovi kislini, ker samo to rastline lahko vsrkavajo, Superfosfat vsebuje navadno 15—18% fosf° r kisline. R s t Superfosfati so hitroučinkujoča fosforna gnojila- n line jih izčrpajo že tekom enega do dveh let. Z n)' lin \n\ sH torej lahko gnoji neposredno pred setvijo, ozirom 3 ', j(i travnikih, spomladi in ne že v jeseni, kakor z žlindra 1 ?!' vsebujejo v vodi težko raztopljivo fosforovo kislino in torej počasi učinkujoča gnojila. 228 |)i fy, Superfosfati se ne smejo trositi z apnom, pepelom in v .°^asoyo žlindro, ker drugače se veže forforova kislina • 6 zk° v vodi raztopljive kemične spojine in učinkuje po- Sl ter se težko širi v tleh. 5 V lahkih peščenih zemljah je treba vporabljati super- ■ a t le v malih količinah, ker drugače voda forforjevo l s hno hitro izpere. 1 ^ močvirjih, barjih in črnih zemljah je superfosfat Učinkovit. Slabo včinkuje tudi v apnenih tleh. Tu se vspe- e ) e vporabljajo žlindre. Zelo dobro pa učinkuje v močnih ilastih tleh. Na njivi je superfosfat dobro zavleči z brano ali celo jft 1 v o podorati. ž 4 Zelo dobro vplivajo fosfati pri žitih, okopavinah lji'N 0lll pirju, pesi itd.) in oljnatih rastliniah. Učinek je za- 1 0 ' °vljen, ako se uporablja superfosfat ob enem z dušičnimi d ^ superfosfatom se dobro vporablja amonijev Sam perfosfat pa se koristno vporablja samo v tleh, ki >° ujejo že zadosti dušika. ^Porabi j a se v sledečih količinah: lV' za žita. » detelje in stročnice j, krompir . . . >, peso .... » travnike 300 — 500 kg na 1 ha. 350 5 ®^ 55 ” ” ” 300 450 j) j) j •) 11 iJ-OO - 6OO j) 55 • J 6 00 in več „ „ „ „ trtah ga je treba vporabljati s kalijevimi gnojili. b) Kostna moka. ^Kostna moka se pridobiva iz kosti. Kosti obstoje iz ta- i ; an *h fosfatov, ki pa se v vodi zelo težko topijo. Še tem ^ P a se topijo ti fosfati v kosteh radi tega, ker vsebujejo (j j-udi maščobe in klej. Ako hočemo uspešno uporabljati j .°t gnojilo, jih moramo ne samo zmleti, nego tudi raz- j 1 m razkrojiti z žvepleno kislino. Vse to se v tvornicah k e r . eSn *čno dela in tako dobimo sledeče vrste kostne ' Surovo kostno moko: kosti so samo zmlete. 0 ^; Parjeno, nerazklejeno kostno moko, vsebujočo 22% 1 e ve kisline in 3 % dušika. Le-ta vsebuje nekoliko 229 manj dušika kakor surova, izgubila pa je maščobo in k° s so bolj prhke. , 3. Razklejena kostna moka (razklejene kosti) z 2“ ,• forforove kisline in 1% dušika. Ta moka je ponavadi ® drobno mleta kakor nerazklejena, razkrojivost je večja 4. Fermentirana ali vreta kostna moka, tako dobra kor razklejena. 5. Polrazkrojena in 6. Popolnoma razkrojena ali kostni superfosfat. ¥ Kosti se razkrojijo z žvepleno kislino. To razkroj®?^ povzroči, da se kostni fosfati spremene v lažje raztopb^, kalcijeve (dvoapnene) fosfate. Najboljši in najlažje topljiv je kostni superfosfat. ( ^ Količina forforjeve kisline v kostni moki je zelo M lična in varira od 20—28 %. Zato si mora dati kupec v 5, j garantirati naznačeno fosforjevo kislino v odstotkih, navideznih podobnosti zgoraj navedenih izdelkov, se v privatni trgovini s kostno moko velike goljufije, zato n poročamo kmetovalcem, da si jo nabavljajo izključno zadrugah, ki jim nudijo dovoljno garancijo za p r ° gnojilo. Trosi se 400—600 kg na 1 ha. Skrbeti je treba za to, da se dobro zavleče z bran 0 plitvo podorje. ^ . Q m - Kostna moka je počasi učinkujoče gnojilo in zato J^Ost treba trositi že v jeseni. Samo kostni superfosfat s® ^ trositi tudi zgodaj spomladi. Dobro se torej obnc s tla tl ih oziminah. Kostna moka se ne sme trositi obenem z apnom- ap” f*l kii »ai ■ n šh tis; se ne obnese dobro na tleh, ki vsebujejo mnogo Vspešno se vporablja na vlažnih in barskih tleh. * u lahke, peščene zemlje je zelo prikladna. Na težkih in R zemljah pa je bolje vporabljati superfosfat. Kostni dušik učinkuje samo oolovico toliko kakor tpsj čilskega soiitarja. c) Thomasova in Martinova žlindra. Surovo železo ali lito železo vsebuje mnogo ogli si nap’ licija in fosforja in zato je zelo krhko. Ako hočen 1 - 0 viti iz surovega železa kovno železo in jeklo, ga m osvoboditi deloma ali popolnoma teh prvin. ci Kvno železo pridobivamo na ta način, da top 111 rovo železo v posebnih posodah, t. zv. konverterjik s P s fci. kj) 230 * ap nen cem. Silicium in oglje v tem procesu zgorita, fosfor se zveze z apnom v neko žlindro in ga tako odstranimo. . Ta način pridobivanja kovnega železa je iznašel uče- ^ak Thomas in zato se imenuje ta žlindra Thomasova ^ndra. ž el e s e N, za in kovnega železa in ker je le-ta način iznašel Martin a podoben način se pridobiva tudi jeklo iz surovega l menujejo žlindre, ki nastanejo pri tem procesu Marti¬ ne žlindre. . Te žlindre, ki se potem za gnojila na drobno zmeljejo, '? e bujejo včasih do 50% fosforove kisline. Toda ta kislina 1 v vodi raztopi j iva in se nam torej zdi na prvi pogled, da v te žlindre za gnojenje brez vrednosti. Poskusi pa nas r vCe ' da se ti kalcijevi fosfati v tleh, kjer pridejo v dotiko z ^ličnimi organičnimi kislinami, vendar-le tope, čeprav -časi in da je fosforjeva kislina s teh žlinder rastlinam ° s topna. . Ni pa rastlinam dostopna vsa fosforjeva kislina Tho- [ f?° Ve in Martinove žlindre. Skušnje nas učijo, da rastline I.. «o vporabijo samo ono kislino teh žlinder, ki je raztop- v dvoodstotni citronovi kislini. Zato bi se moralo pla- J 1 .,. 1 samo ono fosforjevo kislino Thomasove in Martinove $ In Pre, ki je raztopljiva v dvoodstotni citronovi kislini. ' na barskih in zelo humoznih (črnih) tleh pride tudi 1 ala fosforjeva kislina do veljave, j žlindre so počasi učinkujoča gnojila. Gnojiti je treba i^/mn že v jeseni! Vporabljajo se vspešno posebno na peščenih tleh, kjer se je bati, da bi voda fosforjevo - 1 ] 00 P er t° s t a t° v prehitro izprala in pa na barskih ter T. a tleh. Za barska tla je še posebne vrednosti radi obil- 'e*- N apna (do 30%), ki'ga vsebuje. Zelo koristna je tu aiočnih tleh, ki so revna na apnu. j Količina v dvoprocentni citronovi kislini raztopljive , s forove kisline -. žlindrah je zelo različna, zato si je treba 1 Pri nakupu vedno zajamčiti stopinjo fosforjeve kisline. JjPovati jo je treba torej samo pri zadrugah in nikoli v lv atni trgovini! Na njivah jo je treba dobro spraviti pod zemljo! e e > 'Trosi se navadno 6 do 8 mtr. stotov, na barskih tleh pa 0 do 10 mtr. stotov na 1 ha. L Ugoden učinek se pokaže često še-le v drugem in tre- letu. 231 Iz v začetku povedanega sledi, da se dobijo te žlin^ rC po ceni samo tam, kjer cvete železna industrija. Pred voj 1 )” smo jo dobivali iz avstrijskih in nemških industrijal 3 ^ krajev, zločinska kapitalistična trgovska politika pa nam te vire zagradila, ali pa celo uničila. V Itliji se danes žlindre ne dobijo, ali pa so tako drage, da jih ni mogo ce dobaviti. 4. Kalijeva gnojila. Tudi nedostatek kalija v zemlji se na rastlinah z 1 težko zanesljivo ugotovi. el° Na listih krompirja, ajde in pese opažamo pege, če n 1 ib> dovolj kalija v tleh. Gotovi deli lista, in še posebno ^ . postanejo rumenkasti in zamrejo, dočim ohrani ostali 4 lista svojo navadno barvo. Pri ovsu so konci listov rumf^j Kot kalijeva gnojila vporabljamo tako zvane kahi®t soli, ki se pridobivajo na rudarski način v jrazličnih d kakor n. pr. v Nemčiji (v Stassfurtu), na Poljskem (v vadno kameneno sol, ki jo vporabljamo v kuhinji in živino in so cesto tudi pomešane ž njo. Kuhinjska sol P®;,. 0 rastlinam škodljiva in zato se kalijeve soli pogostoma clS bojda 21% kalija. 2. Koncentrirane ali visokoodstotne kalijeve solj> lt 0 tvorniški izdelek. Te soli vsebujejo od 20—57% kali) sicer: kalijeve gnojilne soli z 20, 30 in 40% kalija, žy e P P' s približno 26% kalija in klorov kalij z 51—57% kalij 3 kasti, pozneje rjavi in končno se posuši ves list. Pesim postanejo najprej rjavi, pozneje beli, končno dobijo kvarjene oblike in odmrejo. Na splošno so rastline, ce kalija v zemlji, mehke in uvele. Ako opažamo na travniku dosti stročnic (grašice m o ' je to znamenje, da je kalija dovolj, ako pa nadvlad 3 biljke, potem je to skoro zanesljivo znamenje, da nedost 3 kalija. lički), Ameriki in drugod. Te soli spremljajo po navadi ^ 1 e t v takozvanih kalijevih tovarnah. Tako dobivamo v razp r daji po čistoči dve vrsti kalijevih soli in sicer: l)Naravne ali nizkoodstotne kalijeve soli. Sem s £ , dajo: kajnit s 12.4%, karnalit s 9.%, silvinit z 12.4% in . c j nolit (silikat) z 9 do 10% kalija, v Italiji, v p r ° v *je Laciji, se pridobiva neki silikat, levcit imenovan, ki vse 232 I Glede silikatov je pripomniti, da so v vodi neraztop- 'jivi, v zemlji zelo težko, da torej učinkujejo zelo počasi a li sploh ne. Zato se šarlatanskim hvalisanjem s strani Gornic in trgovcev tu ne sme verjeti. Nabaviti se smejo s *®o za poskuse. Naravne kalijeve soli vsebujejo, kakor smo že zgoraj penili, v znatnih količinah različne stranske, klorove soli, vplivajo nepovoljno na tlo in rastline, dočim so koncen¬ trirane kalijeve soli teh klorovih soli skoro proste. Te ganske soli tlo zgostijo ali pa napravijo v njem celo a korje, ki branijo zraku in vodi v zemljo. Temu se sicer Opomore na ta način, da se gnoji tudi z apnom, ki včinkuje ra Vno nasprotno, to je, rahljajoče na tlo, toda vsekako je ^Porabljati naravne, nizkoodstotne soli samo na lahkih, Peščenih ali peščenoilnatih zemljah, nikakor pa ne na tež- ^hilnatih in glinastih zemljah. Posebno dobro se obnesejo e naravne kalijeve soli tudi na barskih tleh in močno črnih ? e mljah. Močne zemlje vsebujejo navadno dovolj kalija in Ph ni treba gnojiti s temi gnojili. V vsakem slučaju pa je tr °siti nizkoodstotne kalijeve soli že v jeseni, da se klorove S °H do spomladi razkrojijo, ker klor škoduje rastlinam. Koncentrirane soli tla manj zgostijo in niso nevarne Se menju, zato se lahko vporabljajo tudi spomladi. Vendar P a jih treba trositi nekoliko tednov pred setvijo! Na mlade rastline pa se ne smejo trositi nobene kali- jfue soli, ker načenjajo lističe in škodujejo razvoju rastlin. Klorove soli vplivajo nevgodno zlasti na krompir, vinsko rt « in tobak (manj nevgodno vplivajo na peso), zato je za e rastline vporabljati izključno koncentrirane kalijeve soli. Kalijeva gnojila zelo izčrpavajo fosforjevo kislino, * a to se mora z njim v isti setvi gnojiti tudi s fosfornimi ? a °jili. Najbolj prikladno se vporabljajo s kalijevimi solmi žlindre in to radi tega, ker vsebujejo mnogo apna. . Za kalij niso hvaležne samo one rastline, ki potrebujejo °sti kalija, kakor n. pr. krompir, pesa, detelja, lucerna itd., 'Ppak tudi žita. Pšenica, rž koruza na lahkih tleh, se prav $ a hvali, če se ji gnoji s 30 — 40 kg kalija na 1 ha. Ječmenu izplača pognojiti s 60 — 80 kg. kalija. Manj hvaležen za ^.gnojilo se kaže oves. Tudi grah in druge stročnice se ka- s Jo sprejemljive za kalij in še posebno, če se jim istočasno Poji tudi s fosfati. 233 Naglasiti moramo še posebno, da kalij prav izdat koristi trtam, ako se jim ga da v koncentrirani (zgoščeni) obliki, to je v visokoodstotnih soleh. Krompirja se gnoji z 2 V 2 —3 mtr. stotmi 40% kalijeve soli, ako so tla kalija potrebna in ako se gnoji brez hle v ' skega gnoja. Ako pa se vporablja tudi hlevski gnoj, poten 1 zadostuje 1—IV 2 metr. stota na 1 ha. Isto velja približa 0 80 stotne tudi za peso. Tudi na travnikih se zelo dobro izplača gnojiti s 60 d° kg. kalija na 1 ha. Tu se lahko vporabljajo nizkooA _..tne, naravne kalijeve soli (zlasti kaj nit), v kterih je kalil cenejši. Toda kalij izčrpava apno, zato se mora gnojiti za njim tudi z apnom ali pa z žlindrani. Na zelo močnih, težkih zemljah je bolje, da se ne gn°j! s kalijem, ker se tlo preveč zgosti in se s tem travi več škob 1 kakor pa kcristi. Pri nakupu kalijevih soli si je treba vedno dati kaW zajamčiti v odstotkih! V privatni trgovini se vršijo tu velik 3 sleparstva, zato priporočamo, da si ga kmetovalci naročaj 0 samo pri zadrugah, ki vsebine kalija same kontrolirajo. 5. Apnena gnojila. Najlažje se da ugotoviti, da-li je dovolj apna v zC j 0 ali ne. Na apnu uboge in na apnu bogate zemlje imajo z® značilne rastline. « Ako vidimo na travniku dosti kiselice (rumex), rn atl ' presljice (equisetum) praproti, ali, ako vidimo po njivi p*f sljico in slabo razvito deteljo, tedaj lahko z vso gotovost) lahko rečemo, da tla nimajo dovolj apna. Tudi bor 1 smreka nam kažeta na nedostatek apna v tlu. Nasprotno pa so nam dobrovspevajoče stročnice, d e ^ tel j e, lucerne, divje rože, maline, bukev, hrast in dr. z afle sljivo znamenje, da so tla bogata na apnu. Apno je lahko tud: kemično dognati. Pri večjih koh c ^ nah zemlja zašumi, ako jo polijemo s solno kislino. Man) , količine pa lahko določimo za praktične namene d° v °' natančno na priprost način s takozvanim kalcimetrorn. Kot zadostno mero apna v tleh smatramo 1 % v 1° 6t in 2—3 v težkih zemljah. Težke zemlje so navadno na apnu, dočim so lahke običajno bogatejše. {} Apno je rastlinam neobhodno potrebno. Posebno d° apna rabijo: repa, korenje, detelja, grašica, tabak i. dr- 234 Toda apno je še z drugega razloga tlem neobhodno Potrebno. Ono ima namreč lastnost, da zemljo zrahlja in 2 ato je treba gnojiti z apnom zlasti težkim ilovicam in gli¬ nam. To lastnost imajo sicer tudi druga gnojila, izvzemši kalijeve soli, toda ne v toliki meri. Apno (kalcij) dovajamo zemlji v treh spojinah: kot ogljenčevokislo apno, kot živo in končno kot mavec ali §!ps, ki je sol žveplene kisline. Ogljenčevokisla apna so: navadni apnenec, ki tvori pri "as cele hribe in gore, apnenci kot odpadki iz različnih in¬ dustrij (žlindre, izločki pri sladkorni industriji i. dr.) in končno lapor. Živa apna so: žgani apnenec (živo apno), apneni prah *u apneni pepel, ki ostaneta na dnu apnenic. Poslednja dva v sebujeta 60—70% živega apna. Mavec ali uips, ki se pridobiva v rudnikih kamenene soli. Apno je v vodi razmeroma tanko topljivo in ta njegova Ustnost je ravno kriva, da tako hitro izgineva iz tal. V žemlji ga voda hitro izpira in odnaša v spodnje plasti tal, kjer j erastlinam nedostopen. Radi tega ga je treba zgor¬ njim plastem zemlje redno na novo dovajati. Hitro izgineva a Pno zlasti, ako se gnoji s kalijevimi solmi in ker kalijeve s °ii tla tudi goste, se mora s kalijem ali za kalijem vedno gnojiti tudi z apnom. Z eno letino odpeljemo iz tal 2% do 5 mtr. stotov apna in to je treba vedno nadoknaditi, izven, a ko ni zemlja izredno bogata na apnu. Lahkim zemljam dovajamo apno v obliki ogljenčevo- kislega apna, t. j. v moko ali pesek zmletega apnenca, la¬ porja, cestnega prahu itd. Težkim zemljam pa je dovajati ? lv ° apno, apneni prah ali apneni pepel, ker ta apna hitreje 'n močneje rahljajo zemljo, ter se ni bati, da bi jih voda Prehitro izprala. Na 1 ha. trosimo: apnenca do 40 mtr. stotov, živega apna 6 do IG mtr. stotov, laporja, prahu, apnenega pepela itd. pa sorazmerno L °liko več čim manj apna vsebujejo. Z apnom je treba gnojiti vedno v jeseni. Posebno dobri uspehi se dosežejo v črnih in barskih ^eb, ki bi se brez apna sploh ne dala uspešno obdelovati. Vendar pa tu ne smemo z uporabo apna pretiravati (zlasti 235 - ne z živim apnom!) ker apno hitro razkraja organične snovi v zemlji. Ako vporabljamo apno s hlevskim gnojem, je treba hlevski gnoj najprej podorati in šele potem potrositi z ap' nom, ker sicer se izgublja dragoceni dušik. Apno se mora potem dobro prevleči z brano. Živo apno se nikoli ne trosi na kalij ali zelene rastline. Živo apno se trosi v obliki prahu. Ako se torej kup 1 apno v kosih, ga je treba najprej umoriti, toda samo toliko, da razpade v droben prah. To napravimo tako-le: Vzemimo koš, ki drži približno 25 kg apna. Ta koš z apnom potuknimo v vodo toliko časa, dokler uhaja iz vod® zrak, kar se vidi na brbunčkih, ki vrejo iz vode. To traja 3—4 minute. Potem pa stresimo apno na primerno mesto. V četrt ure razpade živo apno v droben prah. Dobro pa se obnese tudi sledeči način: Apno v kosih razpeljimo takoj po njivi v manjše kupc e in ga pokrijmo s plastjo zemlje. Ako čez par dni zemlj a na površini razpoka, ga zopet skrbno zakrijemo. V p a ^ tednih se z zemljo pokrito živo apno spremeni v droben pran in tedaj se raztrosi po njivi. Mavec zaostaja daleč za apnom, čeprav je apno v mavcu navadno dražje. Njegova učinkovitost je negotova, zato je treba delati ž njim najprej poskuse. V. SPLOŠNE PRIPOMNJE. Kakor smo videli, imamo z ozirom na učinkovitost dve vrsti rudninskih gnojil: hitro učinkujoča in počasi učinkO' joča, kar je odvisno od raztopljivosti gnojil. Z ozirom na to velja važno pravilo, da s hitro učinkujočimi gnojili niko 1 ne gnojimo v lahkih, t. j. peščenih zemljah. V lahkih zena Ijah se taka gnojila hitro raztope in prvi dež jih izpere nižje plasti zemlje, kjer jih korenine rastlin več ne dos e ' žejo. To pravilo velja predvsem za čilski solitar, ki je zel° drago dušično gnojilo. V srednje težkih zemljah naj se vporabljajo hit r ° včinkujoča gnojila v dveh porcijah in sicer tako, da se pr va porcija trosi pred setvijo, druga pa 4 do 6 tednov pozneje ! udi v težkih zemljah je s solitarjem dobro ravnati tako. V vrtnarstvu, kjer se rastline večkrat režejo (solat e > radič) in hitreje razvijajo, se priporoča, raztopiti solitar v vodi in zalivati s tako raztopino tudi med letom. 236 S počasi učinkujočimi gnojili pa je gnojiti že v jeseni, se čez zimo v zemlji raztopijo in postanejo tako do- i^opna rastlinskim koreninam. To velja posebno za žlindre. amonijevim sulfatom gnojimo nekoliko tednov pred se¬ dijo, ravno tako tudi s superfosfatom. Gnojila se morajo raztrositi kolikor mogoče enako¬ merno povsodi kmaor prodirajo korenine. Paziti je na to, da pridejo dobro pod zemljo, da jih ne odnaša veter, ven¬ dar pa se ne smejo globoko podoravati. Navadno zadostuje, da potrošeno njivo dobro prevlečemo z brano. V vetru se smejo trositi umetna gnoijla, posebno ne po travnikih, ^a travnike je treba poiskati mirno vreme pred dežjem. Ako hočemo pravilno trositi gnojila, moramo vedeti Površino zemljišča, ki ga hočemo pognojiti. Zemljišče si 'Zmerimo sami, ali pa izvemo njegovo površino v davčnem ' lr adu ali pa pri okrajnem geometru v evidenčnemu uradu, 'aki podatki se dobijo zastonj. Vsak kmetovalec bi moral Ve deti za površino vseh svojih zemljišč. Vrtnarji, ki obdelujejo zemljo v majhnih, pravilnih Medicah, si lahko izmerijo gredice sami in izrazijo površino v kvadratnih metrih. Na vsak kvadratni meter je potrositi ^°liko dekagramov umetnega gnojila, kolikor ga je označe- ^ga vmetričnih stotih (kvintalih) na 1 ha. n. pr.: na 1 ha "jive se rabijo za krompir 4 mrt. stoti superfo.sfata, torej 1 m 2 njive = 4 dkg, superfosfata itd. Da enakomerneje ^trosimo umetno gnojilo po zemljišču, je najbolje razde¬ dini zemljišče na 2, 3, 4 ali več enakih delov in ravno v '■oliko delov tudi izračunano količino gnojila, potem pa po¬ dojiti del za delom. , Pri trošenju je paziti na to, da gnojila niso strnjena v p e Pah. Gnojilo v kepah ne samo da se ne da dobro razde- , l o po zemljišču, nego tudi lahko vpliva zelo škodljivo. Ne¬ vera gnojila naravnost sežgejo seme ali mlade rastline, Z 10 pridejo v kepah do njih. Kepe je treba torej pri trošnji s r eti z roko ali razbiti s tolkačem. Ako trosimo umetno gnojilo v majhnih količinah, kakor w P r - v vrtnarstvu, je dobro primešati jim pri trošnji neko- ’ko suhe prsti, da se lažje enakomerno raztrosijo po gredi- d, Ker so dandanes gnojila zelo draga, je priporočljivo tehtati gnojilo za vsako gredico posebe. . Ako se kupujejo tako zvana kompletna gnojila, t. j. e pripravljene zmesi fosforjeve kisline, dušika in kalija, 237 kakor n. pr. za gnojenje krompirju, grahu itd., tedaj j e vedno zahtevati recept, po katerem je gnojilo zmešano ; Tudi si je treba dati garantirati fosforovo kislino, dušik i* 1 kalij v odstotkih. Ako nastanejo pomisleki proti kakem 11 gnojilu, je takoj vzeti vzorec, najbolje v kaki steklenici, & zapečatiti pred pričami in poslati v analitični laboratorij' Letos smo prišli na sled velikim goljufijam z umetnimi gnO' jili. Gotove privatne tvrdke so prodajale mešanice gnoj 1 * za krompir, ki so bile brez najmanjše vrednosti. Vobče se priporoča, ne kupovati mešanic! Vsaka zem' Ija ima vsoja posebna svojstva in svoje posebne potrebe zato se ne sme gnojiti vseh tal po enem in istem kopi* 11 ' Tudi ne more nihče pravilno gnojiti, ki stalno sam ne za ' sleduje včinkovanja porabljenih gnojil. Pripomniti moramo, da vsebujejo močne zemlje, il°' vice in gline že same po sebi dovolj kalija in da jim tore) navadno ni treba gnojiti ž njim. Ako se torej nahaja v m®' sanicah — kompletnih gnojil — kalij, ki je sedaj drag, ne samo da je s tem zavržen denar, nego kalij v te z kih zemljah tudi slabo vpliva na fizikalne lastnosti zendr' t. j. tla se zgoste in postanejo — kakor smo na drug e mestu omenili — neprodorna za zrak in vodo. Tudi p° vzroča kalij tvorbo škorij v tleh in to zlasti tedaj, ako vse bujejo mnogo železa , , Dalje pa ne sme kmetovalec zabiti, da samo z um® nimi gnojili v kmetijstvu ne shajamo. Orno zemljo je tre vsako toliko gnojiti tudi s hlevskim gnojem, ki je ra 1 svojih posebnih lastnosti nenadomestljiv. Ako pa ni dovo ■ hlevskega gnoja, tedaj je skrbeti za takozvani mešanec a ‘" kompost. Na zamočvirjena tla ne gnojimo nikoli, tu bi bil trud zaman! Zamočvirjena tla je treba najprej osušiti 111 še-le potem gnojiti. Zabiti pa tudi ne smemo, da ni vse na gnojeni u ' ampak, da mnogo odvisi tudi od priprave tal za dotiču c rastline. O tem važnem poglavju žal ne moremo govor 1 * 1 tu, ali vsaj mimogrede moramo omeniti, da je delo dobr<# pluga med poglavitnimi pogoji za dobro letino. Kje r ,e dobra in težka zemlja, ne orji preplitvo/ Ing. Drag. Gustinčič' □□□□ 238 REČNiK slovenačko - srbo - hrvatskih razlika. A ^ttpak — a, ali B ^agdejno — blagqdetno lažno — ludjačko ogve — bogzna rca — udarac nogom fezno — brezdno rez pomembno — beznačajno briz galnica - štrcalica C Ce nitev — procena cel6 — fak ^as vrerae ~~ ak ° ^eden i ep e nier, s čemer — čime Prav _ iako | ut «0 — culo u *‘* čujem — paziti, bdeti „ D 7 k *e — devojka 61 ~ mo e lež — dio d e, ovni — radni c lovati,- ujem — dejstvovati — dečački d ° ka j — prilično °ločevati — ustanoviti, odrediti r °btinica — mrvica tu Žaben — društven dati duška — dati izraza dušik — dušac, azot E enota — jedinica enotna — jedinstvina F fant — monak G garati — prekomerno raditi gibanje — pokret gnati — goniti, terati gmoten — materijalan godba — glazba, muzika goljufati — varati grajšcina — (malen) zamak gosposka zemlja — spahiluk H hinavski — neizkren hitrica — naglost hlapec — sluga hlimba — lizunstvo I ihteti — plakati iskati — tražiti istočasno — istovremeno izbruhniti — buknuti izdelan — izradjen izhod — izlaz izjema — iznimka izkoriščanje — izrabljjvanje iznajdba — pronalazak izprtje — obustava rada u tvor- niči i izbacnjenje radnika izpuliti — izguliti 239 izprememba — promena izvedeti — doznati izvesti — provesti izvor — vrelo J jedro — jezgra K kaj — što kajpada — dakako, dašto kalno — mutno kdaj — kada kljub temu — uprkos toga kmet — seljak koderkoli — gdegod komaj — taman kos — komad kosmat — porasao dlakom kramar — branjevac L lakota — glad lastnost — svojstvo ločiti — odvojiti, razdvojiti ločitev — razdvojba, razvod M malomeščanje — sitna buržuazija mar ni — da - Ii nije marsikaj — mnogoštošta maščevati se — (o)svetiti se meja — granica menda — bitče, čini se da mezda — nadnica miza — što možje — ljudi N najet — najamni najeti — unajmiti nahajati nalaziti naloga - zadača namreč — naime napak — naopak napeljavanje — navodenje napoditi — nagnati, poterati narobe - obratno nastanek — postanak natančno — točno navadno — obično navzdol — nizdd, nizvodu nedostopno — nedostupačno neizogibno — neizbežimo neomahljivo — nepokolebivo neupogljiv — čvrst nesodoben — nesavremen nevarnost — opasnost nezaslišen — nečuven nič — ništa nikoli — nikada noben — nijedan nujnost — hitnost O obdelati — obraditi obenem — ujedno oblast — vlast, sila obljuba — obetanje območje — opseg obris — očrt obseden — besan obupno očajno obziren — obazriv odpoved — otkdaz odrešenik — spasitelj odslej — odsad ohlapniti — opasti, postati la& a okleniti — obuhvatiti okoren — nespretan okrevati — oporaviti se omejenost — ograničenost omledan — mlitav opica — majmun oporoka — testamenat opravičiti — opravdati opraviio — posao osovražiti — omrziti osredočiti — centralizirati ovira - zapreka 2^0 p Pahniti — gurnuti Pehati — gurati pesa - cvekla i Počasi — polagano Podirati — rušiti Podjetje — preduzeče odkupiti — podmititi Podlaga —osnova Pogoj — uslov Polastiti se — osvojiti Polt — boja čov. kože Poklicati — pozvati Potneu — značenje Poosebljen — oličen ( Popolnoma — sasvin Porajati se — poradjati se Porok — jamac, poruk Poskrbeti — postarati se Poslopje — zgrada, kuča Poskus — opit Poskušnja — poskus Posojilo — zajam Potem = posle toga, onda Povprečno — prosečno Pozabljati — zaboravljati Ptedpravice — preimučstvo Pfehod — prelazak Predno — pre P f odsodek — predrasuda Pfedvsem - pre svega Pomagati — pobediti Omemba promena Pameten — lukav P r emog — čumr Ponehati — prestati P' e Pričan — uveren Oskrbovati — snadbevati Oteklost — prošlost Pridno — oprezno P r °tislovje — protivorečje rožnat — pružan j Pikati se — prerekati se pridelek — proizvod (poljoprivr.) priden — marljiv prihajati — dolaziti prihod — dolazak prikazen — pojava prikleniti — priklopiti prizadevati si — starati se prizanesti — prostiti R Raba — up treba rabelj — krvnik rastlina — biljka razkosan — raskomadan razločevati — razlikovati razmere — prilike razen — oslm rediti — hraniti resen — ozbiljan resničen — istinit reven — ubog rdeč — crven rjav — zagasit rotiti — zaklinjati rumen — žut rž — raž S sad — plod sapa — dah, vetar segati — dostizati 1 seja - sednica semenj, sejem sajam seveda — dakako seznaniti — upoznati sklenit — zaključiti sklep — zakliučak sklicati — sazvati skušnja — ispit siečisvuči smer — pravac sploh — uopče splošno — opčenito spoditi — oterati 241 spomlad — prolede spomniti — opozoriti, setiti sprejeti — primiti spremstvo — pratnja sprijen — pok varen spuntati se — pobuniti se srajca — košulja stanovski — staleški stavka — štrajk stopnjema — postepeno sunek — udar svoječasno — u svoje doba š še-le — tek škof — biskup število — broj T takoj — odmah tičati fv tem tiči) — bi i unutar (u torne jest) tisto — ono tlačan — kme , difčija toda — ali tolažiti — tešiti torej — daklem torišče — polje, sfera tozadevno — tičudi se stvari trčiti — suudariti. kucnuti U ugibati — pogadjati ugonobiti — uništiti ujemati se — slagati se upanje — nada uradnik — činovnik uresničiti — ostvariti usoda — sudbina uveljaviti — sprovesti V vajen — naviknut varstvo — zaštita vedeti — znati veda — nauka vedno — uvek vejica — grančic 1 vendar - ipak vesoljni — opšti vest — savest vkljub — uprkos vir — vrelo vobče — uopšte vas — selo vprašanje — pitanje vpiti — vapiti vred — zajedno vzgled — primer Z začasno — privremeno zadev — posao, delo zadirati se — zadirkivati ( se ^ zaduhati — namirisati zalotiti — dobiti inflagranti zamuda — zakašnjenje zapečatiti — zalepiti v . zapopa en — uključen u sadr z ! zapor — zatvor, tamnica zapraviti — profučkati zastonj — bad„va zaupati — poveriti zaupnica — poverenje zavarovanje — osiguranje zdeti se — činiti se zgovornost - ■ rečivost zlasti — naročito zmaga — pobetla zmajevati — tresti (glavoffl) zrahljati — porahliti zunaj — vani zveš — veran ž žlahten — plemenit □□□□ 242 KAZALO Stran internacionala (delavska himna) . 3 koledar za navadno leto 1922 . 5 ^ere tn teže. 15 Ogovor pod lipo. G.^1 0 sovetih. 31 Proletarske internacionale. Anin. 33 A. Prva internacionala. 33 B. Druga internacionala.. • • C. Tretja internacionala . 33 I. Kongres Kom. internacionale. 33 a) Poziv Rusije. 33 b) Delo kongresa.72 1. Smernice Kom. internacionale.73 2. O burž. demokraciji in diktaturi proletariata . 81 3. Manifest na proletariat vsega sveta.82 II. Kongres Komun, internacionale. 33 1. Pogoji za vstop v Kom. internacionalo ... 87 2. Nacionalno in kolonialno vprašanje .... 91 3. Kdaj in pod katerimi 'pogoji se smejo usta- no vijati so veti.96 III. Kongres Komun, internacionale.99 1. Teze Komunistične internacionale o svetovnem položaju.100 2. Taktika komunistične internacionale.120 °1® mladine. Pertot Jože ..151 j PROLETKULT: j°' a in vzgoja v Sovetski Rusiji. Alojzij Hreščak.109 °* a >n komunizem. N. Buharin in E. Preobraženskij.177 0 GOSPODARSTVO: * a družništvu. Ing. D. Gustinčič. I. Pojava in bistvo zadružništva. io3 II. Uloga zadružništva v proietarskem gibanju.191 III. Oblike zadružništva .“ 33 1. Denarne zadruge .. 2. Konsumne zadruge . 3. Obrtne ali produktivne zadruge. 4. Poljedeljske zadruge .. IV. Zadružništvo in politika. Umetna gnojila. Ing. D. Gustinčič .. I. Hranjenje rastlin in gnojila. II. Zakon najmanjše količine'ali zakon minima . . . . III. Potrebna količina posameznih' gnojil. IV. Glavna umetna gnojila in njihova uporaba . . V. Splošne pripomnje . Rečnik slovenačko - srbohrvatskih razlika. NARODNA IN IJNIVERZITE. KNJIŽNICA 2l1 2l® 2)8 21 « 22 > 223 236 239 s#** H 201 ! .,1)3 il iiNuniiiiliiu 00000516640 •V * Na pot Soma dve besedi hočemo še napisati, ko gre naš Komunistični koledar na pot med slovenske proletarce. Z izdajo smo se nekoliko 'zakasnili, toda te zakasnitve nismo zakrivili mi, delavci s peresom, ki smo ga sestavljali, temveč naši sodrugi, ki ga bodo čitali. Resnica je, da nismo imeli kje vršiti reklame za to izdajo Socialne Matice, ali ža knjige, namenjene iz naše kulturne organizacije delavcu in kmetUf.bi se tudi ne smela delati nikaka reklama. Povejmo odkritosrčno : naši sodrugi nas pri tem delu niso podpirali, kakor je bila njihova dolžnost. ’ Danes leži knjiga pred vami. Mi delavci peresa, smo se odrekli vsakega vinarja za svoje delo, da je knjiga lahko izšla, Sodrugi, prelistajte jo, pre¬ cenite, koliko ur našega težavnega dela je vloženega v nji, pa se vprašajte potem, ako ni vaša dolžnost, da žrtvujete tudi vi po eno do dve uri svojega dela zanjo! » In poglejte, kaj je pisano v nji! Niti en sam slovenski proletarec, delavec ali kmet, ne sme biti brez nje! Ako niste do sedaj delali zanjo, poskrbite vsaj sedaj za to, da jo razširite vsepovsod, do poslednje naše gorske vasice. Dolžnost vsakega našega za¬ vednega sodruga, kjerkoli bil, je da jo prodaja in širi, ker to je prva knjiga na našem jeziku, ki nam nudi zgodovinski pregled vsega našega trpljenja. Delavec in kmet, oba bosta našla vsak svoj del v tem našem delu. To bi bila prva beseda. Druga pa je ta-le: *■ Tej knjigi sledita še dve drugi: Zbirka Leninovih govorov in pa en socialen roman nekega našega primorskega sodruga. Gradivo je pripravljeno in pojde v tiskarno, ko se nam vsaj do polovice povrnejo denarna sredstva, ki smo jih vložili v ta koledar. Na vas je torej, sodrugi, kedaj bodo zagledale te knjige beli dan ! Na delo torej! Odbor Socialne Matice.