Posamezni Izvod 1.30 !ll., mesečna naročnina 5 lillngov Izhaja v Celovcu — Erscheinungsorf Klagenfurf Poifnl urad Celovec 2 — Verlagspostamf Klagenfurf 2 P. b. b. Letnik XVI. Celovec, petek, 10. november 1961 štev. 45 (1017) Nadaljuje Zahodna Nemčija pot nacističnega Reicha? Nemške oblasti aretirale jugoslovanskega državljana ker se je v zadnji vojni boril proti nacističnim okupatorjem Vsa svetovna javnost je z ogorčenjem sprejela vest, da so oblasti v Zahodni Nemčiji na podlagi gestapovske tiralice Iz leta 1941 aretirale jugoslovanskega državljana, direktorja zagrebške tovarne „Me-ga" Ložo Vračariča, ki se je službeno mudil na opravkih v Nemčiji. Na podlagi protestov Jugoslavije in iz vseh delov sveta je bil Vračarič po več dneh zapora sicer izpuščen na svobodo, vendar obrazložitev sodišča, da je šlo za .pomoto", ne more spraviti Iz sveta dejstvo, da so se zahodno-nemške oblasti podale na zelo nevarno pot, Id jo v svetu splošno označujejo kot nadaljevanje poti nacističnega Reicha. 23 a zi era Siidkarmlens Am Sonntag, den 19. November 1961, rvdh-len rvir unsere Berufsvertretung fiir die ndch-sten 5 Jahre. Gervahlt rverden die Ortsbauem-ausschiisse, die Ausschiisse der Bczirksbauern-kammern und die Mitglieder der Vollversammlung der Landrvirtschaftskammer fiir Kdmten. Diese Wahlen sind fiir uns von grosster Bedeutung. Siidkdrnten ist ein virtschaftlich unterentrvickeltes Gebiet. Am schlimmsten da-von betroffen ist die heimische bduerliche Bevolkerung. Deshalb muss die Bauernvertre-tung fiir sie besser Vorsorge treffen als bis-her. Wir Siidkdrntner Bauern brauchen daher auch in den Bezirksbauernkammern und in der Landrvirtschaftskammer fiir Kdmten eine starke Vertretung. Diese rverden rvir nur mit tiner einigen Gemeinschaft erreichen. Die Aufsplitterung der Bauernvertretung in Par-teien ist schadlich. Vereinigen rvenigstens rvir unsere stimmen und geben sie alle ohne aus-rmhme fiir die Gemeinschaft der SOdkdmtncr Bauem Die Kandidaten dieser Gemeinschaft rverden in den Ortsbauemausschiissen, in den Ausschiissen der Bezirksbauernkammern und in der Vollversammlung der Landrvirtschafts-kammer fiir Kdmten unsere Forderungen ver-treten: 1. In der Landrvirtschaftskammer miissen rvir Siidkdmtner Bauern ohne Unterschied der Volkszugehorigkeit die Gleichberechtigung mit den Bauem der nbrdlichen Landesteile erreichen. 2. Die Landrvirtschaftskammer muss stdr-ker als bisher die Entrvicklung der Siidkdrntner Landrvirtschaft fordern, v or allem muss str * . ' • die rv cit er e Hebung und Verbesserung der landrvirtschaftlichen Produktion fordern; ® fiir einen besseren Absatz und fiir bessere Preise der landrvirtschaftlichen Produkte und fiir deren gerechteres Verhaltnis zu den Prei-seti der bduerlichen Betriebserfordemisse Vorsorge treffen; • die Zusammenlegung landrvirtschaftlicher Grundstiicke, den Ausbau und die Vcrbesse-rung der Wege und die Elektrifizierung der Bergbauernbetriebe unterstiitzen; • Moglichkeiten fiir Nebenverdienste, vor allem fiir die Kleinbauern schaffen; • fiir die Erhaltung der landrvirtschaftli-thcn ■ Soden fiir Zrvecke der Landrvirtschaft eintreten. 3. Die Gemeinschaft der Siidkdrntner Bauern vertritt die Einbeziehung der gesam-ten landrvirtschaftlichen Bevolkerung in die allgemeine Sozialversicherung. Die Beitrdge fiir die Versicherung miissen fiir die betroffe-nen Zahlungsverpflichtctcn tragbar sein. 4. Die Gemeinschaft der Siidkdrntner Bauem fordert fiir alle Landrvirtschafttrei-Benden des unterentrvickelten Gebietes Siid-kdrntens zusdtzliche Steuercrleichterungen. Mit solehen sollen Land und Bund der einheimi-schen Landrvirtschaft eine gleichrvertige For-derung zukommen lassen, rvie sie von ihnen dem Gerverbe und der Industrie bereits zu-gestanden ivurde. Zusdtzliche Bcgiinstigungen verlangen rvir auch fiir den rveiteren Anschluss und die Verrvendung elektrischer Energie in der Landrvirtschaft des unterentrvickelten Gebietes. 5. Die bduerlichen Vertretungskorperschaf-ten miissen ihre besondere Sorge der Forde-rung des landrvirtschaftlichen Genossenschafts-tvesens rvidmen und die Gleichberechtigung aller genossenschaftlichen Organisationen im I.ande beachten. 6. Die bduerlichen Vcrtretungskdrpcrschaf-ten miissen bei der Berufsschulung und fachli-*hcn Ausbildung der bduerlichen Bevolkerung die Zrveisprachigkeit Kdrntens beriicksichti-gen. Die landrvirtschaftlichen und hausrvirt-schaftlichen Schulen und Kursc mit slorvcni-scher Sprache miissen dieselbe Forderung ge-niessen, rvie solehe mit deutscher Sprache. 7. Die Landrvirtschaftskammer fiir Kdmten muss bei ihrer Tdtigkeit in rveit grosserem Ausmass die Ortsbauernausschiisse und die Bezirksbauernkammern beriicksichtigen. Nur so konnen die Bauern ihre Rechte der Selbst-nerrvaltung verrvirklichen. Die bduerlichen Berufsvertretungen diirfen keine biirokrati-schen Einrichtungen sein. Die Kandidaten der Gemeinschaft der Siid- Laza Vračarič je kot partizanski borec sodeloval v boju proti nacističnim okupatorjem in je gestapo leta 1941 razpisal za njim tiralico zarodi sodelovanja pri napadu na nemške vojake v Zagrebu. Na podlagi te tiralice so zahodnonemške oblasti Vračariča prejšnji teden aretirale in ga več dni zadržale v zaporu. To dejstvo je vzbudilo po vsem svetu silno ogorčenje in šele na podlagi najostrejših protestov so bile nemške oblasti prisiljene, da razveljavijo ukaz o aretaciji. Z izpustitvijo Vračariča iz zapora pa zadeva še nikakor ni urejena. Kajti .zadeva Vračarič' ponovno z vso resnostjo opozarja na razmere v Zahodni Nemčiji, ki se smatra za edinega predstavnika vsega nemškega naroda. Da je šlo pri aretaciji Vračariča kot pripadnika jugoslovanskega odporniškega gibanja proti nacističnemu nasilju za .hudo nacistično provokacijo", namreč ni le mnenje rimskega .Avanti", marveč se je temu mnenju pridružila široka mednarodna javnost. In tudi v Zahodni Nemčiji sami so nezaslišani ukrep oblasti obsodili kot nevarno in provokatorsko dejanje, ki bo imelo resne posledice zo državo. .Takšen postopek razglaša za zločin obrambo lastne domovine, najsvelejše občutke državljanov In njihovo dolžnost, da branijo svojo domovino. Pomeni tudi oživljanje samovoljnih protipravnih in zločinskih postopkov, ki so povzročili uničenje milijonov ljudi in ki jih je obsodilo vse svobodoljubno človeštvo." Tako je bilo poudarjeno na seji združenja jugoslovanskih pravnikov, in temu mnenju se je pridružilo tudi glasilo nemških socialdemokratov, ki je zapisalo, da aretacija Vračariča pomeni, da je treba jutri aretirati tudi borce odporniških gibanj drugih narodov, medtem ko je italijanski tisk poudaril, da so simpatije do hitlerjevske Nemčije v Bonnu tako velike, da preganja policija antifašiste drugih držav le zaradi tega, ker so se bojevali proti nacističnim zverem za svobodo svoje domovine. .Kaj bi rekle bonnske oblasti,' je spraševal Avanti, .če bi enako postopali s tisoči bivših hitlerjevcev, ki vsa- ko leto pod krinko miroljubnih turistov preplavijo evropske države.’ In v mnogih državah, ki so se bojevale proti fašizmu, danes poudarjajo, da bo za njihove državljane v bodoče zelo nevarno potovati v Zahodno Nemčijo, ker jim tam grozi nevarnost, da bodo aretirani zaradi boja proti nacizmu. Za zadevo Vračariča pa je vsekakor značilno tudi dejstvo, da so na sodišču v Nosilec deželne liste Skupnosti južnokoroških kmetov MIRKO KUMER, pd. CRCE1 Konstanzi, ki je dalo nalog za aretacijo, trije sodniki, ki so bili med drugo svetovno vojno člani posebnih nacističnih sodišč. V tej zvezi je praško .Rude pravo' pravilno ugotovilo: V Bonnu očitno mislijo, da je čedalje manj razlogov, da bi delali razliko med tretjim rajhom Adolfa Hitlerja In četrtim rajhom Konrada Adenauerja. Primer Vračariča je nedvomno pokazal, da < ' ‘ ' > Našim zaupnikom! Te dni razpošilja .Skupnost južnokoroških kmetov" glasovnice za volitve občinskih kmečkih odborov (Ortsbauemausschusse), medtem ko so za volitve okrajnih kmečkih zbornic in za občni zbor kmetijske zbornice tokrat na razpolago uradne glasovnice, ki jih vsak volivec dobi v volilnem lokalu. Kdor glasovnic za občinske kmečko odbore ne bi dobil, naj jih pravočasno dvigne pri volilnem odboru .Skupnosti južnokoroških kmetov" v Celovcu, Gasometergasse 10 ali Vik-trtnger Ring 7.6. V__________________._____________J upravni aparat zahodnonemške republiko šo danes deluje po zakonih in paragrafih .tisočletnega rajha". Dogodek sam — jo zapisalo ljubljansko .Delo" — pač opozarja na politično In miselno kontinuiteto med nacističnim rajhom in današnjo Zahodno Nemčijo, kot projekcija neposrednih hotenj in prizadevanj pomembnih političnih sil v zahodnonemški republiki pa se že zaznavajo obrisi četrtega rajha, ki morda na bo več temeljil na superiornosti tevtonsko rase, marveč na nemški atomski sili in na moči nemškega gospodarskega sistema. Kako bomo volili 19. novembra? Pri volitvah v kmečka zastopstva 19. novembra bomo hkrati volili svoj • Krajevni kmečki odbor • Odbor okrajne kmečke zbornice • Občni zbor Kmetijske zbornice za Koroško Ker bomo istočasno volili tri organe, bomo morali na volišču oddati v skrinjico istočasno tri glasovnice v eni kuverti. Za odbor okrajne kmečke zbornice (Ausschuss der Bezirksbauemkammer) in za občni zbor Kmetijske zbornice (Vollversammlung der Landvrirtschaftskammerj bomo letos dobili na volišču uradne glasovnice, na katerih bodo po vrsti zapisane vse volilne stranke ali skupine, ki so vložile svoje kandidatne liste. Volilni upravičenec bo moral označiti stranko, kateri bo dal svoj glas, s križcem v krogu na desni strani Imena stranke. Za volitve krajevnega kmečkega odbora (Ortsbauemausschuss) bo vsaka stranka ali volilna skupina izdala svoje glasovnice. Ko bomo na glasovnici za odbor okrajne kmečke zbornice in za občni zbor Kmetijske zbornice napravili križec v krogu desno od imena .Skupnost južnokoroških kmetov (Gemeinschaft der Siidkarntner Bauern)’, bomo obe glasovnici skupno z glasovnico z istim imenom za krajevni kmečki od bor dali v kuverto in vrgli v volilno skrinjico. kvkuto.^ smvKism \Q Zapomnimo: Vsi po naših vaseh ob Zilji in Dravi bomo v krajevni kmečki odbor v odbor okrajne kmečke zbornice In v občni zbor Kmetijske zbornice za Koroško ___ l volili 0\Skupnost južnokoroških kmetov (Gemeinschaft der Sud-karntner Bauern) kdrntncr Bauern sind aus unserer Mitte. Da-rin liegt die Gervdhr, dass sie voli und ganz fiir die V crrvirklichung der vernachldssigten bduerlichen Bevolkerung der vernachldssigten Gebiete Siidkarntens eintreten rverden. Es gilt daher: Jede Stimme fiir die .Gemeinschaft der Sidkfimtner Banam"! Odkritje spomenika žrtvam fašizma v Grazu: »Čuvajte svobodo in mir, kajti zanju smo dali življenje!“ V enajstih jezikih vklesane v granit 20-metrskega stebra so te besede dajale pravo vsebino svečanosti 1. novembra v Grazu, o kateri smo na kratko poročali že v zadnji številki našega lista. Ob veličastnem spomeniku, ki so ga tega dne odkrili 2516 žrtvam nacističnega nasilja, se je zbralo okoli 5000 ljudi, med njimi najmanj 2000 iz Slovenije, navzoči pa so bili tudi številni visoki predstavniki Avstrije in Jugoslavije ter diplomofski zastopniki Sovjetske zveze, Češkoslovaške, Madžarske, Francije, Velike Britanije, Italije, Zahodne Nemčije in Grčije. Vsi govorniki so v svojih nagovorih poudorili pomen boja proti fašizmu, za umetniški okvir prireditve pa so skrbeli zbor graške opere, invalidski pevski zbor iz Ljubljane ob spremljavi rudarske godbe iz Hrastnika ter delavski pevski zbor iz Graza. Kot zastopnik slovenskih in jugoslovanskih organizacij protifašističnih borcev in žrtev fašizma je govoril podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Lesko-š e k-Luka, ki je med drugim dejal: Za slovenski narod, majhen narod, ki v zgodo- vini svojega obstoja ni nikoli nikogar ogrožal, ki pa je bil pred dvajsetimi leti, ko so ga razkosali trije okupatorji, izpostavljen fizičnemu uničenju, predstavlja to pokopališče v Grazu enega najbolj množičnih slovenskih grobov, kakršne je fašizem v drugi svetovni vojni posejal po taboriščih, lečah in frontah po vsej Evropi. Ta spomenik prepričljivo dokazuje, kako avstrijski narod, ki je sam doživel vso težo večletne okupacije in fašističnega nasilja, ne ceni in spoštuje samo svojih žrtev, pač pa tudi napore in žrtve drugih narodov. Ob tem spomeniku žrtvam enajstih narodnosti spoznavamo, kako globoke vez) med narodi in ljudstvi je spletla njihova skupna usoda pod fašistično okupacijo in njihov skupni boj za osvoboditev. Med tem bojem se je ustvarjalo novo tovarištvo in bratstvo med narodi, ustvarjalo se je v skupnih akcijah slovenskih, avstrijskih in italijanskih enot na Štajerskem, Koroškem, v Benečiji in Furlaniji. Veličastne žrtve vseh tistih, ki so tukaj pokopani, nam narekujejo, da njihovo izročilo, izklesano v ta kamen, uveljavimo v življenju. To pomeni, da si moramo prispevati, dc izkoristimo vsako možnost, ki resnično pospešuje mir. Ker, za mir in nove mednarodne odnose niso odgovorne samo velike sile, ampak vsak narod, vsaka država in vsak izmed nas, je zelo pomembno, kako si sožitje urejajo sosedni narodi. Ni vseeno, ali živijo ljudstva na mejah ločeno ali celo v sovraštvu, ali pa živijo v sodelovanju, v poglabljanju medsebojnega spoznavanja, ob katerem izginjajo stari predsodki In se ustvarjajo nove prijateljske vezi. Odnos) med Avstrijo in Jugoslavijo bi lahko služili za zgled, kako z dobro voljo in razsodnostjo prijateljsko urejamo vprašanja, ki so medsebojne in tudi splošne koristi. Dejstvo* da živi v Avstriji tudi del slovenskega naroda na Koroškem, pa daje samo še večje možnosti za obogatitev in razširitev tega sodelovanja. Veličastnim žrtvam Slovencev, Avstrijcev in drugih, ki so tukaj pokopane, se bomo najgloblje oddolžili, če ta spomenik ne bo le simboličen most, ampak resničen most miru in sodelovanja med narodi Avstrije in Jugoslavije. Vicekancler dr. Bruno Pittermann pa je v svojem govoru med drugim poudaril: Stojimo ob spomeniku tistih, ki so dali za svobodo največ, kar so imeli. Bili so borci, ne da bi vprašali, ali bodo kdaj poželi plačilo za svoj boj. Mnogokrat so bili sami v boju, ki je bil včasih brezizgle-den, ki pa se je vendarle končal tako, kot se konča vedno boj med pravico in nasiljem — z zmago pravice, zmago svobode. Pokazalo se je, da žrtve borcev za svobodo Avstrije niso bile zaman, čeprav so še tu in tam ostanki preteklega nasilja, čeprav govore danes včasih prav tisti ljudje o svobodi in demokraciji, ki so nekoč zahtevali in zagovarjali propad demokracije in svobode. Ob koncu je vicekancler Pitfermann dejal, da je Avstrija pripravljena boriti se proti vsem ostalim in novim pojavom nasilja in nesvobode, kajti: Čuvamo vašo oporoko. Vaši preživeli soborci bomo branili svobodo in mir proti vsakomur, ki bi segel po teh nam najbolj dragocenih dobrinah. Proračun Koroške za leto 1962: Skoraj 675 milijonov šilingov Ta ponedeljek je deželni finančni referent deželni svetnik Sima predložil deželnemu zboru deželni proračun za lefo 1962, ki dosega nov rekord — skoraj 675 milijonov šilingov. V rednem proračunu znašajo dohodki in izdatki 569,2 milijona šilingov, kar je za 57,3 milijona več kot letos; za tako imenovani eventualni program je predvidenih 23.3 milijona šilingov (6,2 mil. več kot letos) in izredni proračun znaša 82,2 milijona šilingov dohodkov in izdatkov, kar pomeni, da se je povečal za 10,1 milijona šilingov v primerjavi z letošnjim proračunom. Kakor je dejal v svojem uvodnem govoru deželni svetnik Sima, je tudi pri proračunu za leto 1962 ena glavnih značilnosti deželne gospodarske politike, da je proračun v vseh delih izravnan, to se pravi, da so izdatkom na eni strani predvideni na drugi strani enako visoki dohodki; skratka: finančna politika Koroške je politika brez dolgov. Svetovni prirastek: 50 milijonov ljudi na leto Svetovno prebivalstvo naglo narašča. S tatistiki govorijo o tako imenovani človeški eksploziji. Vsak dan je treba pri kosilu prehraniti kakih 28.000 ljudi več, kot jih je bilo pri zajtrku. Vsako uro se svetovno prebival stvo poveča za 5.700 ust, kar nanese dnevno okoli 137.000 in na leto okoli 50 milijonov. Spričo tega napovedujejo, da nas bo leta 2000 vsaj šest milijard. Ob tako naglem naraščanju svetovnega prebivalstva spadata med najresnejše probleme sodobnega sveta lakota in podhranjenost. Dve tretjini prebivalcev našega planeta leže lačnih k nočnemu počitku. Po podatkih FAO, organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo, bi lahko komaj šestino svetovnega prebivalstva označili kot pravilno hranjeno po zdaj veljavnih normah. Po približnih podatkih ima na primer polovica venezuelskih otrok le redkokdaj meso na mizi, 87 odstotkov otrok te dežele pa v hrani sploh ne dobiva sestavin, ki jih vsebujejo kokošja jajca. Povprečna letna potrošnja mleka znaša v Venezueli 42 litrov na prebivalca, v drugih petih latinskoameriških deželah pa popijejo povprečno komaj petino tiste množine mleka, ki pride na prebivalca ZDA. Direktor UNICEF Georges Sicault Je na tiskovni konferenci dejal, da je po vsem sve- Nekoliko se zmanjšuje število prometnih nesreč Novi in strogi cestno prometni zakon, ki je v veljavi od 1. januarja 1961, ima vendarle nekaj ugodnih posledic, kakor kaže statistika prometnih nesreč no Koroškem v primerjavi s prvim polletjem lani in letos. Število nesreč se je nekoliko znižalo, vendar ne toliko, kolikor bi bilo pričakovati. To okoliščino pripisujejo temu, da je vedno več motornih vozil v ♦ prometu ter da novi predpisi le počasi pronicajo v zadržanje vozačev motornih vozil in drugih udeležencev prometa. V prvem polletju letos se je število prometnih nesreč v primeri s prvim polletjem Ioni znižalo od 3696 na 3080. Zanimiva je primerjava razlike prometnih nesreč v posameznih mesecih v istem časovnem razdobju lani in letos. Januarja 1961 je bilo 30 prometnih nesreč manj kakor januarja 1960. V naslednjih mesecih se je letos število prometnih nesreč znižalo: februarja za 50, marca za 71, aprila za 176, moja spet samo za 54, junija ja 71 in julija za 164. Padec prometnih nesreč julija je značilen ker je prav v tem času največji tujski promet. število motornih vozil z mopedi vred pa je od 30. junija 1960 do 30. junija 1961 naraslo za 7371 enot. Računati pa je treba tudi pojačeni tujski promet v letošnjem poletju. Razveseljiv je tudi padec števila poško- dovanih oseb v cestnem prometu, ki se je še znatno bolj znižalo kakor število prometnih nesreč. V prvem polletju 1960 so ugotovili 2195 poškodovanih oseb v cestnem prometu, dočim so jih v letošnjem prvem polletju zaznamovali le 1741. Število smrtnih žrtev v cestnem prometu se je v primeri s prvim polletjem lani znižalo od 97 na 70. Ugodna razlika smrtnih žrtev v primerjavi s posameznimi meseci pa se je z nastopom tujskega prometa manjšala ter so junija meseca letos zaznamovali eno smrtno žrtev več, kakor junija meseca lani. Meseca julija 1960 je bilo v cestnem prometu 24 smrtnih žrtev, letos pa 20. Želeti bi bilo, da bi se na podlagi in upoštevanju predpisov novega cestnega zakona prometna varnost na cestah čimbolj razvijala in upoštevala, kajti te številke nazadovanja prometnih nesreč še nikakor ne morejo zadovoljiti. Še vedno se dogajajo prometne nesreče iz dneva v dan z vsemi žalostnimi in strahotnimi posledicami. Vsak udeleženec prometa mora sodelovati, da se varnost življenja, zdravja in imetja na cestah ne ogroža. Posebno šoferji nosijo veliko odgovornost za vzroke, ki povzročajo največ prometnih nesreč, to so neodgovorno prehitevanje, neprevidna vožnja na splozkih cestah in vedno spet — alkohol za volanom. tu približno milijarda otrok lačnih ali bolnih. Na vsakih deset otrok po štirje ne hodijo v šolo, med približno 15 milijoni žrtev gobavosti pa je do tri milijone otrok, čeprav so že pred dvajsetimi leti pridobili »disul-fon«, ki preprečuje širjenje te bolezni in jo zdravi. V Afriki zahtevajo bolezni, ki so posledica pomanjkljive prehrane, zlasti med otroki številne smrtne žrtve. Brž ko odpro v tej ali oni afriški deželi novo zdravstveno ustanovo, so kmalu zasedene vse bolniške postelje, in sicer predvsem zaradi rahitisa, beriberija, skorbuta ipd. S smotrnim gnojenjem, s pravilno obdelavo zemlje, z namakanjem nasadov in z zaščito kulturnih rastlin je mogoče rešiti velik del problema v zvezi z naglim naraščanjem svetovnega prebivalstva. Živinoreja je slej ko prej poglavitni vir potrebnih hranilnih snovi. S skrbno rejo, osnovano na sodobnih spoznanjih, je mogoče zagotoviti človeštvu dovolj beljakovin, ki so skupno z aminskimi kislinami ter z rudninami in vitamini poglavitnega pomena. Obsežna raziskovalna dela v zvezi z dodatnimi krmili zagotavljajo kar najhitrejši razvoj in rast živine, po zaslugi sodobne veterine pa je mogoče izgube v živinoreji omejiti na kar najmanjši obseg. Seveda pa je treba ta nova spoznanja čimprej posredovati kar najširšim plastem živinorejcev in drugih pridelovalcev hrane po svetu. Poljski novinar se zanima za lesno gospodarstvo pri nas Poljski novinar, urednik radia v Varšavi Pawlikiewicz, ki se mudi na študijskem potovanju po Avstriji, je obiskal v spremstvu urednika zveznega tiskovnega urada dr. Jenischa ter koroškega deželnega tiskovnega referenta dr. Polleya koroški velesejem. Prezident velesejma zbornični svetnik Novak, direktor velesejma Gut-schmar in dr. Muster od trgovinske zbornice so gosta informirali o razvoju, stanju in pomenu avstrijskega lesnega sejma, kakor tudi o gozdnem gospodarstvu na Koroškem in v Avstriji. Poljski urednik, ki razmere evropskega gozdnega gospodarstva dobro prozna, je dobil posebno dober vtis o avstrijskem lesno strokovnem sejmu, ki ga je mogel proučavati doslej le teoretično. Pohvalno se je izrazil tudi o smotrnem izkoriščanju nove hale za velesejmske in športne namene. NEW YORK. — Te dni je imel predsednik Indijske vlade Nehru več razgovorov z ameriškim predsednikom Kennedyjem, s katerim je razpravljal o različnih mednarodnih problemih. Za danes pa je predviden govor Nehruja v Generalni skupščini OZN. MOSKVA. — Italijanski minister brez listine Gfv-seppe Codaccl Plsanelli, ki je kot predsednik Infer-parlamentarne unije obiskal Moskvo, je imel razgovor tudi s predsednikom sovjetske vlade Hrušča* vom. Med drugim sta se razgovarjala tudi o berile* skem vprašanju in je Pisanelii po razgovoru novinarjem posredoval mnenje premiera Hruščeva, kateri je dejal, da razgovori .ne pomenijo tamo dobivati, ampak tudi dajati*. WASHINGTON. — Ameriški demokratski senator Mike Mansfield je pozval zahodne in vzhodne države, naj bi istočasno organizirale dve konferenci, »a katerih bi razpravljali o Berlinu in nekaterih dro-gih vprašanjih. Nadalje je Mansfield predlagal sestanek zunanjih ministrov štirih velikih sil ter ločeno, toda medsebojno povezano konferenco članic NATO in držav, ki so včlanjene v Varšavski pakt. SKOPJE. — Na odseku avtomobilske ceste .Bratstvo in enotnost” so mladinske delovne brigade dogradile nadaljnjih 138 km asfaltnega vozišča, na katerem se bo promet začel 13. novembra, ko praznuje Skopje dan osvoboditve. Letos je gradilo avtomobilsko cesto 438 mladinskih delovnih brigad, v katerih je bilo kakih 47.000 fantov in deklet, fer 18 gradbenih podjetij. Z dograditvijo tega odseka je na veliki prometni žili Djevdjelija — Ljubljana dograjenega kakih 850 km asfaltnega in betonskega vozišča. LONDON. — Britanski letalski minister Thorneycroft je izjavil, da bodo prvi zahodnoevropski umetni satelit izstrelili leta 1965, in sicer v Woomeri v Zahodni Avstraliji. Velika Britanija, Francija, Zahodna Nemčija, Belgija, Holandija, Danska, Italija, Španija in Avstralija snujejo posebno .vesoljsko združenje”, katerega namen naj bi bil preprečiti, da bi Zahodna Evropa ostala ob strani tekme za vesolje. NEW York. — Sef vojaških operacij OZN v Kongu Linner je ostro obsodil oblasti Katange, češ da kršijo sporazum o prekinitvi sovražnosti. Linner je nadalje dejal, da upravljajo katanška letala tej* najemniki, kar predstavlja odkrito kršitev resolucije Varnostnega sveta. Po izjavah Linnerja so fudl prf zadnjih operacijah kongoških čet proti silam OZN neposredno sodelovali belgijski oficirji, ki se zadržujejo v belgijskem konzulatu v Ellzabethvillu. SEUL. — iz Tokia je prispel v Seul ameriški im-ncnji minister Dean Rusk. To je prvi obisk visokega ameriškega funkcionarja v Južni Koreji po vojaškem puču maja 1961. Vendar je Rusk svoj obisk predčasno prekinil in se vrnil v Wa*tilngton, da luje pri posvetovanjih o položaju v Južnem Vietnamu, o katerem je dejal, da vzbuja .izredno zaskrbljenost” in da ZDA iščejo rešitev .južnoazijskega problema”. ANKARA. — Voditelji Narodne republikanske stranke, Stranke pravice in Nove turške stranke so sporočili, da so dosegli soglasje glede sestave koalicijske vlade. Sodelovanje v koaliciji je odbila samo Nacionalna kmečka stranka. Opazovalci v Ankari menijo, da bo mandat za sestavo nove turške vlade verjetno poverjen predsedniku Nove turške stranke Ekramu Malikanu. QUEENSTOWN. — Predsednik južnoafriške vlade Vervroerd je izjavil, da noben poskus v Južni Afriki ali izven nje ne bo prepričal njegove vlade, naj se odreče politiki apartheida (to je politiki rasne diskriminacije — op. ured.). Dejal je, da je .apartheid zgodovinska politika sveta” in da leži apartheid .v naravi človeka”. Dodal je, da se bodo belci v njegovi državi še nadalje borili za ideale rasnega razlikovanja. BONN. — V izjavi za zahodnonemško televizijo je predsednik začasne alžirske vlade Ben Jusef Benheda dejal, da |e .kljub sedemletni vojni možno sožitje Alžlrcev in Francozov v Alžiriji*. Poudaril je, da bodo v neodvisni Alžiriji dovolili kolonom izbirati med francoskim in alžirskim državljanstvom. Tisti, ki bi izbrali alžirsko državljanstvo, bodo imeli enake pravice in dolžnosti kot Alžirci. O bodoči politiki neodvisne Alžirije je Benheda napovedal, da bodo izvedli agrarno reformo in gradili industrijo, v zunanji politiki pa se Alžirija ne bo vezala na nobenega izmed obstoječih blokov. NeW YORK. — Amerika in Sovjetska zveza s svojimi .priveski” sta se izrekli proti resoluciji, ki jo je večina v OZN zastopanih držav sprejela prot! atomskim poskusom. V tej resoluciji so predvsem ne-blokovske države opozorile na veliko nevarnost, ki grozi človeštvu vsled nadaljnjih poskusov jedrskega orožja, in zahtevale, naj tako imenovane .atomske države” opustijo vsakovrstne jedrske poskuse. BEOGRAD. — Na letošnjem šestem mednarodnem knjižnem sejmu v Beogradu so že v prvih treh dneh zabeležili 100.000 obiskovalcev. Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Rodoljub Colakovič je ob obisku sejma dejal, da Je tudi taka prireditev gesta mednarodnega zbliževanja. Film, ki bo za vedno ohranil svojo aktualnost: »Eichmann in Tretji Reich" »Film je oster, vendar ne pokaže najhujšega*. Tako je režiser Erwin Leiser dejal o svojem drugem filmu, »Eichmann in Tretji Reich*, ki je prav tako kot njegov prvi film »Mein Kampf* vzbudil v svetu največjo pozornost, v krogih, ki še danes simpatizirajo z nacistično ideologijo nemškega »Herrenvol ka*, pa izzval ogorčene proteste. Film o Eichmannu pa je še posebno aktualen letos, ko je ves svet napeto prisluhnil jeruzalemskemu procesu in z zanimanjem pričakuje razsodbo, ki jo bo sodišče izreklo proti morilcu milijonov Židov in pripadnikov drugih narodov. Svojo dokumentarno pripoved gradi film na izvirnih prizorih, posnetih kodumentih, u porablja pa tudi filmske posnetke, ki so jih v različne namene posneli nacisti sami. Re žiser tega filma je za zagrebško »Filmsko kulturo* napisal poseben članek, v katerem je dejal: »Eichmann in Tretji Reich« je zame logično nadaljevanje mojega prvega filma »Mein Kampf«, v katerem sem skušal v glavnih obrisih pokazati Hitlerjeve težnje. Proučeval sem reakcijo občnstva na ta filmski dokument o Tretjem Reichu, še posebej reakcijo mladine in spoznal, da je potreben še drugi film. 2e naslov filma pove, da je zadeva Eichmann povezana s sistemom, ki je malega birokrata Eichmanna spremenil v množičnega ubijalca. Tokrat smo globlje prodrli v ideologijo in pokazali mehanizem terorja. Narobe kot v filmu »Mein Kampf« se to filmsko delo omejuje na eno samo temo: na preganjanje »rasno manjvrednih«, in »za življenje nesposobnih« v Tretjem Reichu. To še ne pomeni, naj gledalec pričakuje neznosne slike. Najvažnejši problem je borba med Hitlerjevim nazorom o pravici močnejšega in humanističnim pojmovanjem o pravici slehernega človeka, da živi v svobodi. Nasproti geslu »Ne ubijaj!« je postavil Hitler nauk o »človeku vladarju«, ki mu ni več treba šč titi slabše. V imenu te »selekcije« so spremenili v sužnje množice ljudi in jih izkoreninili. Eichmann, pooblaščenec za izvedbo fizičnega uničenja evropskih Židov, je produkt d ktature, ki je zahtevala slepo vero v »Fiihrerjevo« besedo in popolno poslušnost. Ampak on ni samo sprejemal ukaze, pač pa jih je dajal tudi sam, spreminjal je ljudi v blago. Njegovi zločini pričajo, kam vodijo totalitarne ideje in sistemi. Film o E:chmannu je pravzaprav film o odgovornosti posameznika. Preteklost poučuje mladino, da je treba človeštvo obvarovati totalitarnih oblasti. Vsaka nova generacija predstavlja za človeštvo novo nado. iskal in našel sem povsem novo gradivo. V ta namen sem v štirih mesecih pregledal 60.000 metrov filma in približno 2000 dokumentov. Dodajmo temu še nešteto fotografij in vzpo-rejanje zgodovinske resnice s 3500 stranmi Eichmannovih izpovedi v izraelskem zaporu. Iskanje gradiva in izvirnih posnetkov za ta film je zahtevalo delo v različnih deželah. Ob snemanju so me najbolj pretresli tile trije dogodki: Hotel sem pokazati delovanje protižidov-sk'h ukrepov na neki družini, ki ni bila pripravljena na najhujše. Bilo je težje kot sem mislil. Večina ljudi, ki sem jih spraševal, je izgubila osebne dokumente in ni ničesar vedela o usodi svojih pogrešanih sorodnikov. posneli več predmetov: otroški čeveljček, edini, ki je ostal od otrok, ubitih v Treblinki, in nekaj oštevilčenih kamnith kosov, ki so jih namesto mila dajali žrtvam pred vhodom v plinsko celico. Ti majhni predmeti s svojo strašno neposrednostjo odkrivajo, koliko gorja je skritega za številkami in imeni v Eichmannovih sodnih spisih. Upravnica muzeja v kibucu borcev iz geta gospa Miriam Novitch je tudi sodelovala pr: filmu. Leta in leta je zbirala gradivo d preganjanju Zidov in o njihovem odporu. V kibucu borcev iz geta so preživeli borci in nosilci odpora v getu in koncentracijskih taboriščih začeli novo življenje. Nekateri izmed njih so pričali na sodnem procesu. V imenovanem kibucu smo posneli tri priče: Jičaka Zukermanna, zadnjega komandanta varšavskega geta, Civijo Lubetkin, njegovo ženo in soborko ter Jakoba Firnika, enega izmed vodij upora v taborišču Treblinki. Zu-kermann je organiziral ilegalno gibanje v varšavskem getu. Uspel je vzpostaviti zvezo z nežidovskim odporom izven geta in tihotapiti v geto orožje. Civija Lubetkin je odigrala pomembno vlogo v pripravah na upor. V okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo: Mariborska Opera gostuje v Celovcu V okviru uradne kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo bo mariborska Opera gostovala v celovškem Mestnem gledališču, kjer bo priredila dve predstavi: v soboto, dne 25. novembra ob 20. uri Dvorakova opera „Rusalka“ v nedeljo, dne 26. novembra ob 13.30 uri Poličeva opera „Deseti brat“ Pred nedeljsko operne predstavo nastop združenih pevskih zborov SPZ To je sporočilo filma. V njem nastopa sam E chmann. Gledamo dokumente z njegovim podp som, dokumente, ki ilustrirajo njegova pooblastila in njegove metode. Slišimo njegov glas na sodišču, ko pripoveduje o uničevanju nedolžnih ljudi in se pri tem skuša braniti. Vidimo ga pred njegovimi sodniki v Jeruzalemu in doživljamo iz največje bližine njegovo reakcijo na ponovno srečanje s svojo lastno preteklostjo. Dejavnost Eichmanna je prikazana v povezavi celovitnim sistemom Tretjega Reicha. Film izkorišča najrazličnejše dokumente. Tako vid'mo na filmskem traku požig in uničenje Lidic (vas na Češkem), ki je bil po vojni najden v nekem nacističnem arhivu z oznako »kulturno-poučni posnetki«. V filmu so uporabljeni tudi interni propagandni filmi nacistične stranke in do sedaj neobjavljeni posnetki iz okupiranih področij. Niti v sliki niti v montaži niso ti filmski dokument: ponavljanje filma »Mein Kampf«; Drugi se spet niso hoteli spominjati muk, ki so jih pretrpeli. Končno mi je uspelo zbrati dokumentacijo, ki zajema sto let kronike neke nemške židovske družine. Brat v Auschsvitzu pogrešanih Židov je zelo nerad privolil v uporabo teh dokumentov. V Pragi sem hotel posneti prazno sinagogo, katere zidovi so prekriti z imeni 77.000 ubitih Židov. Razen tega sem hotel posneti na f lmski trak staro pokopališče. Za glasbeno spremljavo teh posnetkov sem prosil kan-torja, naj mi zapoje dvoje pesmi: molitev za umrle v koncentracijskih taboriščih in Kol Nidru za Dan premirja. Od številne praške židovske občine ni ostalo dosti. Ko smo snemali te pesmi, je prišlo nekaj starcev, ki bi radi poslušali petje. Tako je nastal posnetek nenavadnega vzdušja v prazni mrzli sinagogi; pred imeni žrtev je stal kantor, ki je bil tudi sam v taborišču in pel v praznino sinagoge. V Izraelu, v kibucu borcev iz geta, smo Jakob Fimik je skoraj osemdeset let star mizar, ki je preživel taborišče, ker je bil potreben pri njegovi graditvi in pozneje pri rušenju. Za kibuc je iz lesa in peska naredil model Treb-linke, edino ohranjeno obliko taborišča, ki ga je preživelo samo sedem ljudi in o katerem je ohranjeno kot dokaz samo še nekaj tovornih listov nemških železnic: »Pošiljamo vam vagon zapornikov ...« Pomembno gradivo je zbrano v Arhivu Jad Vašem v Jeruzalemu. Tu so zbrani predvsem deli njegove korespodence z dokumenti za obtožbo proti Eichmannu, z nacističnim ministrstvom za zunanje zadeve in z njegovimi podrejenimi v različnih deželah. V različnih deželah sem poskušal najti na filmskem traku samega Eichmanna. Mislim, da sem ga odkril na posnetkih priključitve Avstr: ie k nacistični Nemčiji. Ker pa preverjanje njegove indentitete ni prineslo zanesljivih rezultatov, tega gradiva nisem upo- Nobelovi nagrajenci za literaturo od leta 1901 do danes 1901: R. F. Sully Prudhomme — Francija 1902: Theodor Mommsen — Nemčija 1903: Bjttrnstjerne Bjornson — Norveška 1904: Frederic Mislral — Franci.a in Jose Echegaray y Eizaguirre — Španija 1905: Henryk Sienkiewicz — Poljska 1906: Giosue Carducci — Italija 1907: Rudyard Kipling — Anglija 1903: Rudolf C. Euckcn — Nemčija 1909: Selma Lagerlčf — Švedska 1910: Paul von Heyse — Nemčija 1911: Maurice Maeterlinck — Belgija 1912: Gerhart Hauptmann — Nemčija 1913: Rabindranath Tagore — Indija 1914: (nagrada ni bila podeljena) 1915: Romcin Rolland — Francija 1916: Verner von Heidenstam — Švedska 1917: Carl Gjellerup in Henrik Pontoppidan — Danska 1918: (nagrada ni bila podeljena) 1919: Carl Spitteler — Švica 1920: Knut Hamsun — Norveška 1921: Anatole France — Francija 1922: Jacinto Benavenie y Martinez — Španija 1923: Wi!liam B. Yeats — irska 1924: W!adyslaw S. Reymont — Poljska 1925: George Bernard Shaw — Anglija 1926: Grazia Deledda — Italija 1927: Henri Bergson — Francija 1928: Sigrid Undset — Norveška 1929: Thomas Mann — Nemčija 1930: Sinclair Lewis — Amerika 1931: Erik Azel Karlfeldt — Švedska 1932: John Galsworthy — Anglija 1933: Ivan Alcksejevič Bunin — ruski emigront 1934: Lu;gi Pirandello — Italija 1935: (nagrada ni bila podeljena) 1936: Eugene O' Neill — Amerika 1937: Roger Martin Du Gard — Franc ja 1938: Pearl Buck — Amerika 1939: Frans Eemil Sillanpaa — Finska 1940: (nagrada ni bila podeljena) 1941: (nagrada ni bila podeljena) 1942: (nagrada ni bila podeljena) 1943: (nagrada ni bila podeljena) 194.4: Johannes V. Jensen — Danska 1945: Gabriela Mistral — Čile 1946: Hermann Hesse — Švica 1947: Andre Gide — Francija 1948: Thomas S. Eliot — Anglija 1949: William Faulkner — Amerika 1950: Ber!rand Russel — Anglija 1951: Pfir Lagerkvist — Švedska 1952: Francois Mauriac — Francija 1953: Winston Churchill — Anglija 1954: Ernest Hemingway — Amerika 1955: Halldor K. Lozness — Islandija 1956: Juan Ramon Jirnenez — španski emigront 1957: Albert Camus — Francija 1958: Boris Leonidovič Pasternak — Sovjetska zveza, zavrnil nagrado 1959: Salvatore Guasimodo — Italija 1960: Saint-John Perše — Frnacija 1961: Ivo Andrič — Jugoslavija rabil. Film vsebuje gradivo o skoraj vseh področjih njegovega delovanja. Pri tem sem pazil, da se ne bi zgubljal v podrobnostih, ampak sem se skušal trdno držati tipičnega in pokazati metode. En geto zastopa vsa geta. Ne pokažemo določenega taborišča, ampak Taborišče. Film je oster, vendar ne pokaže najhujšega. Človek ga lahko gleda, mislim, da bi ga tudi vsak človek, ki živi v današnji dobi, moral videti. Mnog’ so na lastni koži doživljali tisto, kar lahko danes gledamo na platnu. oooutoo JOOTXXXXX>XXJC Zlata pravila za prezaposlenega očeta Ofiok pc.rebuje očeta vsak dan, ne icmo ob nedeljah, čeprav je dandanašnji pogosto tako, da ga podnevi skoraj ne vidi — zvečer, ko se utrujeni očka vrne od dela ati opravkov, pa je otrck navadno že v postelji. Mnogi očetje radi pozobljejo, da je treba otrokov mali svet prav tako upošvevati kot velikega in da je zamujeno le težko nadoknaditi. Takim pozabljivim očetom nekaj navodil: • Poskusite po svojih možnostih sestaviti dnevni red zase in upoštevajte otrokovega — in držite se ga, kolikor največ morete. • Poskusite si v družbi otrok nadeti veder izraz, ohraniti dobro voljo, četudi vas spričo utrujenosti stane dokaj napora. • Ne tožite otrokom o lastnih skrbeh in težavah. • Poslušajte z vso resnobo otrokove probleme, jih sprejmite, ko da so vaši, in se jim nikar ne izogibajte) • Ne dopustite svojemu otroku občutka: — ah, očka je samo naš redek gost! • Dovolite, da prihajajo k vašemu edinčku na dom njegovi prijatelji. Družba lajša občutek zapuščenosti, ki ga sčasoma dobi otrok, če očka zanj nima časa. Nelo pletele vsak prst zase. Najprej mezinec.. Ko ste lega spletle, naredite še kake tri kroge, ker so ostali prsti nekoliko više. Sedaj pletite še ostale prste drugega za drugim. Prste končate tako, da posnamete vse pentlje hkrati. Če se vam zdi, da bi bili pretopi, jih začnite snemati že, ko jih napletete do nohtov. Snemajte pa takole: na začetku p»rve pletilke, na koncu druge pletilke, na začetku tretje in na koncu četrte. Ko boste spletle vse prste, napletite še palec. Zanj napletite pentlje z varnostne zaponke na pletilko in poberite tistih šest pentelj, ki ste jih prej na novo nasnule za dlan. Pletite ga na treh pletilkah (prav tako kakor vse ostale prste). Sadna torta J jo ji V. 3, 190 gramov moke, od lega polovica krompirjeve, 160 gramov sladkorja, 1 vanilij praiek — al' sok od polovice limone i naribanimi olupki, pol pecilnega praika, 6 Iliče mleka, 1 lavilek tistega lele|a, sadje po želji, mandarine, ananas, breskve, grozdje . . . Rumenjake s sladkorjem mežojle do rahle peno. do dajte limonov sok z naribanimi olupki, med nadal|njim metanjem dodajte mleko ter moko, pomefano s pecilnim praikom. Maso melajte približno 10 minul, nat« dodajte trd sladkan sneg Iz 3 beljakov, te narahlo pometajte in streslie v lortin model, ki sle ga poprej namazali z maiSobo in potresli z moko, da se peScno testo lepo loži od modela. Maso pecite pol ure v srednje vroži peJici. Ko se biskvit ohladi, namažite povriino na tanka s kaktno marmelado, naložile v lepi obliki za prst debelo različno sadje ter prelijte s sladkim, čistim In te vročim želejem. Ohlajeno torto okrasite z masleno kremo (ob straneh) in če želllc, servirajte s tolčeno smetano. XUOL hipu je zaznala, da zgublja zavest. Klecnila je v kolenih in se nezavestna zgrudila po tleh. Možak je vrgel s kloroformom prepojeno krpo v kot, v katerem je že ležal omamljen letališčni čuvaj, dvignil Mobel v naročje in jo posadil v letalo. Za njo je zlezel v letalo še sam, zaprl vrata kabine in pognal motorje. Hrupno je zdrvel stroj skozi široko odprta vrata hangarja na letališče, kjer pa za ta čas ni bil najavljen noben vzlet. Brezobzirno je pognal Tex Leuwenhout letalo, skoro povozil nekaj nič hudega slutečih, prestrašenih ljudi in s joolnim plinom oddivjal po vzletišču. Potem je vključil vodoravni vijak in se naglo zgubil v megli. Minile so dragocene minule, preden so se zavedli, kaj se je pripetilo. Razburjeni duhovi so takoj povezali novinarko s skrivnostnim pilotom. Vodja letališča je planil v hangar. Urno so našli omamljenega čuvaja, ki se je počasi jxičer*jal zavedati. Iz njegovih nerazločnih besed so razbrali, da se je pravkar primeril zločin, katerega joosle-dice utegnejo biti še hude. Vodja letališča si ni dolgo razbijal glave s tem, ali je Mabel Morena izdajalka ali ne. Skočil je k telefonu in hotel naročiti, naj nemudoma vključijo zračno zaporo, saj je bilo edino z njo mogoče prisiliti letalo k tlom. Toda skrivnostni letalec je svoj načrt dobro izpeljal. Telefonske žice so bile porezane. Sjaet so minile minute, preden je prispel do drugega telefona in končno priklical centralo. Pretkani hudodelec je bil vse natančno preračunal. Vedel je, da bo zanj najugodnejši čas prvih deset minut px> vzletu vesoljske ladje. Dvomil pa je, da bi se mu v tem kratkem času posrečilo prebiti iz mrtve cone. Zato je sklenit, da se bo povzpel kolikor mogoče visoko nad oazo. Z velike višine bo f>otem nemara v drsnem letu lahko splaval iz območja zračne zapore. Preletel je meglo in se s polno paro zagrizel v mračno, grozotno višino. Poletel je strmo navzgor proti severu. Nenadoma so mu, kakor je že pričakoval, odpovedali motorji. Hladnokrvno je prijel za višinsko krmilo in poskušal obdržati letalo v pravi smeri. Sedaj bo videl, ali mu je sreča mila! V strmem drsnem letu je drvel nevzdržno navzdol. Napetost je rasla. Se mu bo posrečilo? Ledena tla so se počasi, a gotovo bližala. Ze se mu je zazdelo, da je vzlic drznemu tveganju končno le izgubil, toda mastna, kletvica mu je zamrla na ustnicah, ko so rakete v zadnjem hipu spet potegnile. Letalo se je počasi izravnalo in se dvignilo. V dolgem drsnem letu se je prebil preko mrtve cone! Olajšano se je oddahnil in naravnal letalo proti stratosferi. Potem se je obrnil k Mabel, ki se je jela počasi prebujati iz nezavesti. „Me prepoznate? — Tex Leuwenhout!l" Mabel je bila bleda in slabotna, toda pripravljena na boj. „Hudiča ne pozabiš, če si ga le kdaj videli' je strupeno odgovorila. „$e žal vam bo za to, kar ste storili!" „2e mogoče,” se je zarežal Leuwenhout, „za zdaj sem pa kar zadovoljen. Stari dečko Tex je dobro opravil svoj posel. Vesoljska ladja bo eksplodirala natanko na sredi poti med Zemljo in Mesecem. Vaš Birger Mundus je živ mrliči Toda midva živiva — in to je glavno, ha ha!" „Lažete!" je preplašeno kriknila Mabel. „Ne utegnem se prepirati z vami, punčka!” je rekel Leuvvenhout in zaskrbljeno pogledal nazaj. „Na obzorju vidim iskrenje raketnih izstrelkov. Kaže, da so mi že za petami. Imam pa pol ure prednosti in najboljše letalo. Lastni nos si odgriznem, če me ujamejo!” Pogledal je na višinomer, ki je kazal 12.000 metrov. Letela sla že v stratosferi. „No, torej!" je zadovoljno zabrundal in vključil dodatne rckete. Brzinomer je kmalu p>oskočil na 2500 kilometrov. SLEPI POTNIK Vesoljska ladja je medtem preletela 400 kilometrov debelo plast zemeljskega ozračja. Vsi možje so bili na svojih mestih. Celo profesor Richter in Norman, ki sicer nista sodila h tehničnemu moštvu, sta prevzela posle, ki sta jih lahko opravljala brez ustreznega tehničnega znanja. Zdravnik dr. Martini je stalno hodil od moža do moža, meril srčni utrip, krvni pritisk in dihanje ter si po-daike skrbno zapisoval v pripravljene razpredelnice. Giavni inženir dr. Wielcnd in Rasmussen, eden izmed danskih tehnikov, sta stala ob slikalnih ploščah pogonske centralo in izvrševala povelja, ki so jima jih sporočali po zvočniku. Drugi Danec, Peterson, je z aparati uravnava! sestav in pritisk zraka. Nalaga je bila zlasti pomembna, ker so se že na začetku poleta nekateri pritoževati, da jih duši v pljučih in boli glava. Bolečine so ponehale šele tedaj, ko so notanko uravnali količino zračnega kisika. Dokler so leteli skozi zemeljsko ozračje pa kakih po-ebnih težav ni bilo. Napetost je zrasla, ko so zadnje sledi zraka ostale za njimi in je ladja poletela v prazni prostor vesolja. Tu so že lahko pognali mogočne atomske rakete. Ko je Mundps velel, so jih vključili in hitrost je začela zložno in ne prenaglo naraščati proti 30.000 kilometrom na uro. To je bila potovalna hitrost, s katero so menili v pičlih dvajsetih urah doseči Mesec, (Se nadaljuje) IVO A N D R I Č : Fatina smrt (ODLOMEK IZ ROMANA „MOST NA DRINI') Noči na Velikem Logu so tople, toda sveže. Zvezde so nizke in nemirne, nekako povezane med seboj z belo, pofreprefava-jočo bleščavo. Fatima stoji ob oknu in gleda v noč. V vsem telesu nosi neko mirno moč, ki se razliva in je sladka; vsak del svetega telesa čuti posebej kot poseben vir moči in veselja: noge, kolke, roke, vrat, zlasti pa prsi. Njene prsi, bujne in težke, toda vzravnane, se z vršički dotikajo okenskega okvira. In na tem mestu čuti, kako ves grič z vsem, kar je na njem, s hišo, poslopji "m njivami, diha, toplo, globoko, enakomerno, kako se dviga in pogreza hkrati s svetlim nebom in nočnim prostranstvom. Zaradi tega dihanja se leseno okensko omrežje spušča in dviga, dotika se vršičev njenih prsi in se nekam daleč oddaljuje, pa se zopet vrača in se jih znova dotika, se zopet spušča in oddaljuje, in kar naprej tako, zdaj sem, zdaj tja. Da, svet je velik, ogromen je svet tudi podnevi, ko višegrajska dolina potreptava v pripeki in ko žita, razgrnjena p° njej, skoraj glasno zore; ko je trg, razmetan okrog zelene reke in zaslonjen s pravilno začrtanim mostom in črnimi hribi, videti ves bel. Toda ponoči, šele ponoči, ko oživi nebo in se užge, se razgrne neskončnost in silna moč tega sveta, v katerem se živ človek izgublja in se ne utegne niti samega sebe zavedeti: ne kam se je namenil, ne kaj hoče in ne kaj bi moral početi. Tu se samo živi, resnično živi, vedro in dolgo' tu ni besed, ki zvene kakor težka obveznost za vse življenje, ne smrtonosnih obljub, ne brezizhodnih položajev s kratkim rokom, ki neizprosno poteka in izteče, in čigar edini in zadnji izhod sta smrt ali sramota. Da, tukaj ni kakor v vsakdanjem življenju, kjer tistega, kar je enkrat izgovorjeno, ni mogoče preklicati in kjer se obljuba mora neizbežno izpolniti. Tu je vse prostovoljno, neskončno, brezimno in nemo. Takrat se od nekod spodaj, kakor iz daljave, zasliši težak, globok in zadušen glas: „Ooah, khkhkh! Oooh, khkhkh!” To se Avdaga spodaj v družinski sobi bori s kašljem, ki ga ponoči muči. Ona ne samo pozna ta glas, marveč tudi razločno vidi predramljenega in s kašljem se borečega očeta, kako sedi in kadi; vidi, vsaj zdi se ji tako, njegove velike rjave oči, ki so ji znane kakor drag kraj, oči, ki so čisto podobne njenim, le da jih senči starost in obliva solzni, nasmejani lesket, oči, iz katerih je prvič v življenju videla, da ni izhoda iz te usodnosti, tisti dan namreč, ko so ji bili povedali, da je obljubljena v družino Hamzičev in da naj se v enem mesecu pripravi. „Kha, kha, kho! Ooh!” Tisto pravkaršnje navdušenje nad lepo- to noči in vseobsežnostjo sveta naglo ugaša. Tisto razkošno dihanje zemlje zastaja. Dekletove prsi otrdevajo v lahnem krču. Zvezde in prostranstvo izginjajo. Samo usoda, njena usoda, kruta, jutrišnja, se do-vršuje in izpolnjuje hkrati s časom, ki poteka potihoma, v nepremičnosti in praznini, kii ostaja za vsemi temi rečmi. Zamolklo odmeva kašelj iz družinske sobe. Da, sliši ga in vidi, kakor bi stal tukaj, pred njo. To je njen ljubi, močni, svojevrstni oče, s katerim se čuti eno, nerazdruž-Ijivo, sladko eno, odkar se zaveda sebe. Celo to njegovo težko in vznemirljivo kašljanje v njegovih prsih. Res je, da so to tista usta, ki so rekla d a tam, kjer je ona rekla n e . Toda ona je v vsakem pogledu eno z njim, tudi v tem. In ta njegov d a čuti ona kakor svoj (prav tako kakor tudi on svoj n e). In zato je njena usoda kruta, nenavadna, jutrišnja, in zato ono iz nje ne vidi rešne poti, pa je tudi videti ne more, ker je ni. Nekaj ve. Zaradi tega očetovega da, ki jo veže prav tako kakor njen n e, bo morala z Mustaj-begovim sinom stopiti pred kadijo, kajti nemogoče je celo pomisliti, da Avdaga Osmanagič ne bi bil mož beseda. Toda ona prav tako ve, in sicer prav tako dobro in zatrdno, da po vsem tem njena noga ne more stopiti v Nezuke, ker če bi se zgodilo tako, tedaj ne bi ona ostala mož beseda. Kaj takega je seveda nemogoče, kajti tudi to je Osmanagina beseda. Tu, na tej točki, med svojim n e in očetovim d a , med Velikim Logom in Nezukami, tu, na mestu, kjer ni nobene resne poti, je treba najti izhod. Tu je sedaj njena misel. Ne več v prostranstvu velikega in bogatega sveta, celo na poti od Velikega Loga do Nezuk ne, ampak na tem kratkem in žalostnem koščku ceste, ki drži meščeme, v kateri jo bo kadija poročil z Mustajbegc-vim sinom, pa do konca mosta, kjer se kamnita strmina spušča na ozko pot, ki drži v Nezuke in na katero ne bo ona — to ve kaj dobro — nikoli stopila s svojo nogo. Ta košček poti je obletavala njena misel nenehavno od enega konca do drugega, prav kakor drsi čolniček med prejo. Od meščeme čez pol trga in čez tržnico do konca mosta, od tam pa se je pri priči vračala kakor pred prepadom čez most, tržnico in skozi trg do meščeme. In tako kar naprej: tja — nazaj, tja — nazaj! Tu se je tkala njena usoda. In ta misel, ki ni mogla najti obstanka in ki rti znala najti rešne poti, se je vedno pogosteje ustavljala na vratih, na tisti lepi in svetli sofi iz kamna, na kateri se moški je bila polna smrtnih strahot in groze osramočenega življenja. Kakor je bila brez mo- či in zapuščena, se ji je dozdevalo, da bi že sama grozovitost te misli morala odpo-diti ali vsaj odložiti tisti dan. Dnevi pa so tekli, ne hitro ne počasi, temveč enakomerno in kakor je bilo sojeno, in nazadnje je napočil tudi poročni dan. Zadnji četrtek meseca avgusta (to je bil tisti usodni dan) so prišli Hamziči na konjih po dekle. Fato v težki, novi feredži — služila ji je kakor oklep — so posadili na konja in odvedli v trg. Ob istem času so v dvorišču nakladali na konje zaboje z dekletovo doto. V meščemi so pred kadijo opravili poroko. Tako se je izpolnila obljuba, da bo Avdaga dal svojo hčer Mu-stajbegovemu sinu. Potem je mali sprevod odšel proti Nezukam, kjer so bili pripravili vse za svečano svotovanje. Za njimi je bilo že pol trga in tržnica, del tiste poti brez izhoda, katero je Fara v mislih tolikokrat preromala. Trdo je bilo, stvarno in vsakdanje, skoraj laže kakor v mislih. Nikjer ni bile ne zvezd, ne prostranstev, ne očetovega zamolklega kašljanja, ne želje, naj bi čas tekel hitreje ali počasneje. Ko so stopili na most, je dekle še enkrat občutilo — prav kakor v poletnih nočeh cb oknu — vsak del svojega telesa v vsej moči in posamič, zlasti še prsi, ki so ji nalahno drgetale kakor v oklepu. Prispeli so na vrata. Dekle se je, kakor je bila to mnogokrat v mislih storila zadnjih nekaj noči, nagnila in šepetaje naprosila svojega najmlajšego brala, ki je jezdil zraven nje, naj ji malo skrejša stremena, kajti sedaj pride tisti strmi prehod z mosta na kamnitno pot, ki drži v Nezuke. Najprej sta obstala onadva, potem pa malce proč ostali svatje na konjih. Nič posebnega ni bilo v vsem tem. Ni p.e prvič ne zadnjič, da se svatje ustavijo na vratih. Ta čas, ko je brat skočil s konja, stopil na drugo stran in si vrgel povodec čez roko, je dekle pognalo svojega konja do mosta, stopilo z desno nogo na kamnitno ograjo, se kakor krilato zavihtelo iz sedla čez zid 'm se zvi-sede pogovarjajo in kjer pojo mladeniči, medtem kc pod njo šumi zelena, hitra in globoka reka. Potem se je zgrozila zaradi ANEKD O TE Avstrijski pesnik in pisatelj Ludwig Anzen-gruber (1839—1889) je živel v slabih gmotnih razmerah. Nekoč ga je obiskal eden njegovih premožnejših prijateljev. — Ko sta se pozdravila, mu je Anzengruber dejal: »Povem ti, da bom petdeset kron vrnil takoj prihodnjega prvega.« Prijatelj ga je začudeno vprašal: »Kakšnih petdeset kron?« »Teh, ki mi jih boš zdajle posodil,« je odgovoril pisatelj. • Klabund (1891—1928) je ostal nekoč v kavarni dolžan večji zapitek. Kakor znano, je nosil pesnik naočnike iz roževine. »Zastavljam vam svoj nožič, drugega nimam pri sebi,« je rekel natakarju. »Če je že tako, potem mi dajte rajši svoje naočnike, ki jih boste gotovo teže pogrešali kakor nož,« mu je odgovoril natakar. t X X t ♦ ♦ ♦ ♦ t ♦ * x ♦ ♦ i ! DOMISLICE # Vsak bel las na moSkf glavi je nrtva le* Ija; na ženski glavi otopela pufčica. * £ Če povabite neznanega sorodnika z dežele na obisk, mu sporočite, naj kot spozna-valni znak nosi pod roko purana. ❖ £ Nekaj stralnega je, če žirafo boli vrat; Se huje pa je, £e ima stonoga kurja očesa. * 0 Marsikateri sin je podoben svojemu očetu; brž ko mu vzame! stekleničko iz rok, že vpije. ❖ % Če kdo pade v vodo, bi bilo včasih umestno vreči za njim Se koSček mila. ❖ 0 V viSja nadstropja pridemo po stopnicah. Nekatere hiie pa imajo dvigala. ♦ % Mož, ki dobi svojo ženo s pomočjo ženitvenega oglasa v časopisu, v kratkem odpove časopis. i le rešne peti kakor zaklela poletela zopet od enega konca preti do drugega, da bi se znova ustavila na vratih, ker ni našla druge rešitve. In noč za nočjo se je njena misel vedno pogosteje ustavljala na tem mestu in se čedalje bolj zadrževala na njem. Sama misel na tisti dan, ko bo morda v resnici, ne pa takole v rrrslih iti to pot in še pred koncem mosta najti izhod, ška vrglo v šumečo reko pod mostom. Brat, ki se je pognal za njo in z vsem telesom legel na ograjo, se je še z roko dotaknil v vetru frfotajoče feredže, zadržati pa dekleta ni več mogel. Ostali svatje so poska-kali s konj med najnenavadnejšimi klici in v čudnih držah ostali tik kamnite ograje kakor okameneli. Še tisti dan se je pred večerom ulil dež, obilen in nenavadno hladen za tisti letni čas. Drina je narasla in postala kalna. Drugi dan je narasla rumenkasta voda vrgla Fatino truplo na plitvino pri Kalati. Tu ga je opazil neki ribič in takoj šel in naznanil zadevo policijskemu predstojniku. Malo kasneje je prišel policijski predstojnik s starešino mestnega okraja, ribičem in Sal-kom Čorkanom. Brez Čorkana namreč ne mine nobena podobna stvar. Truplo je ležalo v mehkem, mokrem pesku. Valovi so butali vanj in ga kdaj p>a kdaj docela zalili s kalno vodo. Nova fe-redža iz črnega sukna, kalere voda ni mogla sneti z obraza, se je zavihala in bila zapognjena čez glavo; ker je bila zamešana v dolge in goste lase, se je videla kakor posebna, črna snov ob belem in bujnem dekliškem telesu, s katerega je hudourna voda strgala in slekla tanko poročno obleko. Čorkon in ribič sta namrgodena in sfiskaje čeljustne kosti zagazila v plitvino, prijela nago dekle oprezno in nekako v zadregi, kakor da je živa, jo potegnila iz mokrega peska, v katerega se je bila začela pogrezati, jo odnesla na breg in jo tu takoj pokrila s feredžo, ki je bila vsa mokra in blatna. BOLESLAW PRUS: Filozof in prosjak Neki trgovec iz cesarskega mesta Šanghaja, po imenu Yang, si je izposodil nekaj desetin srebrnih novcev od reveža Sjuja, ki je moral več kot deset let trdo delati, da je prihranil tolikšno vsoto denarja. In pri tem sta se dogovorila, da dobi S ju namesto obresti pri Yangu za tri leta službo stražarja. Ves ta čas je Sju pridno delal, ohranil hišo in dvor v redu, z bližnjega izvira je na oslu vozil vodo, gospodarja je spoštoval in v pagodo je redno zahajal. Ko so to videli sosedje, so Yangu zavidali dobrega vratarja, Sjuju pa so prerokovali dolgo življenje m številno potomstvo. Tekla so leta in že davno je minil rok, ob katerem bi moral Yang vrniti denar; že nestrpen zaradi dolgega čakanja se je Sju odpravil h gospodarju in ga spomnil na dolg. Toda Yang ni hitel s povračilom, odlagal Z a je iz dneva v dan, naposled pa je poslal Sjuja v mesto in poklical njegovo ženo, naj pride po dolžni denar. »lena vratarja Sjuja,* je rekel, ko je stopila noter, »imaš pri sebi pobotnico z mojim podpisom, ki sem jo dal tvojemu gospodarju in možu v znamenje, da ima pri meni denar?* • Imam, gospod,* je odvrnila Sjujeva žena, potegnila listino na dan in jo izročila Yangu. Yang jo je vzel, jo strgal, vrgel v ogenj in rekel: »Izgini mi izpred oči, ženska — kar ste imeli dobiti, sem že dal!* Ko se je Sju vrnil domov in zvedel od žene, kaj , se je bilo zgodilo, se je grozno razsrdi! in se tekel pritožit mandarinu. To pa je prišlo na ušesa Yangu; urno se je odpravil na sodnijo in vzel s seboj nabito mošnjo. In ko je Yang stopil na prag pravice, je poklical k sebi sodnika, mu poklonil mošnjo in mu dokazal svojo nedolžnost, kot se spodobi. Mandarin je takoj velel privesti Sjuja in mu razglasil tole sodbo: »Kuli Sju, nakloni uho k mojim ustom, kajti iz njih govori modrost. Če si imel od Yanga pobotnico, da si je pri tebi izposodil denar, zakaj si dal tako dragocen dokument ženi v rokoč Samega sebe okrade, kdor ženski denar zaupa, pravijo modrijani; ni te opeharil Yang, okradel si se sam in si torej tat. Če pa si se sam okradel, obtožil pa si Y anga, si klevetnik. Če pa si tat in klevetnik, ti bodo oči iztaknjene in odsekana glava.* Ko so vodili Sjuja po ulicah mesta Šanghaja na kraj, kjer naj bi se izvršila obsodba, je tako vpil in jokal, da so ljudje kar gledali. Tisti čas pa je prišel mimo filozof Yak; zahotelo se mu je, da bi pomiril reveža. Vprašal je Sjuja, zakaj tako divje vpije. •Oh!* je odvrnil nesrečnik, »kaj bi ne vpil, ko jim pa še ni dovolj, da so mi vzeli denar — še oči mi hočejo iztakniti in glavo odsekati . . . Ko bi mi vsaj glavo pustili!* »Se kar vidi, da nisi filozof,* je rekel Yak, »drugače bi se brz potolažil. O Sju! Zamisli se samo nad mojimi besedami in povej sam: Kaj ti pa bo glava, če ti iztaknejo oči?* • Resnica,* je odvrnil Sju, »toda če je tako, zakaj rrn pa hočejo potem iztakniti oci »Prostaška para!* je vzkliknil ogorčeni filozof, »kaj ti pa pomagajo oči, če nimaš glave?* Na te filozofske besede sta vsepovsod zavladali radost in zadovoljstvo. Zadovoljen je bil Yak, saj je vedel, da ga v modrosti nihče ne doseže; zadovoljni so bili mandarini, saj je nedolgo tega na Rumenem morju potonila angleška ladja; zadovoljno je bilo ljudstvo, saj sta riž in čaj obilno obrodila; predvsem pa je bil zadovoljen rabelj Fu, saj je tistega dne premnogim odrobil glavo in pobral cape. Samo kuli Sju je kalil splošno radost s svojimi nesrečnimi kriki in tožbami; vendar pa se ni temu nihče čudil, saj so vsi vedeli, da je prostak in da se ne razume na filozofijo. Stran 8 Celovec, petek, 10. november 1961 Štev. 45 (1017) LB P RT N I VESTNIK NOGOMET Spletno zanimanje za takim) Jugoslavija — Avstrija Nogometna tekma državnih reprezentanc Jugoslavije in Avstrije v Zagreba v nedeljo, dne 19. novembra, se bo predvidoma začela ob 14.30 uri, v predtekmi pa se bosta ob 12.30 uri pomerili mladinski reprezentanci obeh držav. Glavno tekmo bo v celoti prenašala Evrovizija, kajti po vsem športnem svetu vlada za to srečanje veliko zanimanje. Avstrijski potovalni uradi so si že rezervirali 10.000 vstopnic, nadaljnjih 1000 pa jih hoče ter Nemčija, Anglija, Italija in Madžarska brez izločilnih tekem vključena v šestnajsto-rico kandidatov. HOKEJ NA LEDU KAC — Bazen 11:3 V izredno zanimivi in kvalitetno odlični tekmi je moštvo celovških atlet kov porazilo ekipo iz Bozna s presenetljivo visokim rezultatom 11:3 (3:0, 7:2, 1:1). Tekmi je prisostvovalo za letos rekordno število gledalcev, ki so jih našteli kakih 4000, ki so bili vsi brez izjeme navdušeni nad potekom igre. Si-iz Evrope, medtem ko sta bila Brazilija kot V fekmi za pokal evropskih prvakov med dunajsko Austrio in lizbonsko Benfico v dunajskem Prnfru je prišlo do Številnih izredno zanimivih prizorov. le nogoaaetaa zveza. Štadion v Maksimiru pa ima prostora le za kakih 44.000 gledalcev, zato bodo morali mnogi ljubitelji nogo-ateta spremljati zanimivo srečanje ob televi-aijckik sprejemnikih. Na Dunaju: Austria — Benfica 1:1 V četrtfinalni tekmi za pokal evropskih prvakov sta se v napolnjenem stadionu v dunajskem Pratru razšli enajstor ci lanskoletnega zmagovalca Benfice iz Lizbone in domače Austrie z neodločenim rezultatom 1:1 (0:1). Tekma je bila na izredni kvalitetni viiini in polna bliskov tih protinapadov z •beh strani. Austria je tokrat pokazala odlično igro, vendar vse premajhno strelsko sposobnost, kar jo je opravilo ob zasluženo zmago. V vratih gostov je stal nepremagljivi Pereira, ki je domače napadalce spravljal v •bup. Odlično oporo je imel v obrambi, moč •apada pa je bila predvsem v hitrosti. Povratno tekmo sta obe moštvi odigrali v sredo v Lizboni, kjer je zmagala Benfica z rezultatom 5:1. 2« 10 kandidatov za sveAvno prvenstvo Za svetovno prvenstvo v nogometu, ki bo prihodnje leto v Čileju, se je doslej kvalificiralo naslednjih 10 držav: Argentina, Ko-lumbija, Mehika, Urugvaj iz Južne Amerike Mačna sadna drevesca in ribeze nudi drevesnica Marko Polzer, pošta Št. Vid v Podjuni - St. Veit im Jauntal. trenutni svetovni prvak in Čile kot prireditelj cer pa je pričakovati, da se bo obisk tekem v bodoče še povečal, ker je državno prvenstvo in prvenstvo ekip z umetnimi drsališči že blizu. To je že tretja zaporedna tekma, v kateri je domači napad dosegel 11 golov (kakor znano, je moral z enakim rezultatom kloniti tudi jugoslovanski prvak Jesenice). Tudi tokrat je blestel odlični tehnik Lemon, ki je imel odlične pomočnike v mladem Kaklu in najmlajših domačih igralcih, ki se od tekme do tekme bolj uveljavljajo. Kanadčan Turplc s svojo igro ne preseneča nikogar več, ima pa dobro strelsko sposobnost. Srečanje moštev KAC in Božen je bilo v okviru tekmovanja za Alpski pokal. Božen je svojo prvo tekmo zgubil proti Cortini, nato pa je v Kitzbiihlu porazil tamkajšnje moštvo. Avstrijske ekipe so trenutno sploh v slabi formi, kar velja zlasti za državnega prvaka IEV iz Innsbrucka, ki je zgubil srečanje s švicarskim prvakom Davosom in se zdaj s precejšnjim pesimizmom pripravlja na srečanje v Celovcu. Celovško moštvo, ki je v prvih letošnjih tekmah pokazalo, da bi spet lahko resno poseglo v boj za naslov prvaka, je v sredo igralo proti Davosu 5:0 za Celovčane, 14. novembra pa se bo v celovški Mestni hali pomerila avstrijska državna reprezentanca z mlad: riško ekipo iz Češkoslovaške, katera se je na zadnjem svetovnem prvenstvu v Švici odločno borila za najvišji naslov in med drugimi prepričljivo premagala tudi Sovjetsko zvezo. «UMBB3BiGK&Qaaa&aiBifiaBSiaiHikisfliiifli!2XBaaiaHHaaiBcanBSES9K)S3šiBanHaHaflBB Potrebujete darilo za otroka? Izberite mu lepo slovensko knjigo 0 Slovenske narodne pravljice, 192 sir. 34.50 šil. 0 Bevk: Pisani svet, 132 str. 28.— šil. 0 Levstik: Martin Krpan, slikanica 21.— šil. 0 Mogajna: V deželi pravljic In sanj, 200 str. 29.— šil. 0 Meško: Poljančev Cencek in druge zgodbe za mladino, 160 str. 17.— šil. in mnogo drugih lepih mladinskih in otroških knjig, pravljic, pripovedk, slikanic, dobite po nizkih cenah v knjigami „Naia knjiga BBBBEnr Celovec, Wulfengasse inBnngianaTiaBmBMfflBRmjflHMUHHMUNMmB RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Jutranje gimnastika — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba — 13.10 Opoldanski koncert — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet. Sobota, 11. 11.: 8.00 Otroški zbori — 8.05 Naš hišni vrt — 8.15 Glasba mojstrov — 14.15 Pozdrav nate — 15.50 Za filateliste — 16.30 Za delovno ženo — 19.Of Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 .Somrak bogov*, bayreuthske slavnostne igre — 22.30 Plesna glasba. Nedelja, 12. 11.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.00 Popevke od včeraj — še danes nepozabljene — 11.00 Domovina Avstrija — 12.00 Glasbena nedeljska promenada — 12.45 Gledališko ogledalo — 13.00 Operni koncert — 13.45 It domovine — 14.30 Pozdrav na‘e — 17.05 Plesna glasba — 18.00 12. november 1918 — 19.00 Šport — 20.15 .Blodenje in povratek" — 21.15 Pozdrav z Dunaa. Ponedeljek, 13. 11.: 8.00 Koroška domovinska kronika — 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Posebej za Vas — 15.45 Knjižni kotiček — 18.25 Za Vas? Za vse! — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Mora človešivo gladovati? — 20.30 Pozdravi iz Švice — 21.00 Koroški visokošolski tedni — 21.15 Lovska ura. Torek, 14. 11.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 14.45 Iz kulturnega ustvarjanja dežele — 15.30 Komorna glasba — 19.00 Srečna Avstrija — 19.15 Kolo se vrti — 20.15 .Krog s kredo". Sreda, 15. 11.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Jutranji koncert — 15.00 Glasba za mladino — 15.45 Predstavljamo mlade talente — 18.00 Na planini — 18.15 Pomoči je vsakdo potreben — 20.15 Orkesirski koncert. Četrtek, 16. 11.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 13.30 Mala melodija — 14.45 Pesmi Franza Schuberta — 15.45 Koroški avtorji — 18.00 Kulturne vesti — 18.20 Oddaja za delavce — 18.35 Mladinska oddaja — 20.15 Ljudstvo in domovina — 21.00 Zveneča alpska dežela. Petek, 17. 11.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Komorna glasba — 15.45 Kulturno zrcalo — 18.08 Poznaš Koroško? — 19.30 Orkestrski koncert. II. PROGRAM Peročila: 6.09, 7.00, 8.00, 13.00, 17.88, 19.09, 22.99, 23.00. Dnevne oddaje: 6.10 Z glasbo v dan — 7.19 Beležke iz dnevnika — 9.05 Šolska oddaja — 11.45 Kmečka oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 15.91 Selško oddaja — 17.10 Kulturne vesti — 19.30 Zabavna oddaja — 21.55 Šport — 22.19 Pogled v svet — 23.10 Večerna izdaja — 23.20 Glasba za nočnega delavca. Sobota, 11. 11.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.45 Ti in žival — 10.00 Šolska oddaja — 13.30 Agrarna politika — 13.35 Slavni umetniki — 14.40 Tehnični razgled — 16.30 Popevke — 17.10 Pesmi Josepha Haydna in Jo-hannesa Brahmsa — 17.40 Ljudstvo in domovina — 18.25 Vedno spet polka I — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 19.35 Svetovno znani šansoni — 20.00 Vseh deveti Nedelja, 12. 11.: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Koj je novega — 9.00 Operni koncert — 10.10 Dopoldanski koncert — 13.10 Za avtomobiliste — 14.10 Zabavna glasba — 15.30 Bavarska-Avstrija-švica — 18.00 Znane melodije — 18.25 Avstrijski teden knjige — 19.10 Teden dni svetovnega dogajanja — 19.30 Jesenske sanje — 20.00 Bavarska-Avstrija-Svica. Ponedeljek, 13. 11.: 6.05 Premislite, prosimo, sami — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Otroška ura — 17.40 Zenska oddaja — 19.30 Avstrijski teden knjige — 20.00 Koncert dunajskih filharmonikov. Torek, 14. 11.: 6.05 Preden odidete — 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Glasba Dimitrija Šostakoviča — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Bavarska-Avstrija-Svica — 15.00 Šolska oddaja — 16.30 Življenje se prične pri šestdesetih — 17.15 Znanje za vse — 17.50 Esperanto — 19.30 Avstrijski teden knjige — 20.00 Večerni koncert. Četrtek, 16. 11.: 6.05 Preden odidete — 8.10 Glasba na tekočem traku — 0.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 14.35 Avstrijski pesnik Alexander Sacher-Masoch — 15.00 Šolska oddaja — 17.40 Ženska oddaja — 18.00 Zabavna Slovansko oddaje Nedelja, 12. 11.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmj.o in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 13. 11.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Pogled v sodobno svetovno literaturo. (3.); — 18.00 Kulturni davek koroških Slovencev. (4.) Torek, 14. 11.: 14.15 Poročila, objave. — Bolje je paziti, ket zdraviti se: O boleznih nog. Sreda 15. 11.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. Četrtek, 16. 11.: 14.15 Poročila, objave. — So1is'fčno glasba. Petek, 17. 11.: 14.15 Poročila, objave. — Stari znaoci: Časopis. Sobota, 18. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca — 18.25 Zdaj smo delo dokončali . . . RADIO LJUILJANA Per.Si!«: S.IS, I.N, 1I.M, 13.00, 15.00, 22.00, 23.00. 24.80. — 12.15 Kmetijski nasveti ali Radijska kmečka univerze. Dnevne adda|e: 5.69 Debro jutro — 5.10 Nekaj domačih; — 17.Lakalni dnevnik — 19.30 Radijski dnevnik Sobota, 11. 11.: 8.30 Od polke do cha-cha — 8 55 Radijska šola — 11.15 Angleščina za mladino — 11.30 Operni koncert — 12.05 Trio Dorka Skoberneta — 12.25 Godba na pihala — 12.40 Iz operetnega sveta — 13.30 S popevkami in zabavnimi melodijami po sve‘u — 14.00 Iz Chopinovih del — 14.35 Voščila — 15.20 Planinski oktet iz Maribora — 15.40 Orkester Beograske filharmonije — 16.45 Južnoameriški ritmi — 18.10 Med arijami in duet? — 18.45 Okno v svet — 19.05 Domači ansambli — 20.09 Vedri zvoki v izvedbi velikih zabavnih orkosfrov — 20.20 Radijska komedija — 21.00 Za prijeten koaec tedna — 22.15 Plesna glasba. Nedelja, 12. 11.: 6.00 Vedri zvoki za nedeljsko jutra — 7.35 Kmečka godba — 8.00 Mladinska radijska igra — C.30 Skladbe za otroke — 8.45 Londonski filharmonični orkester — 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden — 10.00 še pomnile, tovariši — 10.30 Koncert in opora — 11.30 Nedeljska reportaža — 12.05 Voščila — 13.30 Z® našo vas — 14.15 Voščila — 16.00 Humoreska tedna — 16.20 Operne melodije — 17.05 Kitara in mandoline — 17.15 Radijska igra — 18.23 Violinist David Ojstrah — 18.30 športno popoldne — 19.05 .Naši mladi repro-duktivci' — 20.00 Izberite melodijo tedna — 21.00 Ansambel beograjske opere — 23.05 Plesna glasba. Ponedeljek, 13. 11.: 8.05 Koncertna matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 10.15 Mladinksi mešani zbor — 11.00 Slovenske narodne pojeta Danica Filiplič •» Greta Ložar — 12.05 Josip Slovenski: Pesmi jugoslovanskih rusinov — 13.30 Plesni ritmi iz treh stoletij __ 14.15 Glasbene razglednice — 14.35 Voščila — 15.20 Španija v pesmi in plesu — 15.40 Literarni sprehod — 16.08 !z Massenefovih oper — 18.10 Dve poljski pianistki — 18.45 Radijska univerza — 19.05 Zabavni orkester RTV Zagreb — 20.09 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Torek, 14. 11.: 8.05 Igramo za vas — 8.55 Radijsko šola — 9.25 Orgle in orglice — 10.15 Izberite melodijo tedna — 11.15 Ulrjujte svojo angleščino — 11.30 Od arije do ari,e — 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja — 13.30 Iz Verdijeve .Traviate" — 14.05 Radijska šola — 15.20 Pevka Lola Novakovič — 16.00 Glasbene upodobitve znamenitih ljudskih junakov — 18.10 Za mlade ljubitelje glasbe — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Veliki zabavni orkestri — 20.00 Poje zbor RTV Beograd — 20.30 Radijska igra — 21.00 Sestanek instrumentov — 21.30 Jugoslovanski pevci zabavne glasbo. Sreda, 15. 11.: 8.05 Zvočna mavrica — 8.35 Qv« hrvafska skladatelja — 8.55 Pisani svet pravljic zgodb — 9.25 Popevke in plesni ritmi — 11.15 Človek zdravje — 12.05 Vaški kvintet z Reziko in Sonjo — 13.38 Spored slovensko glasbe — 14.05 Radijska šola — 14.35 Zbori in baleti iz oper — 15.20 Koncert po žoijah — 16.00 šoferjem na pot — 18.45 Ljudski parlament — 19.05 Komorni orkester RTV Zagreb — 20.00 Naš variete — 21.00 Iz opere .Arabella" Richarda Straussa — 22.T5 Po svelu jazza. Četrtek, 16. 11.: 8.05 Iz oper jugoslovanskih tktaaci- teljev — 8.55 Radijska šola — 10.15 Veliki orkestri — 11.00 Skladatelj Škerjanc o le;nih časih — 11.15 Ruski tečaj za začetnike — 11.45 .Francoz v Južni Amerik." — 13.30 Koroške pesmi poje Mariborski komorni ebo^ — 13.50 Melodije z obeh strani Atlantika — 14.35 Vo- ščila — 15.30 Turistična oddaja — 16.00 Popoldns ob instrumentalni glasbi — 18.10 Iz Mozartove opore .Čarobna piščal" — 18.45 Kulturna kronika — 20.08 Ce- glasba — 19.30 Avstrijski teden knjige — 20.00 Pozor, snemanjel — 21.00 Zveneče platno. Petek, 17. 11.: 6.05 Mladi glas — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.00 šolska oddaja — 16.00 Otroška ura — 16.30 Veselo melodije za sive dni — 17.15 Znanje za vse — 18.00 Glasba razveseljuje — 19.30 Avstrijski teden knjige — 20.00 Veseloigra. RADIO TRST Slavenske addafe na valu 396,1 ali 919 Kc/sek. Sobota, 11. 11.: 14.45 Kvintet Niko Štritof — 15.30 • Razporoka", igra — 18.00 Dante Alighieri: Božanska komedija — 18.30 Skladbe sodobnih jugoslovanskih avtorjev — 20.30 Teden v Italiji — 20.40 Zbor .Emil Adamič' — 21.00 Vesela oddaja. Nedalja, 12. 11.: 9.00 Kmetijska oddaja — 9.30 Slovenski zbori — 11.30 Za najmlajše — 13.00 Kronika ledna v Trstu — 14.45 Veseli Dolinski trio — 15.20 Raz-motrivanje o jazzu — 17.00 Obzornik filmskoga sveta — 21.00 Ljudska opravila in opašita — 22.00 Nedelja v športu. Ponedeljek, 13. 11.: 18.00 Italijanščina po radiu — 18.30 Mladi solisti — 19.00 Znanost in tehnika — 20.00 športna tribuna — 20.30 .Čarobna piščal", Mozartova opera. Tarek, 14. 11.: 18.00 Radijska univerza — 19.00 Za naj-mlajie — 21.00 Njegoš: Gorski venec — 22.00 Obletnica tedna. Sreda, 1S. 11.: 16.00 Slovenščina za Slovence — 18.30 Liki iz opernih del — 19.00 Zdravstvena oddaja — 20.30 .Rdeči logan", indijska tragedija. Četrtek, 16. 11.: 18.00 Radijska univerza —- 18.30 Sopranistka Liliana Apree -— 19.00 Sirimo obzorja — 20.30 Znani dirigenti. Pelek. 17. 11.: 18.00 llalijanščina po radiu — 19.00 Sola in vzgoja — 20.30 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operno glasbe — 22.00 Novele 19. stoletja. trikov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Zabavni orkester RTV Ljubljana — 21.00 Literarni večer — 22.15 Nočni operni koncert. Petek, 17. 11.: 8.05 Glasba ob dulu — 8.55 ^ionirsk' tednik — 9.25 Za mlade IjubiteLe glasbe — 10.15 Spored solistične glasbe — 10.45 Znane melodije v rttmu — 11.15 Naš podlistek — 11.35 Londonski simfonični orkeslor — 12.05 Ob zvokih citer — 12.25 Godba no pihala — 13.30 Operna glasba — 14.05 Radijska šola — 14.35 V zvokih po Jugoslaviji — 16.00 Parada pihal — 16.38 Hammond orgle — 16.45 Jezikovni pogovori — 18.10 Glasbeni koloril Daljnega vzhoda — 19.05 Državni simfonični orkesfor iz Bukarešte — 20.00 Vesela godala —- 20.15 Tedenski zunanjo-politični pregled — 20.45 štiri sto lel klavirske glasbe — 21.15 O morju j« pomorščakih. Sobota, 11. 11.: 19.35 Kaj vidimo novega — 20.29 Kralki film — 20.30 .Bridge s stricem Tomom", kriminalni film. Nedelja, 12. 11.: 17.00 Za otroke — 17.15 .Moderno mladina — moderna umetnost* — 17.55 Svet mladine — 18.25 .Fury", pustolovščino konja — 18.55 Sodom dr* dogodkov — 19.30 .Biti ali no biti*. Ponedeljek, 13. 11.: 19.35 Ljudska stanovanja v Avstriji — 20.20 Kratki film — 20.30 Aktualni šport — 20.50 Enaindvajset. Torek, 14. 11.: 19.35 Pogovor o modi — 20.20 Kralk« film — 20.30 .Dunaj — Munchen" — 21.00 Bale*. Sreda, 15. 11.: 17.00 Za olroko 17.25 Slovo od c.r-kusa — 19.35 Čuvarji zdravja — 20.20 Kratki tilm — 20.30 Oknar — 21.00 .Gospod Karol". Cetrlek, 16. 11.: 19.35 Šport — 20.05 Kratki f.lm — 20.20 .2ariiče", Arthur Miller. Petak, 17. 11.: 19 35 Kmetje v Evropi — 20.20 ,Sah smrti", prometna vzgoja — 21.10 .Sladka dunbjska glasba". Izdajatelj, lostnik in foloinik: Dr. Franc Pe*ak, Velikovec. — Uredništvo in tiskarska družbo z i in upravo: Celovec-Klagonfurt, Oasomatorfasse 18, telefon 56-24. Glavni urednik: Rodo Janalič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška i. J. Dravo, Celovec-Rorovlfa. Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Ceiovec-Klagenfurt 2, PosMoch 124.