lD.^‘
Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 18.

V Ljubljani, dne 15. julija 1932. sJg;r. ■
\\$ĆC	i
Cena posamezni številki Din 1'50
XIV. šeto.
„NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40*—, za pol leta Din 20*—, za četrt leta Din 10*—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
NAS GLAS
Uredništvo* Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence.
Desetletnica mednarodnega zadružnega dne.
Dan 7. julija 1923. je Mednarodna zadružna zveza v Londonu določila kot prvi mednarodni zadružni dan. — Danes ga proslavlja na desettisoče zadrug po vsem svetu. Saj je končni cilj zadružnega gibanja težnja, da se namesto današnjega zasebno-kapitalistič-nega gospodarskega reda ustvari nov gospodarski red. Na podlagi zadružne skupnosti, samopomoči in vzajemnosti zadružništvo organizira konzum in zanj producira dobrine. Bori se zoper brezposelnost, zoper nesmiselno kopičenje bogastva na eni strani in širjenje bede na drugi, zoper čezmerno produkcijo blaga, katero se mora uničevati, ker ni dovolj odjemalcev. Dalje je namen zadružništva izgladiti gospodarska nasprotstva med narodi in narode dovesti do sporazumnega dela, do treznega tekmovanja med seboj ter tako pripomoči k ohranitvi svetovnega miru in preprečitvi nadaljnjih vojn, ki groze na obzorju.
Mednarodna zadružna zveza v Londonu, ki ima pridruženih v 41 državah vseh kontinentov 77.500 zadrug z nad 70 milijoni zadrugarjev, je priporočila pridruženim zadrugam, naj na slavnostnih zborovanjih o priliki letošnjega mednarodnega zadružnega dne, t. j. dne 7. julija, sprejmejo to-le resolucijo:
»Zborovanje zadrugarjev, zbrano ob proslavi desetega mednarodnega zadružnega dne,
pozdravlja zadrugarje, ki so razkropljeni po vsem svetu in naglaša, spojeno z njimi v tej manifestaciji, bratstvo in napredek, ki sta temelja našega gibanja;
^povsem razumeva katastrofo, ki ogroža ves vet in ki ne predstavlja nič
manj kakor popoln neuspeh civilizacije, popolno napačno razdelitev trgovine in industrije, kar je milijonom delavcem odvzelo delo in človeka vredno življensko možnost;
naglaša medsebojno gospodarsko odvisnost posameznih držav, splošno razširjenost krize in njen svojstven značaj, ki je viden v tem, da se kriza uogaja v dobi bogatih žetev in najviš-jcga razvoja industrije;
predočuje odpornost našega zadružnega sestava napram vplivom sedanjega gospodarskega kaosa, ki je v veliki meri nastal zaradi pomanjkljivosti kapitalističnega sistema, ki je obenem tudi popolnoma odpovedal v tem, da bi našel uspešno rešitev za svetovne probleme;
izjavlja nadalje, da obstoja edino uspešno sredstvo, da se premaga sedanja kriza in da se prepreči ponovitev slične katastrofe, v splošnem izvajanju zadružnih načel, namreč v demokrabč-ni kontroli, v proizvodnji kot služite-Ijici za izdelovanje potrebnih dobrin in ne kot sredstvu za dosego dobička in v prilagoditvi proizvodnje porabi, za kar vse tvori zadružno gibanje edino zdravo gospodarsko osnovo.
To zborovanje poziva zaradi tega zadrugarje vsega sveta, da se mu pridružijo z obnovitvijo njegovega prepričanja, njegovega navdušenja in njegove energije z enim samim namenom, da se na ta način prispeva k ponovni vzpostavitvi svetovnega miru in blagostanja na svetu.«
To resolucijo je sprejel tudi izredni občni zbor naše ljubljanske nabav-Ijalne zadruge, ki se je vršil dne 1. julija 1932. v hotelu Union.
Izpremembe predpisov o draglejsklh dokladah upokojencev.
Po novi uredbi o drag. dokladah z dne 14. marca 1932., št. 11330/1, so kili drž. upokojenci občutno prizadeti, ker vsebuje ta uredba napram prejšnjim znatno ostrejše pogoje za prejemanje drag. doklad Posebno občutno so bili prizadeti staroupokojenci, katerih pokojnine itak ne dosegajo eksistenčnega minimuma. Kolikor so dopuščali splošni državni in fiskalni interesi, so bili nekateri pogoji omiljeni z izpremembami in dopolnitvami cit. uredbe od 18. junija 1932., št 26.202/1.
Člen 6. uredbe ni vseboval osnove za izračunanje drag. doklad za tiste Upokojence v 4. in 5. skupini II. kategorije in v 1. in 2. skup. III. kategorije, ki so bili upokojeni po 1. januarju 1929. po predpisih uradniškega zakona Iz leta 1923. in zakona o drž. prometnem osebju iz leta 1923. Sedaj jim je določena ista osnova kakor za upokojence v 9. skup. I. kategorije in 3. sk. H. kategorije, namreč: v I. drag. razredu 775 Din, v II. razr. 525 Din in v III razr. 425 Din.
Člen 10. uredbe je dopolnjen tako, da pripada rodbinskim upokojencem, katerim je odrejena rodbinska pokojnina po 5 letih službe, toda pred dovršnimi 10 leti vplačevanja v urad. pok. šnd, ista osebna drag. doklada, ki bi 1° imela oseba, od katere izvajajo to Pravico, če bi bila ob smrti upokojena 2 10 leti službe.
l Po izpremenjenem členu 21. uredne ima oče-vdovec, kateremu vodi hči §ospodinjstvo, pravico do rodb. doklade za hčerko tudi po dovršenem 16 le-P* starosti in sicer do njene možitve. l o prvotnem besedilu je imel oče pra-vico do drag. doklade samo do hčerki-nev polnoletnosti, torej do njenega do-Vr§enega 21. leta.
Z izpremembo člena 25. uredbe je predvideno, da imajo osebni upokojenci, ki so bili upokojeni po 20. letih službe, pripoznane jim za pokojnino po starih zakonih, ki so veljali pred 1. septembrom 1923. (staroupokojenci), pravico do osebne in rodb. draginjske doklade neglede na višino čistega dohodka od osebnega dela ali iz premoženja. Isto velja tudi za rodbinske upokojenke, upokojene po starih zakonih in sicer brez ozira na leta starosti S to izpremembo so dobili staroupokojenci veliko ugodnost, ki tvori izjemo od splošnega določila člena 25. uredbe, po katerem upokojenci nimajo pravice do drag. doklad, če znaša njih čisti dohodek nđd 2500 Din mesečno.
Po izpremembi člena 26. uredbe imajo osebni in rodbinski staroupokojenci, ki so dovršili 65. leto starosti, pravico do drag. doklad, četudi se ba-vijo s samostojnim obrtom ali svobodno profesijo. Tudi s tem je bila staro-upokojencem spet vrnjena pravica, ki so jo že imeli po prejšnjih uredbah.
Ostale izpremembe uredbe so čisto notranje administrativne in tehnične narave.
Vse te izpremembe veljajo od 1. julija 1932. dalje. Upokojenci (ke), ki so s temi spremembami spet pridobili pravico do draginjskih doklad, naj, ukrenejo potrebno pri fin. direkciji, da se jim ta pravica prizna in doklade nakažejo, samo tedaj, če se to že uradoma ne bi zgodilo. Zato naj predvsem počakajo, da prejmejo pokojninske prejemke za mesec avgust. Spremembe bo fin. direkcija itak sama uradoma vpoštevala in po prejšnjih prijavah odredila vnovični predpis drag. doklad od 1. julija 1932. dalje.
Zadruge in trgovci.
(Konec.)
Mi vidimo igro kapitala v malem, vidimo njega igro v velikem in kdo nam zna povedati mejo med enim in drugim?
Vse polno imamo danes ljudi, tki hočejo živeti od posredovanja med konzumentom in producentom. Kot organiziran stan zahtevajo svojo eksistenco, udobno eksistenco v organizmu produktivnega stanu. Na podlagi obrtnega lista, obrtne pravice do trgovine zahtevajo pravice za svoj obstoj, toda zahteva jih več, nego jih more preživeti konzument ali producent.
V Ljubljani je bilo pred vojno, leta 1914., 333 trgovin, novembra 1931 jih je bilo 1698. Ker se ni v tem času tudi v tej meri povečalo število ljubljanskega prebivalstva in okolice in ker je na drugi strani državni nameščenec neprimerno slabše plačan kot pred vojno, je jasno, da mora trgovec več zaslužiti, da lahko najdejo vsi sredstva za svoj obstanek. Podobno je z denarnimi zavodi, obrtniki itd. Ali smo mi konzumenti krivi, da si je toliko ljudi izbralo ta življenjski poklic. Nasprotno, ravno spet trgovci so, ki producirajo naraščaj po nepotrebnem in preko mere. Koliko imamo trgovskih pomočnikov, ki nam vedo povedati: Tri leta sem služil kot vajenec, potem so me odslovili in spet vzeli za vajenca, pa ne vedno za trgovino — za domača gospodarska in gospodinjska dela itd.
Zahtevajo eksitenco od nas, drž. nameščencev, delavcev. Ali se zavedajo, da ima marsikateri delavec samo po 350 do 600 Din mesečne plače? Ali naj bo on objekt, od katerega lahko živi še enkrat ali trikrat več trgovcev kot pred vojno?
Svojo eksistenco zahtevajo na podlagi koncesije, obrtne pravice in potrdila, da plačajo davke.
Ni samo trgovec, vse polno je ljudi, ki imajo spričevala o raznih šolah, imajo razne izpite, šolske in strokovne. Kaj naj rečejo maturanti, absolventi visokih šol?
Davek? Kar nas je že po raznih uradih nameščenih, ali ne plačamo dovolj davka? Dobimo 40 do 70% predvojne plače Ali ni to dovolj velik davek, ako dobi n. pr. direktor velike državne ustanove za svojo naporno in ■odgovorno mesto samo tretjino, desetino tega, kar dobi ponekod upravni svetnik za eno ali dve seji na mesec? Manj, kot dobi boljši poslovodja trgovine! Ali ni to davek, če se nam reducirajo prejemki še nadalje?
Ali ni dosti velik davek, ki ga je dal in plačal konzument sladkornemu kartelu v 10 letih, skoro dve milijardi dinarjev? Ali ni to davek, če je plačal konzument, samo naš železničar, za žitni režim lani nad en milijon dinarjev, za sladkorni kartel ca, 1,800.000 Din, ki so jih sicer po večini pobrali inozemci.
Mi plačujemo državi in javnosti še drug davek, davek na polju kulture in prosvete. Kdo poseča gledališča? Kdo
kupuje največ leposlovna in znanstvena dela.— čeprav gre ta izdatek na račun oguljene obleke? — Kdo je po večini duša v raznih čitalnicah, diletantskih odrih, pri Sokolu? Kdo žrtvuje ponajveč denarja in prostega časa za dobrobit svojega bližnjega in povzdi-go splošne izobrazbe naroda? Mali človek — in vsem prednjači državni nameščenec. In naša zadruga! V letu 1931. je dala preko pol milijona dinarjev v kulturne in socijalne namene svojih članov pa tudi splošnosti.
Torej tudi v tej točki niso trgovci niti prvi niti edini, ki vrše narodno in kulturno dolžnost — v kolikor jo vrše.
Ako daje država zadrugam gotove ugodnosti, ki ne znašajo pri nas niti 3% od prometa, so te ugodnosti malenkostne v primeri z davki, ki jih plačujemo državni nameščenci direktno ter indirektno, v denarju ali delu — državi, družbi — in celo inozemskim delničarjem!
Država nam je narekovala, naj ustanovimo svoje zadruge v letu 1920., da si pomagamo sami. Kdo se še spominja onih let, ko je cvetela trgovina, ko je bila konjunktura ugodna za vse — samo ne za državne nameščence! Kaj hočejo sedaj od nas? Nismo mi krivi, da so prenehali zlati časi občega blagostanja in tudi trgovine
Sami se moramo omejiti, vživeti se ponovno v čase iz leta 1915.—1925., sami gledamo polni skrbi v bodočnost. Kam z našim naraščajem, kam z našimi otroci? Trgovine ali premoženja jim ne moremo zapustiti. Sami iščemo izhoda, kako naj obvarujemo' svoj obstoj, kako in kje najdemo kruha za svojce.
Kako naj sedaj pomagamo onim, ki jih je vrgla usoda na polje trgovine? Kolikor jih rabi konzument za svoje posredovanje med seboj in producentom, toliko jih najde zaposlitve v zadrugah; in če je zaenkrat še teh premalo, v prosti trgovini. Kolikor jih je pa preveč, se morajo preorijentirati, iskati in najti drug poklic.
Tako gledamo na prilike in njih razvoj, mi konzumenti. Lov za dobičkom in bogastvom je ustvaril današnje žalostne gospodarske prilike, pri katerih trpimo danes s produktivnimi stanovi, s kmetom, delavcem v tovarni in delavcem v državnih podjetjih.
Pritlikavci smo v tem velikem in kompliciranem organizmu gospodarskega življenja, toda tudi kot pritlikavci se zavedamo naloge in moči, ki jo imajo male glivice. In te male glivice so zadruge, zadružno delo na gospodarskem in idejnem polju, zadružna zavest.
Pomagati si hočemo samim sebi, pomagati svojemu bližnjemu, ustvariti hočemo pravične odnošaje med producentom in konzumentom — brez posredovalca
To je naš namen, to je naš cilj, v tem pravcu gre danes tok časa.«
„K grozečem znižanju plač64 v Avstriji.
Pod tem naslovom objavlja znana graška »Festbesoldeten-Zeitung« naslednji obče zanimivi članek:
»Plameneči protest, s katerim so zvezni nameščenci odgovorili na govor finančnega ministra dr j a Weidenhof-ferja, v katerem je omenil morebitno novo znižanje plač, ki naj se izvrši, je v širokih krogih javnosti vzbudil začudenje zaradi radikalnega stališča uradništva. Mnogi so izrazili mnenje, da so baš na Štajerskem javni nameščenci zaradi svoje izvrstne organiza-
cije prej pripravljeni k ostrejšim obrambnim dejanjem kot drugje in da velja prislovica »zmirom uporni« tudi za štajerske zvezne nameščence. Da pa ni tako, temveč da celokupno zvezno uslužbenstvo Avstrije natančno tako misli, kot njih štajerski tovariši, in da je prav tako ogorčeno zaradi neenakega ravnanja z različnimi kategorijami uslužbencev, naj dokažejo naslednja izvajanja.
Iz krogov zgornjeavstrijskih zveznih uslužbencev nam namreč pišejo«
»»Finančni minister je v svojem, mnogo navajanem govoru, katerega je govoril v Salzburgu, obrazložil poslušalcem — industrijcem med drugim tudi, kako skromni so prejemki javnih nameščencev v Avstriji. Finančni minister je pa žal pozabil k tem izvajanjem še dostaviti, da se ti prejemki, skromni kakor že so, zde še mnogo skromnejši, če jih primerjamo s prejemki uslužbencev nekih samoupravnih ali na pol samoupravnih zvez in nekih javnih teles. Javnost bi zanimalo, če bi zvedela o tem določne številke, iz katerih bi razvidela, da prav ista javnost delovanje 59-letnega visokega sodnika, kateri je z obravnavanjem velikega procesa, ki je bil tudi izven meja Avstrije mnogo komentiran, pridobil svoji domovini velike časti, komaj višje ceni kot delo 43-letnega tajnika trgovske zbornice. Da 56-letni predstojnik enega naših največjih davčnih uradov tudi v svojih najdrznejših sanjah ne misli na to, da bi kdajkoli prejemal tako plačo, kakršno ima že danes 30 let stari namestnik ravnatelja neke bolniške blagajne. Pa tudi ko bi izvedela, da leta 1894. rojeni višji finančni komisar nikdar ne sme biti tako skromen, da bi mislil, da sme morda zahtevati toliko plače, kot uradni sluga pri hranilnici nekega zgornjeav-strijskega mesta.
Da navedemo v podrobnem nekaj primerov, prejemajo na Zgornjem Avstrijskem na leto: predsednik okrož-
nega sodišča (59 let) skupno 15.500 šilingov, tajnik trgovske zbornice (43 let) pa 14.800 šil., ravnatelj hranilnice v nekem gornjeavstrijskem mestu, toda ne v Linzu, (39 let) 29.000 šilingov, a ravnatelj nekega srednjega električnega podjetja na Zgornjem Avstrijskem 18.000 šilingov. Okrajni sodnik (52 let) prejema 4.720 šil., višji finančni komisar (38 let) pa 4.106 šil., uslužbenka neke bolniške blagajne (29 let) pa 5.300 šil. na leto.
Ravnatelj poštno-telegrafskega ravnateljstva (akademik), katero obsega ozemlje 2 zveznih dežel, in ki mu je dodeljenih najmanj 3000 uslužbencev, prejema 14.000 šilingov, ravnatelj hranilnice (z meščansko-šolsko izobrazbo), ki mu je podrejenih 10 uslužbencev, pa dobiva 13.000 šil. na leto. Uradni svetnik, predstojnik velikega davčnega urada (56 let) ima na leto 7.100 šil. prejemkov, ravnateljev namestnik neke bolniške blagajne (s 30 leti) pa 9.900 šil. — Takih primerov bi lahko navedli, da bi jih bilo kar preveč.««
Mar naj se javnost torej čudi, če vlada med avstrijskimi zveznimi nameščenci silno ogorčenje, da se nameravajo njihovi skromni prejemki znižati, dočim vlada nima poguma, da bi vzela tam, kjer neopravičeno na sličen način razmetujejo denar?«
ŠIRITE „NAŠ G L A S“
Uradniško pravo v praksi.
Postavitev pripravnikov na uradniška mesta — napredovanje? Na vprašanje gradbenega ministrstva, da-li je smatrati postavitev uradniškega pripravnika, ki je izpopolnil predpisane pogoje, na uradniško mesto po § 12. u. z. kot napredovanje v tem smislu, da prizadeti pripravnik obdrži še za nadaljnje leto pripravniške prejemke v smislu § 263. u. z. — ali naj mu pa pripadejo novi prejemki po § 30. u. z. od prvega dne prihodnjega meseca po postavitvi za uradnika, je glavna kontrola pod' št. 51.604 od 2. maja 1931. t)dločila, da take postavitve ni mogoče stfiatrati kot napredovanje. Zato pripadejo uradniškemu pripravniku, postavljenemu za uradnika, novi prejemki uradniški že od prvega dne prihodnjega meseca, ki sledi postavitvi, dalje.
Uvrstitev ljubljanske okolice v I. draginjski razred. Na vprašanje kateri deli okolišnih občin — v konkretnem primeru občine Vič — spadajo v širši stavbni okoliš ljubljanskega mesta, je izdala kraljevska banska uprava naslednje pojasnilo: »Vsi ožji in širši gradbeni okoliši morejo biti določeni le z odobrenimi regulacijskimi načrti po določbah gradbenega zakona. — Za skupni regulacijski in zazidalni načrt mesta Ljubljane in okoliških občin pa ožji in širši gradbeni okoliš še nista določena. Kraljevska
banska uprava je le predlagala ministrstvu, oz. je odredila, da bo občino Vič treba v celoti privzeti deloma v ožji, deloma v širši gradbeni okoliš mesta Ljubljane. — Dokler torej novi regulacijski načrt za Ljubljano ne bo potrjen, dotlej se o širšem in ožjem okolišu sploh ne more govoriti, temveč so merodajne za draginjske doklade edinole sedanje prilike.« — Iz tega pojasnila sledi, da bo uvrstitev ljubljanskih okoliških občin v L draginjski razred možna še le tedaj, ko bo izdelan in potrjen regulacijski načrt za Ljubljano in okolico.
Bolniško zavarovanje pomožnega osebja. Do konca marca t. 1. so morali biti vsi dnevničarji in pogodbeni uslužbenci, nastavljeni pri drž. uradih in zavodih, zavarovani zoper bolezen pri okrožnih uradih za zavarovanje delavcev. Z določbo § 56. fin. zakona za leto 1932/33 je pa bilo ukinjeno zavarovanje tega pomožnega osebja po predpisih zakona o zavarovanju delavcev. Namesto tega se bo ustanovil »Podporni sklad pomožnega osebja v državni službi«. V ta sklad plačujejo dnevničarji in pogodbeni uslužbenci po 5% kosmate mesečne nagrade, zato pa naj dobivajo ob bolezni in nezgodi podpore iz sklada. Doslej pa ta sklad še ni bil ustanovljen, ker fin. ministrstvo še ni izdalo predpisane
uredbe o ureditvi tega sklada. Zato se
BREZVESTEN
NAROČNIK
0
'4!

JE SOVRAŽNIK LISTA
dnevničarji, ki sc jim že od aprila odteguje po 5% nagrade, obračajo na fin. ministrstvo s prošnjami za povračilo bolniških stroškov. Želeti bi bilo, da se ta sklad čimprej ustanovi in prične s poslovanjem, ker okrožni uradi po L aprilu t. 1. ne izplačujejo dnevničar-jem več bolniških podpor, ker ti niso več pri njih zavarovani.
Zdravljenje dnevničarjev v javnih bolnicah. Po določbah letošnjega fin. zakona je prenehala obveznost zava-
rovanja dnevničarjev in honorarnih uslužbencev pri okrožnih uradih za zavarovanje delavcev. Zanje se ustanovi poseben podporni sklad za preskrbo ob bolezni. Ker pa zadevna uredba še ni bila izdana, je odločilo fin. ministrstvo, da je dnevničarje po § 173. u. z. (ki določa, da jim pripada ob bolezni nagrada do 65 dni v letu) smatrati za državne uslužbence v pogledu znižanja oskrbovalnine in drugih olajšav v javnih bolnicah in klinikah.
Uganka, ki ni uganka . . .
V »Kmetskem listu« beremo to le poučno zgodbico:
»V Ljubljani (Celju, Mariboru ali pa kje drugod) živi ali pa je živel gospod, ki ga nočemo imenovati z imenom; recimo mu »premožen mož«.
Ta premožni mož je stanoval v svoji vili, v hranilnici pa je imel lepo vsoto naloženo.
Nekega dne je bral »premožni mož«, da je na svetu velika stanovanjska beda. Ker je bil mož mehkega srca, je sklenil sezidati hišo s 4 ali pa z več stanovanji, da pomaga preganjati bedo.
Ko je bila hiša gotova, je premožni mož izračunal, koliko mora veljati vsako stanovanje mesečno (letno), da bo on dobil nazaj svoj v hišo vloženi kapital z obrestmi vred v 10 letih. Ko je to izračunal, je stanovanja oddal 4 (ali več) strankam.
Stranke so se vselile v novo hišo in so stanovale v njej 10 let. Najemnino so plačevale redno, tako da je »premožni mož« dobil v 10 letih nazaj ves svoj kapital z obrestmi vred, kakor da ga je pustil ležati v hranilnici, hiša mu je pa ostala za nameček.
Vprašanje: Čegava je po 10 letih prav za prav od strank popolnoma plačana hiša: ali naj je last tistega, ki je svoj denar z obrestmi vred nazaj dobil, ali pa naj bo last strank, ki so jo v 10 letih pošteno plačale? To je uganka!
Po paragrafih je hiša last »premožnega gospoda« — toda po morali in po javnem mnenju?
To se pravi z drugimi besedami: Med staroverskim, pred 100 leti veljavnim principom in paragrafom in med modernim naziranjem zija vedno globlji prepad...«
Vestnik.
Posnemajte! Da ve ceniti važnost stanovskega tiska za zadružništvo drž. uslužbencev, je vzorna Nabavljalna zadruga v Kranju že ponovno dokazala. Prav te dni je pa prejela naša uprava od nje spet znaten prispevek za naš tiskovni sklad in sicer 500 (petsto) Din. Za to lepo naklonilo zasluži odbor kranjske nabavlj. zadruge res vse priznanje, to tembolj, ker je to edina slovenska zadruga drž. uslužbencev, ki se redno spominja našega tiskovnega fonda. V današnji stiski je pa ta dokaz razumevanja za pomembnost neodvisnega lastnega stanovskega glasila še bolj vreden posnemanja.
Za tiskovni sklad »Našega Glasa« so darovali: g. Jaklič, carin, upravnik v pok., Studenci 3 krat po 25 Din, g. Šarabon Josip, upravitelj bolnice v Ljubljani 25 Din, g. Magdič Franjo, viš. sodni oficijal v pok. v Ljubljani in g. Arko Adolf,, ravnatelj jetnišnice v Ljubljani po 20 Din, g. Schmit Drago, viš. sod. oficijal, Trebnje 1 krat 10 Din, 3 krat po 5 Din, g. Šemrov Ivan Celje, g. Koletič Josip, Ljubljana, g, Spende Anton, Ljubljana, g. Stegnar Vinko, Ljubljana, g. Volavšek Josip. Celje in Lednik Ivo, upravnik pošte, Grobelno, po 10 Din, g. Kovačič Matija, Novo mesto 6 Din, g. Jekler Branko, Prevalje in g. Kiibl Marija V Kranju po 5 Din. — Dalje je nabral g. dr. Ogrin Franc, sreski načelnik v Kranju 58 Din od katerih so darovali: g. dr. Ogrin 10 Din, gg. Dolenc, inž. Emmer, inž. Kraut, inž. Miklavc, Mrkolj, Plut
in Sušič po 5 Din, Soklič in Podkrižnik po 4 Din, Bratina 3 Din in Ceh 2 Din. Najprisrčnejša zahvala vsem! Uprava.
Kuga. Vselej, kadar ob trimesečju pride plačilni rok za naročnino, se pojavi čudna kužna bolezen. Ker je število zaostankarjev zaradi hude »griže« močno naraslo, je uprava razposlala začetek julija nekih 900 ljubeznjivih pisemc s pozivi za poravnanje dolžne naročnine. Veliko število pisem je doseglo svoj namen, precej nam jih je pa vrnila pošta z nalepljenimi listki: »Odpotoval« in »Umrl«. Med slednjimi naročniki jih je tudi nekaj, ki menda zmirom »umro«, kadar jih kdo tir-ja — ali pa je le res povzročilo naše pismo tako čudno epidemijo. Želimo vsem tem navideznim mrličem, da še dolgo v miru in zadovoljnosti žive in — če že prej ne — vsaj prihodnjič, ko jih bomo spet tirjali za naročnino, dolg poravnajo.
Upokojitve profesorjev. Zaradi opustitve večjega števila srednješolskih zavodov v državi je prosvetno ministrstvo znatno znižalo profesorski stalež. Upokojenih je bilo približno 500 profesorjev rednih in pogodbenih, odpuščenih pa približno 150 suplentov oz. profesorjev, ki še niso dosegli 10 let službe. Tudi premestitev je bilo izvršenih večje število, ker je to opustitev srednjih šol zahtevala, V naši banovini je bilo upokojenih tudi precejšnje število profesorjev na gimnazijah in učiteljiščih.



'V. G. Calderon:
Petelinji dvoboj.
Peruanska slika.
Na ognjišču, postavljenem zraven vrat, ki so vodila v ogrado, so slastno di= šale vroče koruzne paštete.
»Mueho bueno!« je klical enooki za« moreč z glasom, ki je vreščal kakor čarov« niča, poškilil pa vselej pri tem tako zlobno proti goram na obzorju, da je vsakomur ostalo čisto nejasno, dali je hotel pohva« liti svojo kreolsko kuhinjo, ali pa namig« niti na veliki dogodek, katerega so vsi ne« mirno pričakovali. Nenadoma so si vsi z divjim krikom oddahnili od dolgega pri« čakovanja:
»Prihajajo!«
Vsak^ od svoje strani sta prihajala tekmeca Don Fulgencio Fabres in Don Tadeo Alvarez, lastnika največjih plantaž vse pokrajine. Za vsakim je jahalo pet« deset mesticev, njuno spremstvo ob veli« kih praznikih. Sredi vsake čete so nosili živega malika, petelina — borca, katerega je nosil zamorec, ki ga je z materinsko nežnostjo božal. Šum je potihnil. Slišalo
se je samo še rožljanje ogromnih ostrog in pa izzivajoči smeh mlade Amparo, ka« tero je Don Tadeo dvignil iz sedla. Nje« gova je bila širna pokrajina samih nasadov sladkornega trsa z rekami in gorami vred.
Don Fulgencio Fabrez in njegovi, ki so prihod tekmeca opazovali z nezataje« vanim omalovaževanjem, so posedli po le« šenih klopeh, postavljenih v ogradi, in vsa cancha se je kmalu napolnila z nestrpno množico. Iz krajev po petdeset milj na« okoli so prišli ljudje, da so mogli gledati dvoboj med Pimiento in Capulijem, tema najslavnejšima petelinoma izza dobe za« sedbe Peruja.
Doslej sta ostala oba vselej zmago« v-alca, celo v težkih bojih z nasprotniki, ki so'prišli z Angleške? s temi neznatnimi, divje srditimi petelini, ki ne puste pri miru niti premaganega sovražnika, ko se v smrt« nem krču že vrti naglo okoli svojega kiju« na ali pa ko vlači polomljena krila kot pahljače po tleh. Ampak ni bilo samo sre« Čanje teh dveh zmagovalcev, ki je sprav« Ijalo gledalce v silno razburjenje:	njuna
lastnika, za katera je značila zmaga ali poraz petelina zadevo' ponosa, še več: vpra« sanje časti, sta si bila dedna sovražnika.
»Začnite, senores!« je ^zaklical grob | alkoholni glas.
Vročina in nemir sta zbudila v gledal« cih žejo. Ne da bi odstavili, so ljudje zli« vali vase kar na litre dišečih vin. Med tem sta po sredi canche, katero so pustili prazno, vidno domišljavo koračila črna varuha in držala pod pazduho svoja pe« telina. Od časa do časa sta jima govorila besede, ki so ju dražile do besnosti.
Navdušenje je že prodrlo. Nezaslišane stave so sklepali, stave, pri katerih so ljudje tvegati prihranke vsega življenja.
»Na Capuli petsto srebrnih!«
Žvenket srebrnikov, katere je z mla« dostnim ponosom lastnik zagnal na leseno klop, je vse še bolj zmedel. Samo Don Fulgencio Fabres in Don Tadeo Alvarez sta molčala napihnjeno dostojanstvene, kakor dva španska hidalga. Toda Amparo, brhka mulatka s prekrasnimi očmi in s čipkasto mantiljo na ramenih, je vlivala olja v ogenj.
»Ah, danes bomo videli, kako se po« našajo junaki,« je zaklicala z izzivajočim glasom, ko je prišel mimo nje zamorec, ki je nosil v rokah Capulija. »To je zate, Rosendo!«
Snela si je prstan z roke, da se je briljant zalesketal v soncu. Hotela je po« kazati, kako zna kuma najbogatejšega pe« ruanskega posestnika nagraditi zmagalca.
Borba se je začela. Frevidno, polna obzirne ljubezni, sta zamorca postavila vsak na svojem koncu arene na tla Pt« miento in Capulija. V globoki tišini se je culo, kako nalahko praskata trdo potepta« no, malo prej polito zemljo. Oba izkušena dvobojevalca sta se v sto borbah naučila vseh podrobnosti svojega poklica. Delala sta se! kakor da sta brez skrbi — komaj da sta čisto iz vogala oči škilila drug na drugega. Približevala sta se z veliko oprez« nostjo. Včasih se je ob nagli kretnji za« svetila ost, kakršne sta imela pritrjene na ostrogah.
Tolikšna hladnokrvnost je ogorčila gledalce. Vsakdo je podžigal svojega ljub« Ijenca:
»Naprej Capuli!... Pimijenta, kar na« denjl... Udari! Bij!...«
Končno sta obstala drug pred drugim-Capuli je naskočil prvi, kakor za poskus« njo. Bahav zalet, ki naj bi pokazal nje« govo gibčnost, in da bi mogel preskusiti
.

Kongres šumar jev. Naši šumar ji bodo imeli svoj letošnji kongres na Sušaku sredi avgusta. Kongresa se udeleže tudi odposlanci šumarskih organizacij iz Češkoslovaške in Poljske.
Znižanje najemnin za drž. urade. Da se znižajo državni izdatki, je fin. ministrstvo odredilo, naj se najemnine za uradne prostore državnih uradov, ki so v nedržavnih poslopjih, znižajo vsaj za 20%. V ta namen so se vršila pogajanja z lastniki poslopij, in so — kakor poročajo listi — v mnogih slučajih uspela, tako da so hišni lastniki pristali na 20% znižanje najemnine. — Bilo bi prav, če bi se tudi najemnine za stanovanja zasebnikov, zlasti drž. uslužbencev, s posebnim zakonom prisilno znižale vsaj za isti znesek.
Znižanje obrestne mere. Upravni odbor železničarske kreditne zadruge v Ljubljani je v zadnjem poslovnem letu znižal za posojila obrestno mero za 1%, t. j. od 9% na 8%. Denarni promet navedene zadruge v letu 1931. je znašal skoro 24,000.000 Din. Rešilo se je 763 prošenj za posojila. — Bilo bi prav, da bi tudi druge uradniške kreditne zadruge sledile vzgledu te vzorne železničarske gospodarske ustanove in znižale obrestno mero na minimum, sicer nimajo eksistenčne
upravičenosti. Zlasti v današnjih težkih časih je še posebnega pomena, da se omogoči drž. uslužbencem, da dobe posojilo ob čim, lažjih pogojih.
Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine v Ljubljani obvešča svoje članstvo bolniškega sklada, da bo društveni zdravnik vodil vsak torek od 14'30h v društvenem lokalu v Križevniški ulici št. 5/II zdravniško posvetovalnico.
Delnice Agrarne banke. Ker se posamezni drž. uslužbenci, ki so podpisali in v obrokih plačali delnice Pri-viligirane agrarne banke, obračajo za pojasnilo, kdaj se jim dostavijo delnice, je navedena banka objavila, da so bile delnice že lani v decembru izročene fin. ministrstvu. Isto bo delnice razposlalo podpisnikom, kolikor se to še ni zgodilo. Po naših informacijah v dravski banovini delnice še niso bile vročene drž. uslužbencem, ki so jih podpisali. Letna dividenda delnic znaša 30 Din. Podpisniki pričakujejo, da se jim delnice v najkrajšem času vroče.
Obleke kemično čisti, barva, pllslra In Uka tovarna J O S. REICH.
Po svetu.
Dvakratno izplačevanje prejemkov v Avstriji. Konec junija je avstrijsko fn nančno ministrstvo odločilo po sklepu ministrskega sveta, da se bedo v Avstriji izplačevali službeni prejemki državnim na« meščencem in upokojencem v dveh obrd« kih in sicer vsakega prvega v mesecu 60%, vsakega petnajstega pa 40% celotne mesečne plače oz. pokojnine. To deljeno izplačevanje plač in pokojnin naj ostane, dokler ne nastopijo spet redne razmere v dotekanju drž. dohodkov. Zaradi posre« dovanja osrednjega stanovskega zastopstva avstrijskih zveznih uslužbencev se je končno dosegel sperazum, da bodo tisti zvezni uslužbenci, ki prejemajo na mesec manj kot 170 šilingov (približno 1300 Din) prejemali drugi obrok prejemkov že sed« mega v mesecu namesto petnajstega. Če bi pa državne blagajne pravočasno prejele dovolj denarnih sredstev, se bodo pa pre« jemki izplačali prej kolikor bo to pač mo« goče. Ta določba velja tudi za vse izvoljene javne funkcijonarje, torej za vse ministre, poslance,' člane narodnega in zveznega sve« ta. Zanimivo pa je, da so prejeli 1. julija celotne svoje plače in pokojnine uslužben« ci dunajske mestne občine in nekaterih de« ’^cl. še bolj značilno pa je, da so bile ce« lotne plače v redu izplačane tudi uradni« štvu propale banke Creditanstalt in nekih drugih zavodov, katere država podpira.
Znižanje uradniških plač v Ameriki, ■^radi znatnega znižanja vseh drž. izdat« bov se bodo znižali tudi prejemki vseh državnih in drugih javnih uslužbencev v' Sjedinjenih državah Severne Amerike. Skupno znižanje bo doseglo višino preko tristo milijonov dolarjev.
Redukcija železničarjev na Poljskem.
Poljske drž. železnice so uvedle za osebje delavnic, kurilnic in skladišč petdnevni de« lavnik na teden. Po en dan se vsak teden počiva brez nagrade. Vsak mešec se od« pusti po 1.300 uslužbencev. Vlada je že izdelala zakonski predlog za znižanje po« kojnin s sočasnim zvišanjem prispevkov za starostno zavarovanje.
Položaj švicarskih železničarjev. Iz gla« sila mednarodne železničarske zveze je mogoče posneti naslednje statistične po« datke o položaju švicarskih železniških uslužbencev: Osebni izdatki pri švicarskih zveznih železnicah, ki so znašali na 1 tono prevozne robe in na kilometer v letu 1930: 0.012 franka, so zrasli na 0.019 franka v letii 1930. Zvišanje znaša torej 58-33%. V ti dobi so se prejemki uslužbencev sami zvišali za 117%, dočim so se po indeksu zvišali stroški za življenje v tem razdobju približno le za 58%. Iz teh dveh številk je mogoče spoznati, za koliko so se gmot« ne in socialne razmere švicarskih železni« čarjev od leta 1913. do 1930. izboljšale. Dasi je skupna svota osebnih izdatkov spričo ostalih stroškov švicarskih železnic zelo visoka, vendar uprava zveznih železnic ne namerava osebnih izdatkov skrčevati, ker ni upanja, da bi se navzlic znatno zmanjšanemu prometu mogli doseči na tem polju znatnejši prihranki brez škode za varnost in točnost prometa. Posebnost že« lezniških podjetij povzroča namreč, da ob nazadovanju prometa ni mogoče tako na« glo, kot v drugih industrijskih podjetjih, spraviti osebne izdatke v sklad z zmanj« šano produkcijo.	\
PLAČUJTE
lov arišu mmmm naročijo
VMAPREJ!
udarec rezila. Kljuna sta se močno zadela In to pot se je zdelo, da je spopad res« Uejši: izpuljena peresa so frfotala v zra« ku, kri je kapljala. In nato se je pričela divja, neusmiljena in ogorčena borba, naj« k°lj krvava, kar jih poznamo. Iskala sta Se v zraku, udarjala, bila, suvala z ostmi. Privezanimi na ostroge, da so rezale glo« m>ko v meso in so peresa odletavala. Mno« ^’ca, ki je bila dvakrat pijana, je posta« jala vse glasnejša, in zdelo se je, da oglu« Sujoči kriki spodbujajo petelina, naj čim« Prej pogineta.
Naenkrat, brez kakršnegakoli opravič« Jivega razloga — kajti, od kedaj se pa v areni ne bijejo do pogina? — je pobegnil med ploho porogljivih Dicev. Sovražnik mu je bi! iztaknil oko.
apuli, ki je bil prav tako ranjen, je tekel 2a njim, se zaletel v zrak in mu v padcu Preklal glavo. Divji krik odobravanja se ® začul, tako glasno, da strelov veselja sk;oro ni bilo čuti.
Petelinji ,'mijenta
Sredi arene je Don Fulgencio Fabres, ki je bil zelo bled, pobral svojega pogi« milega petelina in ga zagnal zamorcu. S krotkim, ljubeznivim glasom, ki je zvenel kakor da predlaga nekaj prav posebno pametnega, se je obrnil k množici, ki je prisluhnila:
»Vsi petelini ne pobegnejo. Zdaj je vrsta na možeh.«
Nič ne bi bilo moglo napraviti večje« ga utiša na te gledalce, ki pogum časte nad vse, nego ta moška kretnja starega plemiča. Zakaj te vljudne in zelo vitežke besede niso pomenile nič več in nič manj, kakor poziv Donu Tadeu Alvarezu na dvoboj. Vsi brez izjeme so to takoj raz« umeli. Samo on, ki se ga je tikalo v prvi vrsti, ni trenil z očesom navzlic vanj obr« njenim pogledom. Vendar ni bil mož, ki bi se bil bal. Toda kdo ni že kedaj za« čutil, kako ga je zapustila volja, kako je oslabel zanos? To popoldne, ko je sonce tako prijetno sijalo, zraven brhkega de«
Zadruga državnih uslužbencev za nabavo stanovanj v Ljubljani.
Dne 21. maja 1932. se je vršila v re« stavraciji »Zvezda« druga redna skupščina te zadruge, na kateri so podali odborniki (predsednik ing. Otahal in tajnik«blagajnik Skalar) običajna poročila, iz katerih posna« memo sledeče:
Tudi 1. 1931. zadruga ni mogla doseči svojega glavnega cilja — zidanja prvih skupnih stanovanjskih hiš na ugodno leže« čem zemljišču na vogalu Janez Trdinove in Cigaletove ulice, ki si ga je nabavila zadruga 1. 1930. s pomočjo (posojilom) banske uprave. Vzrok leži deloma v stali« šču Zveze nabavljalnih zadrug v Beogradu, ki ni izplačala že dovoljenega posojila v znesku Din 1,000.000— in v splošni go« spodarski krizi, ki onemogoča najetje po« sojila drugod. Počakati je tedaj treba na razčiščenje cdn. izboljšanje razmer na de« narnem trgu.
Merodajni faktorji, osobito pri banski upravi so šli zadrugi tudi v letu 1931. na roke ter je upati, da bo nesebično delova« nje našlo vso podporo tudi v bodoče.
Zadruga je dokupila še 162 m- stav« hišča od Zeschkovih dedičev, odstopiti pa je morala del stavbišča po ugodni ceni nekemu sosedu, ker je tako odločilo mestno načelstvo.
Zadruga je bila tudi inicijatorica akci« je za izdanje zakona za podporo gradnje malih stanovanj. O tej je »Naš Gias« že svojčas obširno poročal, kakor tudi o vseh
ostalih akcijah zadruge, za kar mu je bila na skupščini izrečena zahvala.
L. 1931. je rešila zadruga 199 dopisov, zadružnikov je bilo ob koncu leta 1930. 48 članov, med letom sta pristopila 2 čla« na, izstopilo odn. izključenih je bilo 15 čla« nov, tako da je bilo stanje ob koncu leta 1931.: 35 članov.
Ker nima zadruga še nobenih dohod« kov je končala leto 1931. z izgubo Din 1.629-67, kar ima svoj vzrok v manipula« cijskih stroških. Zemljišče, ki je vzeto v bilanco z Din 440.123-85, pa je mnogo več vredno.
Poročila so bila odobrena ter je bil podeljen blagajniku in upravnemu odboru absolutorij.
Pri nadomestnih volitvah v upravni in nadzorni odbor so bile vložene 4 liste ter so bili končno izvoljeni v upravni odbor kot člana: Ing. Mencinger Leon in Božič Jernej (na novo), kot namestnika pa Beguš Josip in Šarabon Josip; v nadzorni odbor pa kot član Jagodič Alojzij ter kot na« mestnika prof. dr. Ogris Albin in Plevnik Ivan (oba na novo).
Predsednik je zaključil skupščino s po« zivom zadružnikom naj ne naprtijo vseh bermen odboru, ki ima z ozirom na gospo« darske prilike itak težko stališče, temveč naj tudi sami inicijativno sodelujejo.
J. S.
Nove knjige«
Jože Bekš: Iskre in plameni. — Opo« I zarjamo vnovič na to uspelo pesniško zbir« ko, ki je našla nadvse ugoden odmev v naši javnosti. Knjiga velja lepo1 v platno vezana Din 40'—, broširana pa Din 30— in se dobi tudi pr> avtorju v Ljubljani, Dalmatinova ulica’ 3/III. — Bekševe »Iskre in plamene« prav toplo priporočamo vsem tovarišem!
Zakon o uradnikih. Drugi izpopolnjeni natisk. — Tiskovna zadruga v Ljubljani je pravkar založila uradniški zakon iz I. 1931., izpopolnjen s poznejšimi zakonskimi do« ločili in s stvarnim kazalom. Ker so se do« ločbe uradniškega zakona s finančnim za« konom za leto 1932/33 precej spremenile, je bila izdaja nujno potrebna. Prav po« sebno priročno jo dela priključeno stvarno kazalo, kjer najdeš po abecedi urejene do« ločbe zakona o raznih vprašanjih. Na koncu je dodan še zakon o znižanju pre« jemkov od 20. septembra 1931. in uredba o draginjskih dokladah drž. uslužbencev.
S tem je zbrano v enem snopiču, ki obsega 256 strani sedaj veljavno besedilo uradni« škega zakona in druge važne zakonske do« ločbe, ki obravnavajo to vprašanje. Knjiga velja broširana 24 Din, v platno vezana 36 Din, in se dobiva po knjigarnah in pri Tiskovni zadrugi ■ v Ljubljani. Državnim uslužbencem bo izdaja prav dobro služita.
»Mladika«. Vsebina julijske številke je prav pestra. Mimo leposlovnih in poljub« no znanstvenih spisov, ki se nadaljujejo v vseh številkah letnika, objavlja še mnoge druge zanimivosti. Med te sodi zlasti mons. Toma Zupana sestavek: »Kako popisuje Prešernova sestra svojega brata.« Zanima« jo tudi popisi maloznanih ledenih jam na Dolenjskem. Ta članek je tudi opremljen z mnogimi lepimi posnetki jam. Ostale sli« ke predstavljajo dela mladega slikarja prof.
O. Globočnika. Temu zvezku je dodana barvna priloga »Poljske rože«, reprodukci« ja po monotipiji slikarja M. Maleša. — Mladika se naroča pri Mohorjevi družbi v Celju in velja za vse leto 84 Din.
! »Zdravje«. Vsebina 5.—6. številke: Za« tiranje jetike kot nevarne ljudske bolezni. Dr. Josip Prodan. Malokrvnost in bledica. Dr. Fran Gosti. Škrlatinka in davica. (Na« daljevanje.) Dr. Valentin Meršol. Nevar« nest poljubovanja. O prehrani turista. Otrok in njegov govor. Grm Fran. O negi bolnika. Dieta in raztolščilno zdravljenje. Glasnik higienskih ustanov. Urejuje dr. Karel Petrič. Prcrojenje. Pripoveduje Milan Vrtačnik. Dobro čtivo. Vestnik protituber« kuloznih lig. Drobiž. — List izhaja vsake« ga petnajstega v mesecu. Uprava lista »Zdravje«: Ljubljana, Zaloška cesta 2. — Letna naročnina 30 Din. — Lepi in poučni mesečnik se sam prav toplo priporoča.
Sodobno.
Dva Madžara se srečata. Eden od njih, ki je generalni direktor velike banke, se pritožuje, da je imel težko nalogo, ker je moral odpustiti 25 uradnikov zaradi za« stoja v bančnem poslovanju. Prijatelj ga vpraša:
— Koliko je pa banka na ta način z redukcijo 25 uradnikov prihranila?
= Tako nekako pol milijona pengejev na leto.
— Koliko imaš pa ti kot generalni di« rektor letne plače?	.
_ No, jaz imam kot generalni direk« tor kakih tri in pol milijona1 pengejev na leto.
— No vidiš, če bi bil ti popustil za sedmino svojih letnih prejemkov, bi bila banka prav tako prihranila pol milijona; ti bi imel še vedno dovolj za življenje in za luksus, a tvojih 25 uradnikov bi s svojimi družinami imelo eksistenco zavarovano.
— Ampak prijatelj, oprosti, jaz sem vendar generalni direktor, jaz imam po« gedbo... se je hudoval gospod generalni direktor.
(Iz »Glasnika bankovih ^činovnika«.)
kleta, po zmagi svojega petelina — ne, f)on Tadeo Alvarez ni imel prav nič volje, da bi se bil boril s kom. Rad bi si bil pa omočil suhe ustnice s svežo pijačo.
Vsi začudeni so gledali svojega go« spodarja mestici, vseh njih petdeset, ki so nekajkrat že zgrabili za bodalo in sa« mokres pri spopadih na samotnih potih. Zdelo se je, da glas mulatke izraža obče mnenje. Zasmehljivo je zašepetala gospo« darju:
»Ne vidiš, da misli tebe? Se mar bojiš?«
Toda Don Tadeo je skomignil z ra« meni, ukazal, naj odrinejo in šel k vra« tom. Preden je pa prišel do njih, se je približal Don Fulgencio, ki je mirnodušno drgnil cev samokresa ob usnjenem toku. Bližal se je stopaje po prstih, kakor da hoče zaplesati.
»Nikar ne odpeljite golobičke,« je re« kel z ledeno vljudnostjo in prijel brhko
Amparo za roko. »Pustite jo tukaj mo« . žem, ki niso bojazljivci.«
Obračun je sledil bliskovito, na me« stu. Pred štiristo možmi, ki so zadrževali sapo. Oba sta štela: ena, dve, tri in ustre« lila obenem. Don Tadeo se je zvrnil s prestreljenim čelom.
Dvoboj je bil bojevan po vseh pra« vilih, o tem ni bilo dvoma! Zdaj bi se bila mogla pričeti splošna borba, toda pogumni mož je očitno vzel vsem voljo in moč. Pri« stopil je k mrliču, ob katerem je klečala Amparo, jo dvignil na noge in si jo po« sadil konju v sedlo. Z zaletom je skočil za njo na konja in korakoma odjezdil. Z levico je objemal dekle.
»Pridite kesneje za menoj!« je uka« zal svojim ljudem. »Jaz jaham sam.«
Ko je prejahal dobrih dvajset metrov, se je obrnil še enkrat in brez slehernega izzivanja je z glasom, v katerem je bilo čuti resnično obžalovanje, zaklical:
»Nič več ni pogumnih mož na svetu!«

ki
C. J. HAMANN

Vam audi aal^olSdasiil vir aalcupa parila,
©prema nevest Is?	modnih
- Pre'dtisHartl®	solnih del.
Stran 4.
»NAŠ G L A S«
Štev. 18.
Dolžnost podjetnika je
da misli kako bo cene svojih proizvodov prilagodil cenam, ki jih odjemalec zmore in kako bi dal svojim sodelavcem največjo mogočo plačo. Delujoči na tem principu prodajamo danes obutev skoro za polovično ceno od lanskih cen.

Latov vložek Din 5—.	‘ d"0 33 Din	Moški št. 39—46 Din 69-—.
Vrsta 3661-00
Otroški visoki čevlji iz rjavega ali črnega boksa s trpežnim usnjatim podplatom. Isti v raznih kombinacijah za isto ceno.
Pri nas dobite
Vrsta 1345-03
Enostavni in okusni čevlji iz satena z polvisoko peto. Lahki so in udobni. Potrebni so za urad in sprehod.
Za gospodinje:	Vrsta 3954-03
Za vsakdanjo uporabo praktičen, močan in udoben čevelj iz boksa, ki je potreben vsaki gospodinji.
dobre in cenene nogavice moške Din 5*—, otroške Din 7*— in ženske Din 19.—.
Vrsta 2927-15
Okusni moški polčevlji iz rjavega teletjega boksa z močnim usnjatim podplatom. Udobna oblika da čevljem posebno eleganco.


j;
Vrsta 0167-00
Cižme iz močnega mastnega usnja z gumijastim podplatom in peto. Za dober material jamčimo. Za delo na polju in vsaki štrapac.
Vrsta 3967-22
Udoben čevelj široke oblike iz močnega boksa z gumijastim podplatom, ki izdrži trikrat toliko kot usnjati podplat.
Iz naših zadrug.
Iz ljubljanske nabavljalne zadruge. — Spremembe cenika od 16. julija 1932. dalje: Mlevski izdelki: moka štev. Ogg, 0 g, 0 gl Din 2-80, štev. 2 Din 2-60, štev. 5 Din 2‘40, ajdova I. Din 4'50, ržena Din 3-50; zdrob pšenični Din 3—, činkvantinov Din 3'—, koruzni Din 2-40. — Testenine: Pekatete ekstra Din 6-50, jajčne Din 10—, jajnine Din 16-—, Testenine Franzove Din 6-50, Testenine »Cetina« Din 7-50. — Mesni iz= delki: salama ogrska la. Din 55—, turi* stovska (novo) Din 50—, salamini (novo) Din 60’—. — Sir: Emendolec la. Din 26—, sir a la Chalet »Sokol« Din 9—, Eidamer
Din 28—, Trapist Din 16—. •— Čebula Din 4-50 za kilogram. — Špirit: gorilni Din 7-—, rektificiran Din 54—. — Olje: olivno I a. Din 15-50, bučno Din 14-50. — Kis: vinski Din 3-50 za liter. — Radenska slatina steki. Din 6-50, zaboj Din 1451—. Opomba: Meseca avgusta, in sicer od 8. do 28., se bo opremila trgovina povsem na novo- ter uredil prostor za trgovino v svrho ekspedicije. — Prosimo vse člane, da si za mesec avgust nabavijo vse potrebščine do 8. avgusta, kolikor jim je to le mogoče. Trgovina bo sicer poslovala tudi med 8. in 28. avgustom, toda prosili bi, da se člani omeje v tem času le na one potrebščine, kojih doma ne morejo hraniti.
Zdravstveni drobiž.
O uživanju mesa. Staro izkustvo nam pravi, da nas meso najbolj nasiti. Če se vprašamo, zakaj, je odgovor sledeči: Mehanična napolnitev želodca in množina hrane ni isto, kar nam čut lakote odstrani; kajti potem bi se tudi s sadjem in zelenjavo mogli dobro nasititi. Pač pa so novejša raziskovanja dognala, da krožijo v telesu snovi, ki vplivajo na središče lakote, ki posredujejo tek in lakoto. Merodajna torej ni doba bivanja v želodcu, kajti ta je
pri maščobi najdaljša; merodajna ni množina, ki je največja pri zelenjavi; merodajne so v krvi krožeče nasitvene snovi, in teh je pač v mesu največ.
Sadje in zobje. Ljudje, ki uživajo mnogo svežega sadja, imajo najbolj zdrave in lepe zobe; tako na primer ljudje na jugu, ki jim je sadje tako velik in bistven del hrane. Sadni sokovi prodrejo pri žvečenju v vse kotičke zobovja in uničijo bakterije, ki se razvijajo iz jedilnih ostankov in ki bi sicer povzročile gnilobo.
:(Iz »Zdravja«).
I	Kr. dvorni dobavitelj	|
I ANTON VERBIČ, Ljubljana f
| Delikatese Telefon 2678 Špecerija S
g Najnižje cene! Sveže blago! Skrbna postrežba! S
Nogavice, kravate, žepne robce, rokavice, vezenine, čipke, D. M. C. sukanec, gumbi, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje v največji
izberi pri
Josip PETELINC, Ljubljana
===== (blizu Prešernovega spomenika) ob vodi	=
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
A. PERSCHE
LJUBLJANA, Marijin trg št. 8.
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
Telefon štev. 2312 Račun pošt. hran. 10.761	w
............ UČITELJSKA TISKARNA
......... LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA
JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH
Tiska šolske, mladinske, leposlovne In znanstvene knjige; Ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure In knjige v vseh nakladah, časopise, revije In mladinske liste. Okusna oprema Ilustriranih katalogov, cenikov In reklamnih listov
LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV
j Ivan Perdan nasl., Ljubljana
j Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga.
S Nudi po najnižji dnevni ceni: kavo, riž, testenine, najfinejše na-:	mizno olje, čaj, žganje ter vse drugo špecerijsko blago.
:	Postrežba točna in solidna.
Telefonska štev. 2412	Štev. pošt. hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z. z o. z.
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.
JAJNINE
TOVARNA PEKATETE
| Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin, Ljubljana
S Vodnikov trg št. 5.	r. z. z o. z.	Telefon št. 2421.
§
§	S 16. majem je stopil v veljavo nov revidiran cenik. Kdor ga ne bi dobil na dom, ga dobi v pisarni.
j| Sedaj vodi zadruga špecerijski oddelek in preskrbo kuriva. — Za jesen se uredi tudi nakup manufakture skupno s posestrimo železničarjev.
Dostavitev na dom!	Mesečni obroki!
Državni uslužbenci! Kupujte v svoji zadrugi, širite smisel za njo med tov. nečlani. Od velike in močne zadruge je odvisna naša skupna boljša eksistenca.

Izdaja za konzorcij .Naš Glas" odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.