Uspavanka
Aja, aja, aja,                                  Staje so nebeške  polne
fantek naš nagaja,                         svilnate, srebrne volne,
samo gleda, nič ne spi,                  vse ovčice spe mirnč,
fantek  naš  nič priden ni.              noč že sanja nad zemljo.
Sred neba hite meglice.                 Aja, aja, aja,
same bele so ovčice,                      fantek  nič  več  ne  nagaja,
noč pokuka čez gore,                    fantek naš že pridno spi —
ej, ovčice že beže.                          Bog mu trosi sanj v oči...
Danilo  Gorinšek.