Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa Iztok Štamfelj NAVODILA ZA VAJE IZ HISTOLOGIJE ZOBNEGA ORGANA Študijsko gradivo 2. IZDAJA, 2025 Navodila za vaje iz histologije zobnega organa, 2. izd. NAVODILA ZA VAJE IZ HISTOLOGIJE ZOBNEGA ORGANA Študijsko gradivo Avtor: doc. dr. Iztok Štamfelj, dr. dent. med., spec. Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa Založnik: Založba UL MF, Ljubljana, 2025 2. izdaja Publikacija (PDF) je brezplačna. Dostopno na: http://www.mf.uni-lj.si/kzbnmzo/literatura © Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa UL MF, 2025. To delo je na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna licenca (CC BY-NC-ND 4.0). Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 231988739 ISBN 978-961-93276-5-4 (PDF) Navodila za vaje iz histologije zobnega organa, 2. izd. PREDGOVOR Druga izdaja študijskega gradiva Navodila za vaje iz histologije zobnega organa je namenjena študentom 2. letnika dentalne medicine, ki opravljajo vaje pri vsebinskem sklopu Histologija zobnega organa. Prvo poglavje je ponovitev znanja o svetlobni mikroskopiji. Sledijo poglavja, ki vsebujejo delovne liste in navodila za mikroskopiranje ter reševanje nalog. Zadnje poglavje je namenjeno utrjevanju pred praktičnim preizkusom znanja. KAZALO VSEBINE 1. Osnove dela s svetlobnim mikroskopom 3 2. Zbirka in katalog histoloških preparatov 7 3. Sklenina 8 4. Dentin 12 5. Zobna pulpa 14 6. Zobni cement 18 7. Pozobnica 19 8. Zobiščni nastavek 22 9. Dlesen 23 10. Navodila za risanje preparatov 25 11. Priprava na praktični preizkus znanja 33 12. Literatura 35 --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Navodila za vaje iz histologije zobnega organa, 2. izd. 1. OSNOVE DELA S SVETLOBNIM MIKROSKOPOM POMEMBNI OPOZORILI: Preparate vstavljamo in odstranjujemo iz mikroskopa pri najmajši (40-kratni) povečavi, ker ima največjo delovno razdaljo. Pri objektivih z veliko povečavo (suhi objektiv 400× in imerzijski objektiv 1000×) ostrimo sliko izključno z mikrometrskim vijakom. Sestavni deli svetlobnega mikroskopa Svetlobni mikroskop ima mehanske in optične dele (Slika 1). Optični deli so namenjeni osvetlitvi preparata (žarnica, kolektor z zaslonko in kondenzor z zaslonko) ali povečavi slike (okular in objektiv). Slika 1: Svetlobni mikroskop Nikon Alphaphot-2. Optični deli so označeni modro, mehanski deli pa oranžno. Navodila za vaje iz histologije zobnega organa, 2. izd. Povečava in ločljivost svetlobnega mikroskopa Povečave svetlobnih mikroskopov segajo od približno 10× do približno 1000×. Skupna povečava mikroskopa je zmnožek povečave okularja (običajno 10× ali 15×) in povečave objektiva. Poleg skupne povečave je za pridobivanje novih informacij pomembna tudi ločljivost objektiva. Ločljivost je lastnost objektiva, okular sliko le poveča, ne prispeva pa k ločljivosti. 0,61 × λ 𝑑𝑑 = NAobjektiva d – ločljivost, t.j. najmanjša razdalja med dvema točkama, pri kateri ju še vidimo ločeni. λ – valovna dolžina svetlobe (za vidno svetlobo je povprečna valovna dolžina 550 nm) NAobjektiva – numerična apertura objektiva (NAobjektiva = n × sinα) n – lomni količnik snovi med čelno lečo objektiva in preparatom (nzrak = 1, nimerzijsko olje = 1,5) α – polovica kota, pod katerim pade svetloba v objektiv Pri suhem objektivu je med lečo objektiva in preparatom zrak (n=1), pri imerzijskem objektivu (s črnim obročem) pa imerzijsko olje, ki ima enak lomni količnik kakor steklo (n=1,5). Na vsakem objektivu sta označeni lastna povečava in numerična apertura (Slika 2). Slika 2: Objektivi svetlobnega mikroskopa z oznakami (barvni obroč, povečava, numerična apertura). Navodila za vaje iz histologije zobnega organa, 2. izd. Köhlerjeva osvetlitev August Köhler je leta 1893 opisal nastavitev optičnih delov mikroskopa, ki zagotavlja enakomerno osvetlitev vidnega polja in s tem kontrastno sliko opazovanega dela preparata. Postopek dela s svetlobnim mikroskopom: - Prižgemo žarnico mikroskopa. - Odpremo zaslonko kolektorja in zaslonko kondenzorja. - V optično os vstavimo objektiv z majhno povečavo (objektiv 4×, povečava mikroskopa 40×). - Na objektno mizico vpnemo preparat tako, da je krovno stekelce zgoraj. - Naravnamo okularja (dioptrija, medzenična razdalja). - Z makrometrskim in mikrometrskim vijakom izostrimo sliko preparata. - Del preparata, ki nas zanima, premaknemo na sredino vidnega polja. - V optično os vstavimo objektiv s srednjo povečavo (objektiv 10×, povečava mikroskopa 100×). - Z mikrometrskim vijakom izostrimo sliko preparata. - Nastavimo Köhlerjevo osvetlitev: - Zapremo zaslonko kolektorja. - S pomočjo vijaka za nastavitev višine kondenzorja izostrimo sliko roba zaslonke kolektorja (Slika 3). - Če slika ni v sredini vidnega polja, centriramo zaslonko kolektorja z vijakoma, ki omogočata njeno vodoravno premikanje. - Zalonko kolektorja odpiramo dokler ni osvetljeno celotno vidno polje. - S potenciometrom žarnice naravnamo jakost svetlobe.- Z odpiranjem in zapiranjem zaslonke kondenzorja dosežemo ustrezen kontrast slike. Pomni: Ko zamenjamo objektiv, moramo Köhlerjevo osvetlitev ponovno nastaviti, če želimo optimalno osvetlitev preparata. Slika 3: Mikroskopska slika ostrega roba zaslonke kolektorja pri nastavljanju Köhlerjeve osvetlitve. Navodila za vaje iz histologije zobnega organa, 2. izd. Postopek dela z imerzijskim objektivom (na vajah samo kot demonstracija): - Začetni koraki do nastavitve Köhlerjeve osvetlitve so enaki, kot je opisano zgoraj. - V optično os vstavimo objektiv z veliko povečavo (40×, povečava mikroskopa 400×) in izostrimo sliko z mikrometrskim vijakom. - Zasučemo revolver za pol hoda med objektivoma 40× in 100× (imerzijski objektiv).- Kapljico imerzijskega olja nanesemo na osvetljen del preparata. - Imerzijski objektiv (100×) počasi vstavimo v optično os in s tem njegovo čelno lečo potopimo v olje. - Sliko ostrimo izključno z mikrometrskim vijakom. - Nastavitev Köhlerjeve osvetlitve po zgoraj opisanem postopku. - Takoj po uporabi očistimo čelno lečo objektiva in preparat z vato namočeno v 70- odstotni etanol ali z namenskim alkoholnim papirjem za čiščenje optike. Merjenje velikosti struktur v preparatu Dimenzije struktur v preparatu lahko merimo z okularnim merilcem, ki ga moramo najprej umeriti za vsak objektiv posebej. V ta namen uporabimo objektni mikrometer, to je objektno steklece z vgraviranim merilom, na katerem meri vsak razdelek 10 μm (Slika 4). Tako določimo mikrometrsko vrednost okularnega merilca pri različnih povečavah mikroskopa. Mikrometrske vrednosti okularnega merilca mikroskopov Katedre za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa so navedene v Preglednici 1. Preglednica 1: Mikrometrska vrednost okularnega merilca pri različnih povečavah za mikroskope v vajalnici. Povečava Številka mikroskopa 1, 6, 13, 14, 15, 21, 27, 28 2, 3, 4, 5, 9, 11, 17, 18, 20, 23, 24, 30 objektiva Mikrometrska vrednost Mikrometrska vrednost 4× 12,5 25 10× 5 10 40× 1,25 2,5 100× 0,5 1 Navodila za vaje iz histologije zobnega organa, 2. izd. Slika 4: Mikroskopska slika objektnega mikrometra pri 100-kratni in 400-kratni povečavi. En razdelek meri 10 μm. NALOGA: V Preglednico 2 vpiši manjkajoče podatke. Preglednica 2: Povečava in ločljivost svetlobnega mikroskopa. Objektiv Povečava Skupna Ločljivost povečava vrsta (suhi, imerzijski) NA okularja povečava (μm) objektiva 2. ZBIRKA IN KATALOG HISTOLOŠKIH PREPARATOV Vaje potekajo v obliki mikroskopiranja histoloških preparatov iz zbirke. Vsak preparat v zbirki ima oznako, ki je sestavljena iz dveh črk in zaporedne številke. Prva črka označuje način izdelave preparata (Z – zbrusek, D – dekalcinat), druga črka pa vrsto prereza zoba oz. zobnega organa (V – vzdolžni prerez, P – prečni prerez). Barvanje preparatov ni navedeno. Sklenino lahko v svetlobnem mikroskopu opazujemo samo na zbrusku, dlesen, pulpo in pozobnico samo na dekalciniranem preparatu, dentin, cement in kost pa na obeh vrstah preparata. Ustrezen preparat v zbirki poiščemo s pomočjo kataloga. V njem so navedene oznake preparatov, na katerih lahko opazujemo določeno tkivno strukturo ali bolezensko spremembo. Črna oznaka pomeni preparat stalnega zoba, rdeča oznaka pa preparat mlečnega zoba. Zvezdica (*) poleg oznake pomeni, da se določena tkivna struktura ali bolezenska sprememba na tem preparatu posebej dobro vidi. Pri nekaterih preparatih je v oklepajih dodana opomba ali kratek komentar. Navodila za vaje iz histologije zobnega organa, 2. izd. Ime in priimek:________________________________________________ Datum:_________________ 3. SKLENINA Mikroskopsko zgradbo sklenine opazujemo na zbruskih. Pri določanju struktur si pomagaj s Preglednico 3. Pred opazovanjem preparata določi vrsto prereza (vzdolžni/prečni). Preglednica 3: Določanje struktur v sklenini. SKLENINA (zbrusek): Prerez zoba: vzdolžni prečni fisura + skleninska prizma + + prečna proga + + Retziusova črta + + neonatalna črta + pred- in porojstna sklenina + perikimacija + kodrast potek prizem in vmesna organska snov + Hunter-Schregerjeve proge a) v zasenčeni sliki + b) s prečno in vzdolžno prerezanimi prizmami podaljšek odontoblasta v sklenini + skleninski čopek + skleninska lamela + skleninska razpoka + + skleninsko-dentinska meja + + začetni karies + + NALOGA 1: Na vzdolžnem prerezu zoba izmeri debelino sklenine Oznaka preparata:__________ Debelina S pod vrškom oz. griznim robom:________ mm Debelina S 0,5 mm od SCM:___________ μm Navodila za vaje iz histologije zobnega organa, 2. izd. NALOGA 2: Izmeri dimenzije fisure na grizni ploskvi stalnega ličnika oziroma kočnika. Oznaka preparata:_________ Globina fisure:____________ μm Širina fisure na najožjem mestu:_____________ μm Debelina sklenine na dnu fisure:_________________ μm Izmeri debelino vlakna zobne krtačke in ugotovi, koliko se lahko dnu fisure približa med ščetkanjem. Debelina vlakna:__________ μm Razdalja vlakno − dno fisure:____________μm NALOGA 3: Izmeri premer skleninskih izboklin na SDM. Oznaka preparata:__________ Premer skleninske izbokline na SDM:_______________ μm NALOGA 4: Nariši vzdolžni prerez krone mlečnega zoba in na njem označi neonatalno črto, pred- in porojstno sklenino. Oznaka preparata:______________ Navodila za vaje iz histologije zobnega organa, 2. izd. NALOGA 5: Nariši vzdolžni prerez sklenine s perikimacijami in Retziusovimi črtami. Označi narisane strukture. Oznaka preparata:____________ Globina perikimacije:_________________μm NALOGA 6: Nariši prečni prerez sklenine s skleninskimi čopki in lamelami. Oznaka preparata:____________ Skleninski čopki so v notranji 1/________ sklenine. NALOGA 7: Nariši vzdolžni prerez sklenine s Hunter-Schregerjevimi progami. Označi SDM, diazonije in parazonije. Oznaka preparata:______________ Navodila za vaje iz histologije zobnega organa, 2. izd. NALOGA 8: Nariši začetni karies (notranji madež) v sklenini. Označi površinsko sklenino, Retziusove črte in skleninske prizme. Oznaka preparata:____________ Mere notranjega madeža:________μm ×_________μm NALOGA 9: Nariši vzdožni prerez sklenine s kodrastim potekom skleninskih prizem (KPSP). Oznaka preparata:____________ Zobna ploskev s KPSP:____________________________ NALOGA 10: Nariši podaljšek odontoblasta v sklenini. Oceni kot α med podaljškom odontoblasta in skleninskimi prizmami. Oznaka preparata:______________ Ocena kota α:___________° Pregledal:_________________________ Navodila za vaje iz histologije zobnega organa, 2. izd. Ime in priimek:________________________________________________ Datum:_________________ 4. DENTIN Pri določanju struktur v dentinu si pomagaj s Preglednico 4. Preglednica 4: Določanje struktur v dentinu. Vrsta preparata: Prerez zoba: DENTIN: zbrusek dekalcinat vzdolžni prečni dentinski kanal (vzdolžno in prečno prerezan) + + + + S-zavoj dentinskih kanalov + + + razvejitev dentinskega kanala pod sklenino/cementom + + + Ebnerjeva/Owenova rastna črta + + + + interglobulni dentin + + + Tomesova zrnata plast + + + primarni in fiziološki sekundarni dentin + + + + reparativni dentin pod: a) kariesom + + + b) obrabo griznega roba + + c) klinasto razjedo + + + predentin + + + kalkoglobuli + + + mrtvi pas dentina + + NALOGA 1: Izmeri debelino dentina pod vrškom oz. griznim robom. Oznaka preparata:______________ Debelina dentina:_________________mm NALOGA 2: Nariši predel dentina z vodoravno prerezanimi dentinskimi kanalčki ter označi peritubulni in intertubulni dentin. Oznaka preparata:______________ Navodila za vaje iz histologije zobnega organa, 2. izd. NALOGA 3: Nariši primarni dentin (PD) in fiziološki sekundarni dentin (FSD). Označi obe vrsti dentina, mejo med njima in določi stopnjo urejenosti dentina. Oznaka preparata:____________ Urejenost PD:_________ Urejenost FSD:_____________ Stopnje urejenosti dentina: 1 – zelo urejena zgradba, gosti, vzporedno potekajoči dentinski kanali, 2 – manj dentinskih kanalov, dentinski kanali so krivi, 3 – zelo malo ali nič dentinskih kanalov, celični vključki. NALOGA 4: Nariši strukturo reparativnega sekundarnega dentina (RSD) in na skici označi stopnjo urejenosti različnih predelov RSD. Oznaka preparata:___________ Najverjetnejši vzrok nastanka RSD:___________________ NALOGA 5: Nariši mrtvi pas dentina (MPD). Oznaka preparata:____________ Najverjetnejši vzrok nastanka MPD:__________________ Navodila za vaje iz histologije zobnega organa, 2. izd. NALOGA 6: Izmeri debelino interglobulnega dentina (ID) in njegovo oddaljenost od SDM. Oznaka preparata:_______ Debelina ID:_________μm Oddaljenost ID−SDM:_________μm NALOGA 7: Izmeri debelino plaščnega dentina (PD) in Tomesove zrnate plasti (TZP) v zobni korenini. Oznaka preparata:_________ Debelina PD:__________μm Debelina TZP:___________μm 5. ZOBNA PULPA Pri določanju struktur v zobni pulpi si pomagaj s Preglednico 5. Preglednica 5: Določanje struktur v zobni pulpi. ZOBNA PULPA (dekalcinat): Prerez zoba: vzdolžni prečni pulpo-dentinska membrana + odontoblasti v kroni in korenini + Weilova in Höhlova plast v kroni + srednji del pulpe + žile in živci v: a) zunanjih plasteh + b) srednjem delu pulpe argirofilna vlakna: a) Korffova + b) retikulinska neargirofilna vlakna + pulpni kamen (dentikel): a) pravi/nepravi + + b) prost/prirasel/vgrajen trakasta zaapnitev + NALOGA 8: Nariši površinske plasti pulpe v zobni kroni, predentin s kalkosferiti in pulpo-dentinsko membrano. Skico opremi z oznakami in dopiši debelino posameznih plasti. Oznaka preparata:__________ Navodila za vaje iz histologije zobnega organa, 2. izd. NALOGA 9: Nariši Rashkowov pletež v površinskih plasteh zobne pulpe. Oznaka preparata:__________ NALOGA 10: Nariši argirofilna vlakna zobne pulpe. Skico opremi z oznakami. Oznaka preparata:__________ NALOGA 11: Nariši apikalni del nedorasle korenine s Herwigovo epitelijsko nožnico (HEN). Oznaka preparata:__________ Dolžina HEN:__________μm Debelina HEN:_________μm Navodila za vaje iz histologije zobnega organa, 2. izd. NALOGA 12: Nariši vzdolžni prerez apikalnega dela nedorasle korenine. Označi apikalno odprtino (AO). Oznaka preparata:__________ Premer AO:_____________μm NALOGA 13: Nariši vzdolžno prerezan apikalni del dorasle korenine. Označi anatomsko apikalno odprtino (AAO) in fiziološko apikalno odprtino (FAO). Oznaka preparata:___________ Razdalja AAO−FAO:___________μm Premer FAO:___________μm Premer AAO:___________μm Navodila za vaje iz histologije zobnega organa, 2. izd. NALOGA 14: Nariši strukturo pravega in nepravega pulpnega kamna (dentikla). Pravi pulpni kamen Nepravi pulpni kamen Oznaka preparata:__________ Oznaka preparata:__________ V spodnjo preglednico vpiši podatke o narisanih pulpnih kamnih. LOKACIJA PRAVI NEPRAVI pulpni prekat cervikalna 1/3 koreninskega kanala srednja 1/3 koreninskega kanala apikalna 1/3 koreninskega kanala VGRAJENOST PRAVI NEPRAVI prost prirasel vgrajen NAJVEČJI PREMER (μm) Pregledal:_________________________ Navodila za vaje iz histologije zobnega organa, 2. izd. Ime in priimek:________________________________________________ Datum:_________________ 6. ZOBNI CEMENT Pri določanju struktur v zobnem cementu si pomagaj s Preglednico 6. Preglednica 6: Določanje struktur v cementu. CEMENT: Vrsta preparata: Prerez zoba: zbrusek dekalcinat vzdolžni prečni celični cement z mešanimi kolagenskimi vlakni, cementocitne lakune + + + + necelični cement s pretežno zunanjimi kolagenskimi vlakni + + + + cementoblasti, precement + + + rastna črta in cementna lamela + + + + Sharpeyjeva vlakna + + + + skleninsko-cementni stik + + dentinsko-cementna meja + + + NALOGA 1: Izmeri debelino cementa: a) na zobnem vratu:_______________μm (oznaka preparata:_____________) b) na koreninski konici:_____________μm (oznaka preparata:_____________) c) v koreninskem razcepišču:__________μm (oznaka preparata:_____________) d) v vzdolžni koreninski brazdi:___________μm (oznaka preparata:_____________) NALOGA 2: Nariši cementocitne lakune pri veliki povečavi in označi, na kateri strani lakun je dentin in na kateri pozobnica. Oznaka preparata:__________ NALOGA 3: Nariši cement z rastnimi črtami in cementnini lamelami. Označi strukture. Oznaka preparata:__________ Navodila za vaje iz histologije zobnega organa, 2. izd. NALOGA 4: Nariši predel cementa s Sharpeyjevimi vlakni. Označi strukture. Oznaka preparata:__________ NALOGA 5: Nariši cementno obnovo koreninske razjede. Označi strukture. Oznaka preparata:__________ 7. POZOBNICA Pri določanju struktur v pozobnici si pomagaj s Preglednico 7. Preglednica 7: Določanje struktur v pozobnici. Prerez: POZOBNICA (dekalcinat): vzdolžni prečni pozobnična špranja + + skupine kolagenskih snopov + + fibroblasti + + intersticijski prostor + + Malassezovi epitelijski ostanki + NALOGA 6: Izmeri širino pozobnične špranje na poljubnem mestu ob korenini. Oznaka preparata:__________ Širina pozobnične špranje:__________μm Navodila za vaje iz histologije zobnega organa, 2. izd. NALOGA 7: Nariši Malassezove epitelijske ostanke (MEO) v pozobnici. Oznaka preparata:__________ Oddaljenost MEO−cement:______________μm Oddaljenost MEO−alveolna kost:______________μm NALOGA 8: Nariši pozobnico s kolagenskimi vlakni in intersticijskimi prostori. Označi strukture. Oznaka preparata:__________ NALOGA 9: Izračunaj velikost sile, ki jo stalni zgornji podočnik prenese, ne da bi se kolagenska vlakna pozobnice pretrgala. Uporabi spodnje podatke in Preglednico 8. Natezna trdnost pozobnice (normalno obremenjen zob) = 3,8 MPa (N/mm2) Gostota Sharpeyjevih vlaken: 30.000/mm2 (normalno obremenjen zob) Poševna skupina kolagenskih vlaken vstopa v cement in alveolno kost pod kotom 45°. Navodila za vaje iz histologije zobnega organa, 2. izd. Preglednica 8: Površina korenine oz. korenin posameznih vrst stalnih zob (S) in odstotek površine korenin vseh zob v enem kvadrantu (%) (Povzeto po Jepsen A. Acta Odontol Scand 1963; 21: 35−46) MAKSILA 2 Nariši kvadrat, ki ima enako površino kot korenine S (mm ) % prvi sekalec vseh stalnih zob v ustih enega človeka. 204 10 drugi sekalec 179 9 podočnik 273 14 prvi ličnik 234 12 drugi ličnik 220 11 prvi kočnik 433 22 drugi kočnik 431 22 Skupaj 1974 100 MANDIBULA 2 S (mm) % prvi sekalec 154 8 drugi sekalec 168 9 podočnik 268 15 prvi ličnik 180 10 drugi ličnik 207 11 prvi kočnik 431 24 drugi kočnik 426 23 Skupaj 1834 100 Naredi izračun velikosti sile še za stalno spodnjo šestico. Pregledal:_________________________ Navodila za vaje iz histologije zobnega organa, 2. izd. Ime in priimek:________________________________________________ Datum:_________________ 8. ZOBIŠČNI NASTAVEK Pri določanju struktur v zobiščnem nastavku si pomagaj s Preglednico 9. Preglednica 9: Določanje struktur v zobiščnem nastavku. ZOBIŠČNI ODRASTEK (dekalcinat): Prerez: vzdolžni prečni lamina cribriformis + + bukalna in lingvalna kompakta + + spongioza (kostni tramiči in mozgovni prostori) + + osteoblasti + + Volkmannov kanal + + Haversov kanal + + snopasta kost, Sharpeyjeva vlakna + + medzobni kostni pretin + + alveolni rob, dno in stranske stene + NALOGA 1: Na poljubnem mestu ob korenini izmeri širino pozobnične špranje (PŠ) in debelino lamine cribriformis (LC). Oznaka preparata:________ Širina PŠ:__________μm Debelina LC:_____________μm NALOGA 2: Nariši Volkmannov kanal (VK) v lamini cribriformis in izmeri njegov premer. Oznaka preparata:__________ Premer VK:____________μm Dopolni trditev: Volkmannov kanal povezuje _______________________ in ______________________________________. Navodila za vaje iz histologije zobnega organa, 2. izd. 9. DLESEN Pri določanju struktur v dlesni si pomagaj s Preglednico 10. Preglednica 10: Določanje struktur v gingivi. GINGIVA (dekalcinat): Vzdolžni prerez gingivni rob + gingivni žleb (sulcus gingivae) + prosta in prirasla gingiva + gingivni epitelij: a) zunanji (epitelijski jeziki, vezivne papile, poroženela plast) + b) sulkusni c) pripojni lamina propria, kolagenski snopi + zunanja bazalna lamina + notranja bazalna lamina + medzobna papila, medzobna kolagenska vlakna + mukogingivna meja (linea girlandiformis) + NALOGA 3: Nariši vzdolžni prerez zoba z obzobnimi tkivi pod manjšo povečavo. Označi epitelije dlesni, lamino proprio dlesni, dlesnin žleb, žleb proste dlesni in rob alveolne kosti (limbus alveolaris). Izmeri širino proste dlesni. Oznaka preparata:__________ Širina proste dlesni:________________________μm Navodila za vaje iz histologije zobnega organa, 2. izd. NALOGA 4: Nariši zgradbo zunanjega dlesninega epitelija. Označi poroženelo plast, epitelijske jezike, vezivne papile in zunanjo bazalno membrano. Oznaka preparata:__________ NALOGA 5: Nariši zgradbo notranjega dlesninega epitelija. Označi rob dlesni, pripojni epitelij, sulkusni epitelij in notranjo bazalno lamino. Oznaka preparata:__________ NALOGA 6: Izmeri širino epitelijskega in vezivnega pripoja dlesni. Oznaka preparata:__________ Širina epitelijskega pripoja dlesni:_______________________μm Širina vezivnega pripoja dlesni:____________________μm Pregledal:_________________________ Navodila za vaje iz histologije zobnega organa, 2. izd. 10. NAVODILA ZA RISANJE PREPARATOV Eden od načinov učenja zgradbe zobnega organa je risanje preparatov. Rišemo lahko z barvnimi svinčniki na papir ali s pomočjo elektronske tablice. Na vajah je vsak mikroskop opremljen z navodilom, katere strukture je treba na skici označiti. Poleg skice zapišemo oznako preparata. Predloga za risanje preparatov je na strani 32. Primere risb so prispevale študentke dentalne medicine (Slike 5–12). Slika 5: Hipoplazija dentina, nastala zaradi pritiska pulpinega kamna na površinske plasti pulpe. Inja Černe, risba na papirju. Navodila za vaje iz histologije zobnega organa, 2. izd. Slika 6: Neonatalna Retziusova črta (zgoraj) in Hunter-Schrägerjeve proge v sklenini (spodaj). Inja Černe, risbi na papirju. Navodila za vaje iz histologije zobnega organa, 2. izd. Slika 7: Plasti pulpe v zobni kroni (zgoraj) in prost pulpin kamen v apikalnem delu nedorasle korenine (spodaj). Jera Kržišnik, risbi na papirju. Navodila za vaje iz histologije zobnega organa, 2. izd. Slika 8: Pozobnična špranja s pozobnico, alveolna kost in cement na korenini. Jera Kržišnik, risba na papirju. Slika 9: Dodatni kanal med pulpo in pozobnico. Tia Mijatović, risba na papirju. Navodila za vaje iz histologije zobnega organa, 2. izd. Slika 10: Celični in necelični cement na korenini (zgoraj) ter zgradba alveolne kosti (spodaj). Tia Mijatović, risbi na papirju. Navodila za vaje iz histologije zobnega organa, 2. izd. Slika 11: Prirastišče dlesni na zob (zgoraj) in zunanji dlesnin epitelij (spodaj). Brina Skočir, digitalni risbi. Navodila za vaje iz histologije zobnega organa, 2. izd. Slika 12: Malassezovi epitelijski ostanki v pozobnici. Brina Skočir, digitalna risba. Navodila za vaje iz histologije zobnega organa, 2. izd. __________ __________ Pregledal: ____________________________ Navodila za vaje iz histologije zobnega organa, 2. izd. 11. PRIPRAVA NA PRAKTIČNI PREIZKUS ZNANJA V zbirki poišči preparate in določi navedene tkivne strukture in bolezenske spremembe. Oznake za tkiva: S – sklenina, D – dentin, C – cement, PU –pulpa, PO – pozobnica, G – gingiva, K – kost. 1) ZV69 (S, neprizemska sklenina), ZV1 (D, končne razvejitve tubula v obliki črke Y), DV32 (PU, Höhlova in Weilova plast), ZP10 (C, cementocitna lakuna), DV51 (PO, Malassezov epitelijski ostanek), DV80 (K, Sharpeyjeva vlakna v lamini cribriformis), DV40 (G, pripojni epitelij in notranja bazalna lamina) 2) ZV1 (S, Retziusova črta), ZV39 (D, prečno prerezani tubuli), DV65 (PU, kapilare v površinskih plasteh pulpe), ZV4 (C, necelični cement s pretežno zunanjimi kolagenskimi vlakni), DV5 (PO, poševna skupina kolagenskih snopov), DV14 (K, Haversove in vmesne lamele), DV55 (G, žleb proste dlesni, prosta in prirasla dlesen) 3) ZV24 (S, fisura na grizni ploskvi), ZV69 (D, Ebnerjeve črte), DV42 (PU, Korffova in retikulinska vlakna), DV14 (C, cementoblasti in precement), DV6 (PO, intersticijski prostor), DV9 (K, Volkmannov kanal v lamini cribriformis), DV11 (G, dlesnin rob) 4) ZV23 (S, neonatalna črta), ZV72 (D, Owenove črte), DV44 (PU, pulpo-dentinska membrana), DV80 (C, cementociti), DV 52 (PO, Malassezov epitelijski ostanek), DV83 (K, Sharpeyjeva vlakna v lamini cribriformis), DV82 (G, pripojni epitelij) 5) ZV25 (S, predrojstna in porojstna sklenina),DV73 (Ebnerjeve in Owenove črte), ZV42 (PU, anatomska in fiziološka apikalna odprtina), ZP27 (C, necelični cement s pretežno zunanjimi kolagenskimi vlakni), DV81 (PO, Malassezov epitelijski ostanek), DV70 (K, Haversov in vmesni lamelni sistem lamine cribriformis), DV80 (G, pripojni epitelij) 6) ZV61 (S, perikimacija), ZV64 (D, interglobulni dentin v kroni), DV7 (PU, PO, Hertwigova epitelijska nožnica), DV17 (C, cementoblasti, precement), DV18 (PO, intersticijski prostor), DV14 (K, Volkmannov kanal), DV40 (G, zunanji dlesnin epitelij, epitelijski jeziki) 7) ZV17 (S, Hunter-Schregerjeve proge), ZV47 (D, interglobulni dentin v korenini), DV23 (PU, Rashkowov pletež), ZP11 (C, rastna črta, cementna lamela), DP1 (PO, intersticijski prostor), DV5 (K, limbus alveolaris), DP7 (K, spongioza z mozgovnimi prostori in kostnimi tramiči), DV5 (G, žleb proste dlesni) 8) ZV62 (S, podaljšek odontoblasta v sklenini), ZV59 (D, Tomesova zrnata plast), DP2 (PU, nepravi dentikli), ZV73 (C, Sharpeyjeva vlakna), DP6 (PO, snopi kolagenskih vlaken), DV80 (K, osteoblasti lamine cribriformis), DV40 (G, dlesnin rob) 9) ZP2 (S, skleninski čopek in lamela), ZP 10 (D, Tomesova zrnata plast), DV37 (PU, pravi dentikle), ZV6 (C, hipercementoza), DP7 (PO, intersticijski prostor), DV78 (K, bukalna in lingvalna kompakta), DV14 (G, lamina propria dlesni, vezivne papile) Navodila za vaje iz histologije zobnega organa, 2. izd. 10) ZV10 (S, razpoka), ZV64 (D, fiziološki sekundarni dentin), ZV51 (PU, pulpo-periodontalna komunikacija), ZV32 (C, skleninsko-cementni nestik), DV84 (PO, Malassezov epitelijski ostanek), DV83 (K, limbus alveolaris), DV55 (G, muko-gingivna meja) 11) ZP7 (S, valovit potek SDM), DV47 (D, reparativni dentin), ZV24 (PU, apikalna delta), ZV39 (C, cement prekriva sklenino), DV80 (PO, Malassezov epitelijski ostanek), DV18 (K, Volkmannov kanal), DV80 (G, muko-gingivna meja) 12) ZV48 (S, notranji madež), ZV26 (D, mrtvi pas), DV67 (PU, fibrozirana pulpa v divertiklu), ZP10 (C, hipercementoza), DV84 (K, Sharpeyjeva vlakna v lamini cribriformis), DV82 (G, muko-gingivna meja) 13) ZV72 (S, površinski zavoj prizem), ZV73 (D, plaščni dentin zobne korenine), ZV75 (PU, trakasta zaapnitev), DV79 (C, apikalna cementna zadebelitev), DV78 (K, Haversov kanal), DV9 (G, transseptalna skupina kolagenskih snopov) 14) ZV69 (S, kodrat potek prizem), ZV31 (D, razjede na korenini mlečnega zoba), DV48 (PU, pulpo-dentinska membrana), ZV67 (C, cementna zadebelitev v vzdolžni koreninski brazdi), DV82 (K, Volkmannov kanal), DV39 (G, transseptalna skupina kolagenskih snopov) 15) ZV22 (S, podaljšek odontoblasta v sklenini), (D, erozija), DV2 (PU, argirofilna vlakna), DV13 (C, interradikularna cementna zadebelitev), ZV69 (C, celični cement z notranjimi kolagenskimi vlakni), DV14 (K, površinski lamelni sistem), DV79 (osteoblasti lamine cribriformis), DV83 (G, muko-gingivna meja) 16) ZV72 (S, Hunter-Schregerjeve proge), DV87 (D, predentin s kalkoglobuli), DV75 (PU, kapilare v površinskih plasteh pulpe), ZV49 (C, skleninsko-cementni nestik), DP6 (K, bukalna in lingvalna kompakta), DV82 (G, sulkusni epitelij) 17) ZV61 (S, notranji madež), DV10 (D, Tomesovi podaljški odontoblastov), DV33 (PU, Rashkowov pletež), ZV64 (C, cement prekriva sklenino), DP7 (K, bukalna in lingvalna kompakta), DV17 (G, notranja bazalna lamina) 18) ZV21 (S, prečne proge), ZV71 (D, fiziološki sekundarni dentin), DV44 (PU, odontoblasti, s celicami revna in s celicami bogata plast), DV80 (C, Sharpeyjeva vlakna), DP1 (K, Volkmannov kanal), DV78 (K, Sharpeyjeva vlakna v lamini cribriformis), DV6 (G, zunanja bazalna membrana) 19) ZV71 (S, neprizemska sklenina), ZV50 (D, reparativni dentin), DV 59 (PU, anatomska in fiziološka apikalna odprtina), ZV73 (C, rastne črte, cementne lamele), DV14 (K, limbus alveolaris), DV11 (G, zunanja bazalna membrana) Navodila za vaje iz histologije zobnega organa, 2. izd. 12. LITERATURA Gašperšič D, Jan J. Histologija zobnega organa. 3. izd. Ljubljana: Medicinska fakulteta UL; 2003. Gašperšič D, Cvetko E, Jan J. Zgradba zoba – mikroskopski prikaz s pojasnili. Medicinska fakulteta UL; 2006. Jepsen A. Root surface measurement and a method for x-ray determination of root surface area. Acta Odontol Scand 1963; 21: 35−46. Zupančič D. Mikroskopiranje, mikroskopske metode in celični organeli. Študijsko gradivo. 1. izd. Ljubljana: Medicinska fakulteta UL; 2015.