der zehnten Sitzung Stenografien! zapisnik desete seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne ±0. olntolora, 1884. 1. Nazoči: Prvosednik: deželni glavar grof Gustav Thurn-Valsassina.— Vladina zastopnika: Deželni predsednik baron Andrej Winkler in vladni svetovalec Janez Hozhevar. — Vsi članovi razun: dr. Hinko Dolenec in Karol Rudež. Dnevni red: 1. ) Branje zapisnika o IX. deželnozborni seji dnč 9. ok- tobra 1. 1884. 2. ) Naznanila zborničnega predsedstva. 3. ) Priloga 51. — Poročilo deželnega odbora o tem, da se pri- pravi potrebni kapital v pokritje blagajničnih primanjkljajev deželnega zaklada. 4. ) Ustno poročilo gospodarskega odseka o zgradbi Dolenjske železnice (k prilogi 32). 5. ) Ustno poročilo šolskega odseka : a) o prošnji Šmartinske občine, naj se na ondotni čvetero-razrednici upelje poludnevni poduk, ter naj se nemščina uči le kot prost predmet; b) o prošnjah učiteljev Litijskega in Črnomeljskega okraja za premembo deželnih šolskih zakonov. 6. ) Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu Slapske šole za 1.1885 (k prilogi 16). L) Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu učiteljskega pokojninskega zaklada za 1. 1885 (k prilogi 16). 8.) Ustno poročilo finančnega odseka o § 7, marg. št. 15—27, 30, 31, 33, 34, 35, 36, letnega poročila. 3 ) Ustna poročila finančnega odseka o prošnjah: a) pisatelja Jakoba Alčšovca za podporo ; b) občine Dolenja vas, da se povrne neka odkupnina orgijarske bire, ter dovoli jo porabiti za razširjanje šolskega poslopja; c) cesarice Elizabetine bolnišnice za otroke glede podpore; Les krstni scheu Landtages ZU Laibach am 10. g) Meß er 1884. Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Gustav Graf Thurn-Valsassina. — Vertreter der k. k. Regierung : Landespräsident Andreas Freiherr von Winkler und der Regierunqsrath Johann Hozhevar. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Dr. Heinrich Dolenec und Carl Rndez. Tagesordnung: 1. ) Lesung des Protokolles der IX. Landtagssitzung vom 9. Oktober 1884. 2. ) Mittheilungen des Landtagspräsidiums. 3. ) Beilage 51. — Bericht des Landesausschusses, betreffend die Beschaffung des zur Deckung der Cassa-Abgänge beim Landessonde erforderlichen Operatiouscapitales. 4. ) Mündlicher Bericht des volkswirtschaftlichen Ausschusses über den Unterkrainer Eisenbahnbau (zur Beilage 32). 5. ) Mündliche Berichte des Schulausschusses: a) über die Petition der Gemeinde St. Martin um Einführung des halbtägigen Unterrichtes an der dortigen vierclassigen Volksschule und wegen Behandlung der deutschen Sprache als unobligaten Gegenstand; b) über die Petition der Lehrer des Littaier und Tschernembler Bezirkes um Aenderung der Landesschulgesetze. 6. ) Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag der Slaper Schule pro 1885 (zur Beilage 16). 7. ) Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Lehrerpensionsfondes pro 1885 (zur Beilage 16). 8. ) Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den § 7, Marg. Nr. 15 bis 27, 30, 31, 33, 34, 35, 36 des Rechenschaftsberichtes. 9. ) Mündliche Berichte des Finanzausschusses über die Petitionen: a) des Schriftstellers Jakob Alesovec um Unterstützung; b) der Gemeinde Niederdorf wegen Vergütung der Entschädigung einer Organistencollectur und um Bewilligung zur Verwendung derselben für die Erweiterung des Schulgebäudes; c) des Kaiserin - Elisabeth-Kinderspitales um Unterstützung; 27 166 X. seja deželnega zbora kranjskega dn§ 10. oktobra 1884 d) občine Trzin glede podpore za napravo šole; e) čebelarskega društva za Kranjsko za podporo; f) občine Šent-Jošt glede podpore za popravo občinskih potov; g) občine Vipavske glede podpore za gluhonemo Ivano Kostanjevič; h) Marije Hlavke na Dunaji za podporo. 10.) Tajna seja (personalne zadeve). Obseg: Glej dnevni red. — X. Sitzung des train. Landtages am 10. Oktober 1884. d) der Gemeinde Tersain um Unterstützung für die Errichtung der Schule; e) des Bienenzuchtvereines in Krain um Unterstützung: f) der Gemeinde St. Jobst um Unterstützung für die Herstellung der Gemeindewege; g) der Gemeinde Wippach um Bewilligung einer Unterstützung für die taubstumme Johanna Kostanjevič; h) der Maria Hlavka in Wien um Unterstützung. 10 ) Geheime Sitzung (Pcrsonalangelegenheiten). Inhalt: Sieh Tagesordnung. Seja se začne ob 55. minuti črez 9. uro. Beginn -er Sitzung um 9 Ahr 55 Minuten. X. seja deželnega zbora kranjskega dnš 10. oktobra 1884 — X. Sitzung des train. Landtages am 10. Oktober 1884. 167 Deželni glavar: Potrjujem, da je slavni zbor sklepčen in pričnem sejo. Zapisnik 9. seje se še ni mogel dodelati in prosim slavni zbor privoljenja, da ga bosta gospoda verifika-torja verificirala. Ako ni ugovora, smatram, da je moj nasvet sprejet. (Pritrjuje se — Zustimmung.) 2.) Naznanila zborničnega predsedstva. 2.) Mittheilungen des Landtagspräsidiums. Deželni glavar: Gospod poslanec Robič izročil mi je prošnjo Marije Lušin za od pravilno miloščino, oziroma dovoljenje odgojnine za njena otroka Marijo in Ano. (Izroči se finančnemu odseku — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Gospod poslanec dr. Vošnjak izročil mi je peticijo občine Prem za dovoljenje občinskih priklad za plačo cerkvenega organista. (Izroči se upravnemu odseku — Wird dem Ver-waltungsansschusse zugewiesen.) Wir übergehen zur Tagesordnung. Abgeordneter Karon Apfnltrern: Ich bitte ums Wort! Nachdem durch die am Schlüsse der gestrigen Sitzung des hohen Landtages erfolgte Zurückziehung der in der diesjährigen sechsten Landtagssitzung gefallenen beleidigenden Worte seitens des Herrn Abgeordneten Grasselli und nach der seitens des Landtagspräsidiums diesfalls ausgesprochenen Missbilligung die Hoffnung eine begründete geworden ist, dass der § 36 der Geschäfts-Ordnung auch fernerhin für die Landtags-Minorität seine schützende Geltung haben werde, ist dieselbe in der willkommenen Lage, an den ferneren Sitzungen des hohen Landtages insolange theilzunehmen, als dieser Schutz vorhält, was ich in meinem eigenen und int Namen meiner Gesinnungsgenossen in diesem hohen Hause mit Rücksicht auf die gestern abgegebene und in der Sitzung verleseite Erklärung auszusprechen Anlass habe. Abgeordneter Kuckmann: Ich bitte ums Wort! Der geehrte Herr Abgeordnete Grasseli hat in seiner Erklärung am Schluffe der gestrigen Sitzung des hohen Landtages sich dahin ausgesprochen, dass er auch meinerseits eine bezügliche Erklürtmg erwarte. Ich will damit nicht zögern und kann dieselbe an die Mittheilung anknüpfen, welche mir der geehrte Herr Bürgermeister Grasselli zwar nicht in der Landtagssitznng, wohl aber bei einer Besprechung außerhalb des Sitzungssaales dahin gegeben hat, der in Frage gestandene Ausweis der landtäflichen Realitäten des Stadtgebietes sei nicht int ge- schäftsordnungsmäßigen, officiellen Wege des Stadtmagistrates gegeben worden. Ich gieng bei meiner Besprechung dieser Sache aber von der gegentheiligen Voraussetzung aus, welche sich auf die dem k. k. Reichsgerichte vorgelegte Einrede der hohen k. k. Landesregierung gründete. Es ist nicht meine Sache, diesen Zwiespalt aufzuklären. Nachdem ich aber keinen Grund habe, die Mittheilung des geehrten Herrn Abgeordneten Grasselli als Chef des Magistrates über die Natur des fraglichen Ausweises irgend in Zweifel zu ziehen, bin ich nach derselben in der angenehmen Lage, meine diesfälligen Voraussetzungen als irrthümlich zu bezeichnen und die daraus gezogene Folgerung zurückzuziehen. Landeshauptmann: Ich spreche meine Befriedigung darüber aus, dass der unliebsame Vorfall beigelegt erscheint und dass die Herren wieder im Hause erschienen sind, um mit uns die parlamentarische Thätigkeit fortzusetzen. Ich würde daran nur noch die Bitte mir zu knüpfen erlauben, dass die Herren untereinander die strengste Courtoisie beobachten und harte Worte vermeiden mögen. Wir übergeheit zum dritten Punkte der Tagesordnung. 3.) Priloga 51. — Poročilo deželnega odbora o tem, da se pripravi potrebni kapital v pokritje blagajničnih primanjkljajev deželnega zaklada. 3.) Beilage 51. — Bericht des Landesailsschusses,) betreffend die Beschaffung des zur Deckung der Cassa-Abgänge beim Landesfonde erforderlichen Operationscapitales. Deželni glavar: S privoljenjem slavnega zbora izročam lo poročilo finančnemu odseku. (Pritrjuje se — Zustimmung.) 4.) Ustno poročilo gospodarskega odseka o zgradbi Dolenjske železnice (k prilogi 32). 4.) Mündlicher Bericht des volkswirtschaftlichen Ausschusses über den Unterkrainer Eisenbahnbau (zur Beilage 32). Poročevalec Murnik: V šesti seji dnč 26. septembra t. 1. se je izročilo poročilo deželnega odbora o nameravanem gradenji Dolenjske železnice gospodarskemu odseku. Ta se je se to stvarjo pečal, poročilo deželnega odbora natančno pretresoval, in konečno izrekel, da se strinja z nazori izrečenimi v poročilu, in na pod- 27* 168 X. seja deželnega zbora kranjskega dne 10. oktobra 1884 — X. Sitzung des train. Landtages am 10. Oktober 1884. stavi tega stavi ravno iste predloge slavnemu deželnemu zboru, kakor jih je stavil deželni odbor, namreč (bere — liest): Slavni deželni zbor naj sklene: «1.) Deželni zbor dovoli za izdelanje v pridob-Ijenje koncesije za železnično progo od Ljubljane do Novega Mesta potrebnega načrta donesek iz deželnega zaklada do največ 5000 gld. 2.) Deželnemu odboru se naroča, ta donesek še le potem porabiti, ako bodo z njim zagotovljeni za izdelanje načrta potrebni novci in ako bodo deželi pridržane pravice, ki bodo nastale vsled tega podjetja.* Der hohe Landtag wolle beschließen: «1.) Der Landtag bewilliget für die Ausfertigung des zur Erlangung der Concession für die Eisenbahnstrecke Laibach-Rudolfswert nöthigen Projectes aus dem Landes-fonde einen Beitrag bis zum Höchstbetrage von 5000 fl. 2.) Der Landesausschuss wird beauftragt, diesen Beitrag erst dann der Verwendung zuzuführen, wenn mit demselben die für die Ausarbeitung des Projectes erforderlichen Geldmittel gesichert erscheinen und dem Lande die aus der Unternehmung erwachsenden Rechte vorbehalten bleiben werden*. Slavni zbor! Ker se je o Dolenjske) železnici v slavnem deželnem zboru že v mnogih sesijah obravnavalo in ker je ta tudi vselej pripoznal, da je gradenje te železnice potrebno in važno ne le za Dolenjsko in Kranjsko, ampak tudi za celo Avstrijo, zaradi tega sem jaz mnenja, in to ne izrekam le v svojem, ampak tudi v imenu gospodarskega odseka, v katerega imenu imam čast poročati, da bi bilo odveč, dalje razlagati in utrjevati predlog gospodarskega odseka. Prosim tedaj le, predlogu pritrditi. Deželni glavar: Ot varjam generalno debato. Za besedo se je oglasil gospod poslanec Šuklje. Poslanec Šuklje: Slavni zbor! Skoro se me je lotila neka otožnost, ko sem prečita! poročilo deželnega odbora o Dolenjski železnici. Spominal sem se pri tej priliki, da je letos skoro 19 let minulo od tega, odkar se je v Kranjskem deželnem zboru v prvo izrazila želja Dolenjskega prebivalstva po tej neobhodno potrebni železnični črti. Bilo je 29. januarja 1866. leta, ko je povodom debate o Gorenjske) železnici tedanji zastopnik Belokranjskih kmetskih občin, Kapelle, poudarjal misel, da je treba ozirati se tudi na Dolenjsko stran; in od tistega časa, gospoda moja, koliko se je že govorilo in pisarilo, koliko se je že moledovalo in sklepalo o isti zadevi! Če bi se železnica dala zidati z golimi resolucijami, potem, gospoda moja, bi nas kurirni vlak že danes lahko popeljal iz Ljubljane doli v Novo Mesto in onstran Gorjancev na obrežje Kolpe in Lahinje; in prošenj je bilo že toliko za to progo izročenih, da bi se morda prvi kilometer železnice dal pokriti ž njimi. Tako dolgo čakati ugodne rešitve, je pač mučno za Dolenjce; še veliko huje pa je, da smo morali odstopiti od svoje prvotne ideje ter se sprijazniti z drugo, veliko manj vabljivo; in, gospoda, danes je položaj tak, — o tem menda ne more dvomiti nikdo izmed Vas. — Kajti, gospoda moja, predstavljali smo si Dolenjsko železnico vedno kot veliko svetovno progo, kot glavno železnico, katera bi imela nalogo, posredovati svetovni promet med zapadno Evropo in Balkanskim polu-otokom. Ti nazori — dandanes bi se jim morda lahko reklo: te domišljije — imeli so na vsak način dokaj vabljivega in dokaj stvarno utemeljenega. Poglejmo si karto in na prvi pogled bomo spoznali, da naravna pot od Bodenskega jezera in Arlberškega predora do pristanišča Solunskega drži doli po oni črti, katera veže Ljubljansko mesto z Belo Krajino in Hrvaško mejo. Ali, gospoda moja, navzlic temu, da nam je mi-nisterstvo leta 1869. v tem oziru dalo pozitivne obljube, vkljub temu, da so se dotični načrti pregledali v tehničnem in vojaškem oziru, še do današnjega dne nimamo te proge, in če se oziram na dopis sedanjega trgovinskega ministerstva z dne 27. junija 1882. leta, potem moram naravnost reči: Misel, da bi se Dolenjska železnica mogla zgraditi kot glavna, svetovna železnica, je v današnjih razmerah neizpeljiva in zaradi tega kaže, z vso silo delati na to, koncentrirati svoje napore v ta namen, da dobimo za Dolenjce vsaj lokalno železnico z normalnim tirom. Zaradi tega sem bil prijetno iznenadjen od poročila deželnega odbora, katero se omeji le na to, kar je po sedanjih razmerah dosegljivo, na zgradbo lokalne železnice po Dolenjskem z normalnim tirom. Da je ta proga, gospoda moja, eminentno potrebna o tem ne bodem imel prilike dolgo se razgovarjati. Tolikokrat se je ta predmet že razpravljal v Kranjski deželni sobani, da tudi jaz ne bi mogel navajati čisto nič novega in zaradi tega ne bo nikdo zahteval od mene, da bi Vas nadlegoval s statističnimi izkazi o produktivnosti Dolenjskega ozemlja, da bi Vam našteval kolikovine premoga in lesa, vina in železa, živine in poljskih pridelkov, ki bi se imeli izvažati po tej črti, da bi segel v bodočnost in govoril o oni obrtniji, katera bi se na Dolenjskem mogla razvijati, če bi bila komunikacija količkaj bolj umestna in primerna. O vsem tem tedaj mi ne bo treba govoriti, le jedno moram naglašati: če bi se danes našel v tej deželni sobani poslanec, ki bi v svojem pretiranem skepticizmu še dvomil nad absolutno potrebnostjo te črte — z mano naj pride doli na Dolenjsko, stopi naj v te kraje, ki so navzlic svojemu naravnemu bogastvu dandanes še tako silno zaostali v gospodarskem oziru, poda se naj med narod, in to, kar bode videl pri tej priliki, beda in gospodarski propad po najplodovitejših pokrajinah in zanemarjenost ljudstva vkljub svoji naravni nadarjenosti, vse to bo mu praktičen komentar k vekoviti resnici, da na intenziven narodni razvoj največ vpljiva intenziven promet, intenzivno občevanje s tujim svetom. Zaradi tega je Dolenjska tako oslabela v gospodarskem oziru, in zaradi tega je Dolenjec tako X. seja deželnega zbora kranjskega dne 10. oktobra 1884 — X. Sitzung des train. Landtages am 10. Oktober 1884. 169 zaostal, ter se tudi Dolenjska ni mogla razvijati, ker je postavljena na nekak «Isolierschemel» in ker je do danes čisto odrezana od svetovnega prometa. In, gospoda moja, ne potrebujemo Bog zna kako kolosalnih svot, da bi vživotvorili to železnico. Res je, da je pred letom 1873. in njegovim gospodarskim polomom se izračunila potrebščina za Dolenjsko železnico kot svetovno progo v znesku 18- do 20 milijonov goldinarjev. Ali dandanes vender železnice veliko ceneje gradimo nego takrat, v dobi gospodarskega napredka in slaboglasnih «gründerjev», in pri lokalni železnici moramo se ozirati posebno tudi na to, da so takim železnicam dovoljene izredne in jako znamenite olajšave. Strokovnjaki, katerim je vsa črta dobro znana, zagotavljali so mi, da bi troski za tako železnico od Ljubljanskega mesta do Hrvaške meje k večjemu 41/2 do 5 milijonov znašali, in jaz moram reči, da me je srce bolelo, ko sem iz dopisa visokega trgovinskega ministerstva razvidel, da nam niti teh stroškov ne dovoljuje ona država, katera je vender ravno sedaj s kolosalnimi žrtvami prodrla Arlberško skalovje, in katera ravno sedaj dovršuje Gališko in Česko-Moravsko transverzalno železnico. Tudi glede Dolenjske železnice nam je država, oziroma trgovinsko ministerstvo obljubilo le podporo in nadejati se je nam vsaj, da bo ta podpora v istini izdatna. Saj ne zahtevamo nič krivičnega, saj se smemo sklicevali na to, da bi vojvodina Kranjska le s presežki onih svot, katere je preveč plačevala pri zemljiškem davku, sama si lahko zgradila toliko potrebno Dolenjsko železnico, in tedaj smemo pričakovati od ne-pristranosti sedanje vlade, da bode tudi ona izdatno pripomogla k zgradbi Dolenjske železnice. Jaz računam tedaj najprej na državno podporo. Potem mislim, da bode tudi prvi denarni zavod dežele kranjske, kranjska hranilnica, svojo dolžnost storila nasproti tako eminentno domoljubnemu podjetju. Ne pričakujem sicer, da bi kranjska hranilnica tu zopet skazala ono potratno radodarnost, katero je na primer takrat bila obelodanila, ko je ona na troške svojega rezervnega zaklada monumentalno stavbo dozidala Ljubljanski realki — vender pa mislim, da ima ravno v tem slučaji kranjska hranilnica jako ugodno priliko, dokazati, da se v istini zanima za vitalne deželne koristi. Ljubljansko mesto bode tudi podpiralo — uverjen sem — to podjetje, od katerega bo ravno glavno mesto vojvodine kranjske največ dobička imelo poleg Dolenjske; kajti lahko rečem, da bode Ljubljana še le potem postala prava stolnica naše dežele, ako jo bode železni tir vezal z Metliko in Črnomljem. Posamezniki bodejo se tudi potrudili; že lastna korist, lastni interes jih bo nagibal k temu. Dolenjske občine bodejo storile svojo dolžnost navzlic svoji rev-köini, zemljišče se bode večinoma ali zastonj, ali jako Po ceni odstopilo, in tako tudi eksproprijacija, razlasti-tevi ne bode stala Bog zna kakih svot. In tedaj smemo pričakovati, da bode vender mogoče skupaj spraviti te potrebne stroške. Denarne zapreke tedaj, gospoda moja, ne bodo tako nepresežne, da bi kranjski deželni zbor radi njih moral opustiti namero, katero je deželni zastop gojil tako rekoč od one dobe, od kar izvršuje svoj zvišeni poklic: biti interpret narodovega javnega mnenja. Le jedno moram naglašati! Čem dalje odlašamo s tem projektom, tem bolj težavna bode njegova izvršitev. Prvič zaradi tega, ker se z vsakim letom razširja gospodarski propad na Dolenjskem, potem pa še iz nekega druzega razloga: Jaz sem uže omenil, da računam pri tej priliki v prvi vrsti na izdatno državno podporo Toda jaz sem tega mnenja, da bode finančni kredit naše države kmalu jako obremenjen po ravno takih zgradbah. V sudetskih deželah, na Češkem in Moravskem, se kujejo veliki projekti o vodnih stavbah, plovnih prekopih in to je gotovo, da bodo vsi ti projekti in njih izpeljava državo stali velike svote. Potem pa, gospoda moja — jaz ne vem, če ne bode velika večina v tej deželni sobani druzega mnenja — jaz vsaj se ne morem ubraniti bojazni, da bode tudi podržav-ljenje Cesar-Ferdinandove severne železnice in njena eksproprijacija v prvem desetletji zahtevala tako velike svote, da bode vsled teh kredit za železnične zgradbe izdatno okupiran, in ker tedaj mislim, da je skoro čas, da se resno lotimo te svoje naloge, pozdravljam z veseljem, da je deželni odbor že neko gotovo svoto temu namenu predlagal, neko svoto za priprav-ljavna dela. S tem jo bodemo ukrenili po ravno tisti poti, po kateri so naši predniki pred 19. leti pod dr. Tomanovim vodstvom se potezah za Gorenjsko železnico in zaradi tega nimam boljšega sklepa za svoje opazke, nego srčno željo, da bi i mi pri svojem potezanji za Dolenjsko železnico prišli do enakega ugodnega uspeha, do istih blagotvornih posledic, kakor naši predniki pred 19 leti glede Gorenjske železnice. Zaradi tega toplo podpiram nasvet upravnega odseka. (Živahno odobravanje. — Lebhafter Beifall.) Deželni glavar: Želi še kdo govoriti? Gospod poslanec Luckmann ima besedo. Abgeordneter fudunnttn: Hohes Haus! Der geehrte Herr Vorredner hat bereits den Antrag warm unterstützt, welcher vom Landesausschusse vorgebracht wurde, so dass es nicht nöthig scheint, denselben noch weiter zu befürworten, und dies umsoweniger, als id) glaube, dass das geehrte Haus in diesem Falle einer Meinung ist. Nur auf einen Umstand möchte ich mir noch erlauben die Aufmerksamkeit des hohen Hauses hinzulenken, welcher eben auch diese Vorlage wärmstens zu unterstützen in der Lage ist. Die geehrten Herren erinnern sich an die Debatte im vorigen Jahre in Bezug auf die Bemauthung der Straße von Gottschee und Reifniz nach der Station Rakek, aus 170 X. seja deželnega zbora kranjskega dne 10. oktobra 1884 — X. Sitzung des train. Landtages ant 10. Oktober 1884. welcher Debatte hervorgegangen ist, welch ein großer und bedeutender Berkehr auf jener Straße stattfindet. Wenn die geehrten Herren bedenken, dass für diesen bedeutenden Verkehr jetzt eine Fracht von 100—150 Kreuzer per Meter-centner gegeben wird, und wenn man mm einen um die Hälfte ermäßigten Transporttarif erreichen wird, was bei einer Bahn zweifellos ist, welche Summen würden dem Lande an der Verfrachtung erspart werden, und welche Summen würden eingehen für die Verzinsung einer Se-cundärbahn, welche von der Strecke Laibach -Rndolfswert auf irgend einem Puntte nach Gottschee und Reifniz abzweigen und jene Gegenden mit Laibach verbinden würde. Bei ermäßigter Fracht bis an die Südbahnstrecke würde der gegenwärtig schon sehr bedeutende Verkehr einer ganz außerordentlichen Steigerung fähig sein. Wir wissen, dass in jenen Gegenden reiche Braunkohlenlager sich befinden, dass ungeheuere Holzmassen ungenützt im Walde verfaulen, dass es dort üblich ist, das Holz zur Pottaschenerzeugung zu verwenden, was die schlechteste Verwertung ist. Diese Gegenden würden ja förmlich neu aufgeschlossen werden und könnten ihre Producte in viel besserer Weise verwerten, andererseits lenke ich die Aufmerksanlkeit des hohen Hauses daraufhin, dass es auch ein großer Vortheil für den Handel von Krain und speciell für Laibach wäre, wenn die Verbindung von Gottschee und Reifniz biird) eine Flügelbahn nach Laibach und nicht nach Rakek zustande käme. Für Gottschee und Reifniz würde diese Aenderung der bestehenden Projecte gewiss keinen Umweg involviren, denn die Frächt von Laibach nach dem Süden ist nach dem Frachttarif der Südbahn nicht viel größer wie von Rakek, höchstens um ein paar Kreuzer ist da Differenz. Dlan muss jedoch bedenken, dass die Güter, welche als Rückfracht gehen, jedenfalls billiger in Laibach erhaltbar sind als in Rakek. Ein derartiges Project, welches den Verkehr nach Laibach heranziehen könnte, wäre für den Handel und die Industrie in Laibach außerordentlich wohlthätig. Ich mache nur aufmerksam darauf, dass alle Industriellen in Laibach dann vielleicht die Kohle aus Gottschee benützen werden, was für den Absatz von Gottschee viel vortheilhafter wäre, als wenn die Kohle auf einer Secnndärbahn von Gottschee-Reifniz nach Rakek geführt würde und von Rakek nach Laibach, denn dann würde ja die Kohle in Laibach theurer zu stehen kommen, als auf einer directen Linie von Gottschee nach Laibach. Andererseits ist zu berücksichtigen, dass eine Secundärbahn von Gottschee-Reifniz nach Rakek viel mehr kosten und einen viel theureren Betrieb verursachen würde, da auf jener Strecke zwei Wasserscheiden zu übersteigen sind, nach Laibach jedoch nur eine, und dass die Hanptfracht hieher geführt würde, also im Gefälle, dagegen nach Gottschee, wo die Steigung ist, im Verhältnisse nur wenig geführt werden wird. Wenn, wie heute das Geld billig und für gesunde Projecte leicht erhältlich ist, wenn es gelingt, einen genauen und gewissenhaften Kostenvoranschlag und einen guten Plan zu erhalten, so wird es ohne Zweifel auch gelingen, bei entsprechender Mithilfe der Betheiligten dieses Project durchzuführen. Ich bin überzeugt, dass die hohe Regierung ihre Hilfe nicht versagen wird, nach dem Beispiele wie in Steiermark, Niederösterreich, im Kremsthale und bei mehreren böhmischen Bahnen, deshalb trachten wird, einen guten Plan, einen gewissenhaften Kostenvoranschlag zu bekommen, dann niöchte ich fast mit Gewissheit aussprechen, wir werden auch die Bahn erreichen. Aus diesen Gründen unterstütze ich wärmstens die Anträge des Landesansschusses. Poslanec Pfeifer: Slavni zbor! V sedanjem času silnega boja za obstanek mora posamezni človek, posamezni kraj, pa tudi cela dežela napeti vse sile, ako neče zaostati. Če je pa že stanje na enem mestu — kakor se po pravici trdi — zaostanje, tembolj je očividni na-zadek nevaren celo za obstanek prebivalstva cele pokrajine. Kdo pa ne bi mogel pritrditi žalostnega srca, da naša dolenjska stran vedno bolj peša, vedno bolj nazaduje, da se blagostanje vedno bolj umika siromaštvu! Tečaj modernega napredka izključil je popolnoma naš lep, rodoviten, nekdaj srečen kraj, tako, da so gospodarske razmere skoro obupne postale. Moderna občila, železnice, omogočile so konkurenco, o kateri naši predniki še sanjali niso, konkurenco, ki znižava cene vsem pridelkom, posebno tam, kjer so težavni prevozni ali transportni odnošaji. Če srečno spravi Dolenjec svoje pridelke, žito, vino, sadje i. t. d., že ga muči huda skrb, kako jih prodati, kako jih spraviti na veliki trg v kupčijo, pa tako, da bi se prevozna cena in ž njo cena blaga ne povišala preveč. Vsled pomanjkanja vsake železnice, vsled slabe komunikacije, vsled prestrmih cest je voznina tako visoka, da se pridelki komaj spraviti dado čez mejo onega kraja. Leta in leta prosimo Dolenjci za železnico, za boljše komunikacije — dosedaj žalibog zastonj! Zato z veseljem pozdravljam današnji korak deželnega zbora, ki je prvi kamen za zgradbo toliko zaželjene dolenjske železnice. Trdno se je nadejati, da tudi država stori svojo dolžnost, da država, ki ima radgdarne roke za druge bolj srečne dežele, ozir jemlje na zapuščeno Dolenjsko ter ji odpre z zgradbo dolenjske železnice boljšo prihodnost. (Dobroklici — Bravorufe.) Poslanec dr. Papež: Mnogo se je že govorilo o tem, ne samo danes, ampak tudi v poprejšnjih časih o dolenjski železnici in jaz hočem tedaj le kratko omeniti, da me veseli, da sem danes posebno iz ust državnega poslanca gospoda Pfeiferja slišal, priporočati dolenjsko železnico kot deželi potrebno, ker sem prepričan, da bodejo gospodje državni poslanci, ako se trdno in nevpogljivo za dolenjsko železnico potegujejo, tudi izdatni delež pri vspehu imeli, kakor se je to videlo tudi pri družit» državnih poslancih raznih dežel, ako je šlo za to, da se naj kaj doseže po trdnjem postopanji, kar je za živelj dotične dežele vsekako potrebno. Bil sem pred kratkim na Dolenjskem in slišal, da se je razširila vznemirljiva vest, da nekateri merodajni gospodje, kateri so v javnem prav vneti za železnico — jaz nečem imen povedati — se protivijo v važnih krogih železnici iz raznih razlogov in še celo za to, ker bi, kakor pravijo, vinska cena na drugem kraji dolenjske deže e X. seja deželnega zbora kranjskega dne 10. oktobra 1884 — X. Sitzung des train. Landtages am 10. Oktober 1884. 171 __ mesta tudi nečem povedati, ker bi bil morda tudi tedaj kdo razžaljen — doli «poskočila». Upam pa, da nimamo pravih protivnikov v merodajnih krogih, in jaz tedaj podpiram odsekov predlog. Poročevalec Murnik: Slavni zbor! Naloga moja je danes jako lahka, ker so vsi gospodje poslanci, kateri so govorili, le to storili, kar je že deželni odbor storil in gospodarski odsek nasvetoval, Jaz le toplo podpiram nasvet gospodarskega odseka, kateri se naslanja na sklep enkete, katera je sklenila to-le (bere — liest): »Glede na to, da je glavna železnica iz Ljubljane v Novo Mesto doli do ogersko-hrvatsko-dalmatinskih železnic sedaj nedosegljiva, je delati na to, da se gradijo lokalne železnice na Dolenjskem, ter je v to svrho voliti izvrševalni odsek peterih udov, katerega naloga je, poizvedeti razne črte, potem dotične stroške in doneske udeležencev, ter za vsak slučaj posebej železničnemu odboru poročati.» Iz tega je razvidno, da se tu ne bo gledalo le na eno črto, ampak na več črt, in da se bo, kolikor mogoče, ne le za eno železnico delalo, ki bi vezala Ljubljano z Novim Mestom, ampak tudi za to, da bi se potegnila iz Kočevja, Ribnice in Velikih Lašič postranska proga do te glavne železnice. Ker tedaj ni nikdo tema predlogoma ugovarjal, jaz le toplo priporočam, da bi slavni zbor ta predloga tudi sprejel. Deželni glavar: Sklenem generalno debato, ter preidemo k speci-jalni debati. Poročevalec Murnik (bere iz priloge 32. prvi predlog — liest aus der Beilage 32 den ersten Antrag.) (Obvelja — Angenommen.) (Bere iz priloge 32. drugi predlog — Liest ans der Beilage 32 den zweiten Antrag.) (Obvelja — Angenommen.) Predlagam, da bi se o predlogih glasovalo precej tudi v tretjem branji. Deželni glavar: Ako ni ugovora, prosim tiste gospode, kateri se s predlogoma strinjajo v tretjem branji, naj blagovolijo vstati. (Obvelja — Angenommen.) 5.) Ustno poročilo šolskega odseka: a) o prošnji Šmartinske občine, naj se na ondotni čveterorazrednici vpelje poln-dnevni poduk, ter naj se nemščina uči le kot prost predmet. 5.) Mündliche Berichte des Schulausschusses: a) über die Petition der Gemeinde St. Martin um Einführung des halbtägigen Unterrichtes an der dortigen vierclassigen Volksschule und wegen Behandlung der deutschen Sprache als »»obligater Gegenstand. Poročevalec Šuklje: Slavni zbor! Imenom šolskega odseka imam čast poročati o peticiji Šmartinske občine. Šmartinska občina prosi namreč, naj posreduje deželni zbor, pri c. kr. deželnemu šolskem svetu, prvič za to, da bi se vpeljal na ondotni četverorazrednici poludnevni pouk, drugič, da se nemščina na tej šoli odslej uči ne več kot obligaten, temveč kot prost predmet. Kar se prve točke te prošnje tiče, nimamo veliko določeb v postavi. Jedina določba, katera se ozira na poludnevni pouk, je § 11. drž. šolske novele z dne 2ga maja 1883. 1. in ta paragraf določuje maksimalno število učencev pri poludnevnem pouku. Vender mislim, da je bil namen te določbe, da je bila «ratio legis» ta, da se dotičnim šolam dovoli neka olajšava, če to zahteva preveliko število učencev ali če to zahtevajo posebne krajne šolske razmere. Kar se Šmartinske občine tiče, gospoda moja, pač šolski odsek ni imel prilike, natančno se informirati o tej zadevi. Glede prvega razreda je deželni šolski svet že pred dvema letoma bil vpeljal poludnevni šolski pouk, pri druzih razredih razmerje učencev in število učencev ne utegne biti tako visoko; morda, da bode v drugem razredu okoli 100 ali čez 100 učencev, v drugih razredih pa jih sigurno ni toliko, v četrtem razredu jih je letos 27. — Pomisliti pa je vender treba, da je okrožje te šolske občine jako obsežno, tako da imajo nekateri učenci več kot eno uro hoda v dotično šolo. Nasledki take daljave morajo biti vsakemu popolnoma jasni: obisk je potem nereden in dotičnim sta-rišem se niti malomarnost in nebrižnost ne more očitati, kajti tudi skrbnemu očetu vender nazadnje ne ugaja, ako mora svojega sina vsak dan pošiljati v tako oddaljeno šolo; in kar se učencev samih tiče, je tudi njih osebna žrtev prevelika. Shajati ves dan, ne da bi kaj gorkega med tem užili, le s kosčekom kruha, gospoda moja, to je gotovo tako velika osobna žrtev; da se ne moremo čuditi, če se potem učni namen ne doseže. 172 X. seja deželnega zbora kranjskega dnč 10. oktobra 1884 — X. Sitzung des kram. Landtages am 10. Oktober 1884. Glede na te razmere nasvetuje tedaj šolski odsek: Slavni deželni zbor naj sklene: «Prošnja Šmartinske občine za poludnevni pouk se odstopi visoki vladi s priporočilom, da blagovoli preiskavati krajne razmere, ter potem kolikor mogoče ustreči željam ondotnega prebivalstva». (Obvelja — Angenommen.) Druga točka te prošnje ozira se na obligatni pouk v nemškem jeziku. Ta obligatni pouk, kateri je vpeljan na Šmartinski štirirazrednici, opira se na § 7. naredbe deželnega šolskega sveta z dne 8. oktobra 1870. 1. Po tem paragrafu se ima na vseh kranjskih štirirazrednicah, izvzemši Kočevje, nemščina učiti kot obligatni predmet. Kot poročevalec šolskega odseka nimam povoda, se stvarno spuščati v razmotrivanje, če je prošnja dotične občine v istini v soglasji s koristmi dotičnega kraja, temveč jaz se bodem oziral le na to, če se ta prošnja strinja z zakonitimi določbami. V tem oziru, gospoda moja, pa je merodajen § 6. drž. šolskega zakona z dne 14. maja 1869. 1. Ta paragraf se glasi (bere — liest): «O učnem jeziku in o podučevanji v katerem drugem deželnem jeziku določuje, zaslišavši tiste, kateri šolo vzdržujejo, deželna šolska oblast, držeč se pri tem mej, ustanovljenih v postavah». Šolski odsek je imel tedaj dvojno nalogo; imel se je ozirati prvič na to vprašanje, koga da ima zaslišati deželno šolsko oblastvo, in drugič na vprašanje, katere so one postavne meje, na katere se sklicuje državni šolski zakon. Kar se prvega vprašanja tiče, vzdržujeta pri nas na Kranjskem šole vsled postave 19. decembra 1874. 1. in one z dne 26. oktobra 1875. 1. dva faktorja, namreč: šolska občina, katera ima skrbeti za poslopje in stvarne potrebščine, in drugič normalno-šolski zaklad, oziroma njegov oskrbnik, deželni odbor. Iz tega se razvidi, da ima deželni šolski svet v tem oziru dolžnost, poizve-davati mnenje teh dveh faktorjev. Kar občina misli, to je že izrečeno v peticiji, in po mojem subjektivnem mnenji bi se morda še lahko krajni šolski svet o tem vprašal; potem pa bode na vsak način tudi deželni odbor moral povedati svoje mnenje o tej zadevi. Ali katerih postav se ima držati deželni šolski svet in katere so tiste postavne meje, o katerih govori državni šolski zakon? Gospoda moja, mi na Kranjskem nimamo nobene postave, katera bi uredila vprašanje učnega jezika in vprašanje pouka v drugem deželnem jeziku. Tedaj mora biti merodajna v tem slučaji le določba temeljnih zakonov, alinea 3., člena 19. — dovolite da prečitam nemški tekst, ker slovenskega nimam pri roki (bere — liest): «In den Ländern, in welchen mehrere Volksstämme wohnen, sollen die öffentlichen Unterrichtsanstalten derart eingerichtet sein, dass ohne Anwendung eines Zwanges zur Erlernung einer zweiten Landessprache jeder dieser Volksstämme die erforderlichen Mittel zur Ausbildung in seiner Sprache erhält». Tako, gospoda moja, član 19. temeljnega zakona, ta «Magna Charta» avstrijskih narodov. Ker je ta določba čisto jasna in ker se v istini vrši neko nasilstvo, ako se poduk v drugem deželnem jeziku vpelje kot obligaten predmet, ker imajo tudi dotičniki vso pravico, oporekati temu, ter se sklicevati na svojo ustavno pravo, zaradi tega v imenu šolskega odseka predlagam in se tudi nadejam, da bode visoka zbornica jedno-glasno pritrdila predlogu: Slavni deželni zbor naj sklene: «Visoki vladi se odstopi prošnja Šmartinske občine za neobligatni nemški pouk na ondotni četvero-razrednici s priporočilom, da po dogovoru z deželnim odborom blagovoli ustreči dotični želji». (Obvelja — Angenommen.) b) 0 prošnjah učiteljev Litijskega in Črnomelj skega okraja za prememho deželnih šolskih zakonov; b) über die Petition der Lehrer des Littaier und Tschernembler Bezirkes um Aenderung der Lan-desschulgesetze. Poročevalec Šuklje: Slavni zbor! Učitelji Litijskega in Crnomeljskega okraja izročili so peticijo deželnemu zboru, katera se je potem odstopila šolskemu odseku; in sicer prosijo Litijski učitelji (bere — liest): 1. ) Naj se §§ 38. in 39. dež. šolske novele z dne 9. marca 1879. 1. v toliko spremenita, da bi se učiteljske službe nekoliko zboljšale, število učiteljskih mest I. in II. razreda se pomnožilo, število III. in IV. razreda pa zmanjšalo; potem žele: 2. ) naj se spremeni § 33. dež. šolske postave 29. aprila 1873. 1. tako, da bode imel vsak učitelj pravico do stanovanja ali do primerne odškodnine. 3. ) Po § 30. dež. šolske postave od 29. aprila 1873. 1. naj bi se tudi starejim učiteljem polnoštevilne starostne doklade brez prikrajšanja določile, in § 87. naj postane v korist starim učiteljem neveljaven. 4. ) § 62. dež. šolske postave od 29. aprila 1873.1. naj se prenaredi tako, da se bodo učiteljem v dosego pokojnine tudi službena leta pred skušnjo učiteljske pripravnosti (Lehrbefähigungsprüfung) računile. 5. ) Po § 41. dež. šolske postave od 9. marca 1879.1. naj se dovoli tudi šolskim voditeljem po eno-razrednicah primerna opravilna doklada. Prošnja Črnomeljskih učiteljev se bistveno ujema s to prošnjo, le da odpade tukaj 3. točka, namreč prošnja o petletnicah starejših učiteljev. Kar se treh prošenj tiče, smo jih meritorično že ; rešili, in jaz sem imel takrat neprijetno nalogo, imenom finančnega odseka nasvetovati, da se te prošnje I za letos ne bi uslišale. X. seja deželnega zbora kranjskega dn6 10. oktobra 1884 — X. Sitzung des kram. Landtages am 10. Oktober 1884. 173 Sedaj nimam povoda, drug predlog staviti v tej zadevi, zlasti zaradi tega ne, ker bi za to trebalo pre-membe dež. šolskega zakona, in očividno je čas prekratek, da bi še tekom tega zasedanja stavil dotične nasvete. Glede teh treh toček, namreč: o zboljšanji učiteljskih plač, o stanarinah onih učiteljev, kateri nimajo prostega stanovanja ali nobene stanarine ne dobivajo, in potem o opravilnih dokladah učiteljev na enoraz-rednicah, moram staviti nasvet, da se te tri točke učiteljske peticije odbijejo. Kar se potem tiče 4. točke teh prošenj, da bi se učiteljem tudi ona leta vštevala v pokojnino, katera so bili v službi brez učiteljskega izpita, moram se jaz odločno protiviti tej prošnji, in sicer zaradi tega, ker na vsak način je ta postavni pogoj, da mora učitelj imeti spričalo učiteljske sposobnosti, prodno da se mu vračuna službena doba v pokojnino, nekak pritisk na učitelje, da se o pravem času rešijo tega izpita. Če bi dandanes dovolili to prošnjo, če bi se sploh dopuščalo, da bi se službovanje vštevalo od tega tre-notka, ko zadobi pripravnik spričalo zrelosti das Reifezeugnis, kake bi bile posledice? Prepričan sem, da bi niti 10 % učiteljev ne prihajalo o pravem času k učiteljskemu izpitu, in učitelji naši bi se potem na deželi, da po domače rečem, polenarali. Vsled tega nasvetujem v imenu šolskega odseka, da se prošnja za vštevanje službenih let pred učiteljskim izpitom v pokojnino, ne usliši. Peta točka se ozira na § 87. drž. šolskega zakona z dne 29. aprila 1873. 1. Tu se nasvetuje, da se tudi starejšim učiteljem vračunijo za službene doklade tista leta, katera so služili prej, ne da bi se jim takrat bila vštela službena leta. S tem § 87. se je namreč o svojem času določilo, da dobivajo starejši učitelji prvo petletnico še le potem, ko so prebili prvih 15 službenih let. Jaz sem sicer tega mnenja, da je ta določba takrat precej trda bila, in če bi bil jaz tedaj član te visoke zbornice, bi se bil prizadeval, da bi se bila izumila kaka bolj mehka določba. Ali z druge strani je treba pomisliti, da je sedaj že 11 let preteklo od te postave, in zaradi tega in iz razloga, katerega sem prej navedel, da ne gre tekom sedanjega zasedanja, nasvetovati organične premembe šolskega zakona, nasvetujem v imenu šolskega odseka, da se prošnja učiteljev za službene doklade starejših učiteljev odbije. Slavni deželni zbor naj torej sklene: «Prošnja Litijskih in Črnomeljskih učiteljev za spremembo §§ 62., 87. drž. šolskega zakona z dne 29. aprila 1873. 1., potem za spremembo §§ 38., 39. in 41. dež. šolske novele se odbije.» (Obvelja — Angenommen.) 6.) Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu Slapske šole za 1.1885 (k prilogi 16/D). 6.) Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag der Slaper Schule pro 1885 (zur Beilage lfj/D). Poslanec dr. Poklukar: Prosim besede. Ker je rešitev te točke, namreč proračuna Slapske šole za 1. 1885., odvisna od rešitve poročila deželnega odbora glede plačila vodje na ta-mošnji šoli, o kateri stvari nam poroča deželni odbor v prilogi 13., katera pa še ni rešena, ampak se ima rešiti danes v tajnej seji, predlagam, da se točka za danes odstavi iz dnevnega reda. (Obvelja — Angenommen.) 7.) Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu učiteljskega pokojninskega zaklada za 1.1885 (k prilogi 16/E). 7.) Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Lehrerpensionsfondes pro 1885 (zur Beilage 16/E). Poročevalec Šuklje: Deželni odbor je sestavil proračun za učiteljski penzijski zaklad, kateri je v soglasji s proračunom, katerega je izročil deželni šolski svet. Glede tega se nasvetujejo sledeče spremembe: Kar se potrebščin tiče, so iznašale do sedaj učiteljske penzije 11 814 gld. 36 kr., k temu je deželni šolski svet in v soglasji ž njim tudi deželni odbor proračuna! pavšalni znesek na 600 gld. za nepričakovane slučaje. Nasvetuje premembo, da se sedanje pokojnine povekšajo za 85 gld., ker se je vpokojenemu Metliškemu nadučitelju Venclu Šturmu povekšala njegova pokojnina za 85 gld., tedaj bi znašala vsa aktivna potrebščina sedanje pokojnine 11 899 gld. 36 kr. Pavšalni znesek 600 gld. se je pa finančnemu odseku nekoliko previsok zdel, in sicer oziroma na to, da bode skoro gotovo ena ali druga oseba vpokojenih učiteljev odpadla tekom leta 1885., bodisi da umre, bodisi da zopet stopi v aktivno službo. Finančni odsek tedaj nasvetuje, da se v ta namen proračuna pavšalni znesek za nepričakovane slučaje le na 400 gld. Tedaj bo prva rubrika 12 299 gld. 36 kr., ali v okrogli svoti 12 300 gld., katero svoto finančni odsek v tej rubriki nasvetuje. (Obvelja — Angenommen.) Druga številka je penzija za vdove. Ta znaša 3417 gld. 61 kr. Za nepričakovane slučaje predlaga deželni šolski svet 500 gld., skupaj tedaj 3917 gld. 61 kr. Finančni odsek predlaga okroglo svoto 3918 gld. (Obvelja — Angenommen.) 174 X. seja deželnega zbora kranjskega dne 10. oktobra 1884 — X. Sitzung des train. Landtages am 10. Oktober 1884. Tretja številka je rejni donesek. Deželni odbor nasvetuje v tej številki 850 Zid.; ker se je pa siroti Luciji Schott tekom letošnjega zasedanja rejni donesek v znesku 31 gld. 66 kr. podaljšal na tri leta, predlaga finančni odsek kot rejni donesek okroglo svoto 880 gld. (Obvelja — Angenommen.) Četrta številka so miloščine, ki so znašale 890 gld., in toliko je tudi preračunano od deželnega odbora in deželnega šolskega sveta. To število bode pač treba spremeniti, in sicer oziroma na spremembe, katere so tekom tega zasedanja bile storjene, namreč učiteljski vdovi June dala se je miloščina 80 gld., učiteljskima sirotama Ani in Karolini Malenšek po 30 gld., skupaj tedaj 60 gld., bivšima učiteljema Matiji Hitiju in Matevžu Prašnikarju so se dovolile miloščine po 60 gld. in 40 gld., učiteljski vdovi Karolini Hočevar se je dovolila miloščina v znesku 60 gld. in poleg tega smo tudi še učiteljski vdovi Katarini Krombholz povekšali miloščino od 60 gld. na 80 gld., tedaj vsega skupaj 320 gld. Nasvetujem v imenu finančnega odseka, da se namesto svote 890 gld. v proračun postavi svota 1210 gld. (Obvelja — Angenommen.) Številka V. za odprave v znesku 300 gld. ostane nespremenjena, ravno tako predlagam nespremenjeni znesek za posmrtne kvaternine 300 gld. in za uradne in pisarniške potrebščine 50 gld. (Obvelja — Angenommen.) Kar se tiče zaklade, nasvetuje finančni odsek, da se po predlogu deželnega odbora in deželnega šolskega sveta skupni znesek 7726 gld. odobri. (Obvelja — Angenommen.) Tedaj, ako odbijemo zaklado od potrebščine, dobili bomo nepokriti primanjkljaj 11114 gld., kateri se ima pokriti iz deželnega zaklada. (Obvelja — Angenommen.) 8.) Ustno poročilo finančnega odseka o § 7, marg. št. 15—27, 30, 31. 33. 34, 35, 36 letnega poročila. 8.) Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den § 7, Marg. Nr. 15 bis 27, 30, 31, 33, 34, 35, 36 des Rechenschaftsberichtes. Poročevalec dr. vitez Bleiweis: Slavni zbor me bo oprostil, da ne bom posameznih številk prečital, ampak da le omenim oskrbovalne stroške bolniške in blazniške, kateri so potrebovali nekatere poprave in prenaredbe. Pod marg. št. 34. je lansko leto dobil deželni odbor nalog, da dolg nekega Andreja Pintarja, ki je bil dalje časa v tukajšnji blaznici, in-tabulira na njegovo posestvo in naj tudi ob enem nje- govo posestvo zavaruje. Kakor je razvidno iz te marg. št. 34. je deželni odbor ta nalog izvršil. Edina številka, katera po mislih finančnega odseka potrebuje nekoliko daljnega razjasnjenja, je št. 35., namreč blaznični oskrbovalni stroški za Ožbalda Gurija. Dotični Ožbald Guri je bil od 1. 1864. do 1882. v tukajšnji blaznici ter je ondi umrl. Oskrbovalni njegovi stroški so narastli na 4238 gold. 22 7$ kr., od tega je plačanih 2085 gold. 76‘/e kr., ostalo je tedaj še na dolgu 2152 gld. 46 kr. Iz zapuščinskega zapisnika, vloženega pri deželni sodniji je razvidno, da vrednost Gurijeve zapuščine obstoji v 4 travnikih v ljubljanski okolici in da vrednost znaša 2400 gld. Njegova vdova, katera je od imetka vsled odloka deželne sodnije uže 1. 1867. dobila 2100 gold., nima nikakeršne postavne pravice na Gurijevo zapuščino. Dediči, njegova sestra in njeni otroci so pa vložili prošnjo že lanskega leta, da bi se jim celi dolg, kateri znaša 2152 gld. 46 kr., odpisal; ako pa deželni zbor ne bi privolil tega odpisa, so že lansko leto v svoji prošnji ponudili plačati 565 gld. 86 kr. Lansko leto je pa deželni zbor sklenil in deželnemu odboru naročil, naj še bolj natanko preišče, kako stoji ta zapuščina, in vsled tega je zopet prišla na deželni odbor prošnja, v katerej zopet prosijo, da bi se jim celi dolg odpisal in če bi vender ne bilo mogoče tega storiti, ponujajo, da bi se enkrat ta reč končala, 500 gl. in prosijo, da bi se drugi del dolga odpisal. Oziroma na to, da cela zapuščina obitelje Gurijeve ne znaša več kakor 2400 gld. in bi toraj pri popolni izterjatvi tega dolga dedičem ostalo le 248 gld., dalje glede na to, da je bilo za Ožbalda Gurija tekom 20 let, ko je bil v tukajšnji blaznici, plačano 2085 gld. 76 ‘/a kr., in to je gotovo toliko, kolikor bi bili dediči plačati morali, ko bi bili v pravem času vložili prošnjo, da se ranjki Ožbald Guri za polovico oskrbovalnine oskrbuje v blaznici, kakor tudi poudarjajo to, da otrok ni zapustil in da njegova soproga svoje dote ni zgubila, je bil finančni odsek mnenja, naj se prošnja dedičev v toliko usliši, da bodo na dolg še 1000 gld. plačali; ostanek pa prevzame deželni zaklad. Finančni odsek tedaj nasvetuje: 1. ) Marg. št. 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 30, 31, 33, 34, 36 in 37 naj vzame visoki deželni zbor na znanje. 2. ) Glede marg. št. 35, § 7, nasvetuje finančni odsek sledeče: «Veleslavni deželni zbor naj sklene: Z ozirom na to, da cela zapuščina Ožbalda Gurija ne znaša več kot 2400 gld. in bi torej pri popolni izterjatvi dedičem le ostalo 248 gld., dalje glede tega, da je bilo za Ožbalda Gurija 2085 gld. 76 Va kr. že plačanih, poudarjaje pa tudi to, da otrok pokojnik ni zapustil, soproga svoje dote ni zgubila, ker je bila zagotovljena pri že prodanih zemljiščih in ji je dotični znesek reserviran — se prošnja dedičev za toliko usliši, da se jim od dolžne oskrbovalnine 2152 gld. 46 kr. nalaga samo še plačati 1000 gld., ostanek 1152 gld-46 kr. pa prevzame in se odpiše pri deželnem zakladu». X. seja deželnega zbora kranjskega dne 10. oktobra 1884 — X. Sitzung des train. Landtages am 10. Oktober 1884. 175 Poslanec Robič: Jaz bi prosil pojasnila k marg. št. 20, ali se je taksa v hrvatski deželni blaznici za naše deželane znižala tako, kakor je pri nas, namreč na 75 kr., ker se je namreč naš deželni odbor zavolj tega obrnil do hrvatske deželne vlade, in v letnem poročilu ne vidim glede tega ničesar. Poročevalec dr. vitez Bleiweis: V hrvatski deželni blaznici v Stenjevcu so razne takse. Tam imajo za svoje deželane nižjo oskrbnino; za take pa, kteri pridejo iz drugih dežel, je oskrbnina nekoliko višja. Vender so za Kranjsko nekoliko znižali takso takö, da je precej enaka naša oskrbnina z ono v Stenjevcu. Sicer pa nimamo naših blaznih v Stenjevcu dalje časa, kakor nekoliko tednov. Takoj po sprejemu blaznega na Kranjsko dostojnega zahteva vodstvo blaznice na Stenjevcu, da ga dežela prevzame, kar se po navadi tudi hitro izvrši. Poslanec Robič: Dobro; jaz sem zadovoljen s tem pojasnilom. Deželni glavar: Gospodje poslanci so zaslišali dotična predloga finančnega odseka. Tisti gospodje, kateri se strinjajo s tema predlogoma, naj blagovolijo obsedeti. (Obveljata — Angenommen.) 9.) Ustna poročila finančnega odseka o prošnjah: a) pisatelja Jakoba Alešovca za podporo. 9.) Mündliche Berichte des Finanzausschusses über die Petitionen: a) des Schriftstellers Jakob Alešovec um Unterstützung. Poročevalec Kersnik: Število prošenj raznih umetnikov, slikarjev in pisateljev, katerim je letos deželni zbor dovolil podpore, pomnožilo se je zopet za jedno prošnjo. Gospod Jakob Alešovec, pisatelj v Ljubljani, prosi namreč podpore ® svojo knjigo «Ne v Ameriko». On utemeljuje to z ozirom na koristno stran te knjige, katera naj bi bila oeko svarilo onim, ki se selijo iz naše domovine v ialjno Ameriko. Ob jednem poudarja pisatelj, da ga le ta knjiga mnogo stala in prosi podpore za svoje Patriotično podvzetje. Finančni odsek ni mogel uvaže-Tati eminentno patriotičnega pomena omenjene knjige, videlo se mu je jako nevarno, v principu podpirati hka podjetja, ki so v prvi vrsti vender le finančne sPekulacije posameznikov. Zato tudi ni mogel ozirati se na to prošnjo. Pooblastil pa je mene, z tega mesta priporočati častitim gg. poslancem, zlasti onim, ki žive v dotiki s prostim narodom, naj si to knjigo omislijo in naj jo po mogočosti razširijo v svojih okolicah, ter tako narodu preskrbe nekoliko zabavnega berila. Finančni odsek pa predlaga: «Slavni deželni zbor naj sklene: Prošnja g. Jakoba Alešovca v podporo glede izdaje knjige «Ne v Ameriko» se ne usliši.» (Obvelja — Angenommen.) b) Občine Dolenja vas, da se povrne neka odkupnina orgljarske hire, ter dovoli jo porabiti za razširjanje šolskega poslopja; b) der Gemeinde Niederdorf wegen Vergütung der Entschädigung einer Organistencollectur nnd um Bewilligung zur Verwendung derselben für die Erweiterung des Schulgebäudes. Poročevalec dr. Vošnjak: Občina Dolenja vas pri Ribnici prosi, da se ji povrne iz normaino-šolskega zaklada odkupnina orgljarske bire v znesku 475 gld., da potem te denarje porabi za razširjenje šolskega poslopja. Ko se je namreč 1. 1874. odločilo, da se bodo učitelji iz normaino-šolskega zaklada plačevali, so morale občine vplačati vse tiste zneske, katere so poprej dajale učiteljem, kakor biro. To se je zgodilo tudi v občini Dolenja vas. Ta čas je odločilo okrajno glavarstvo v Črnomlji, da je tista bira, ki se je pobirala, kakor občina trdi, za orgljarsko službo, samo za učitelje namenjena in da se mora odkupnina v normalni šolski fond plačati. Občina je ugovarjala in trdila, da tista bira ni bila za učitelje nego za organista, in da je v ta namen odločena bila že takrat, ko se je šola zidala. Tudi g. župnik je zapisal v župnijsko knjigo, da je bira le za organista. Iz predložene prošnje ni razvidno, kaj je na celi stvari, ker ji niso priloženi nikakeršni akti. Tudi se ne vč, ali je ta zadeva prišla pred deželni šolski svet ali ne. Jaz sem pri deželnem odboru iskal akte o tej zadevi, pa nisem našel ničesar. Gotovo je le to, da je občina plačala 475 gld. kot odkupnino v nor-malno-šolski zaklad. Občina Dolenja vas zdaj razširja svoje šolsko poslopje, kar jo bode stalo 1570 gld. Deželni šolski svet je dovolil občini podporo 500 gld. iz denarjev, ki jih je kranjska hranilnica darovala. Zdaj pa prosi občina, da bi se ji povrnila odkupnina, katero je krivično plačala v normalno-šolski zaklad, da bo mogla plačati stroške za razširjenje šolskega poslopja. Te prošnje tako, kakor je tukaj stavljena, ni mogel uslišati, ker ni utemeljena z nobeno prilogo in se bo morala cela stvar natanko preiskovati, da se bo vedelo, kako je prišlo do takega odloka okrajno-šolskega sveta, da je občina morala svoto vplačati v normalno-šolski zaklad. Gotovo je pa opravičeno, da občina Dolenja vas 28* 176 X. seja deželnega zbora kranjskega dne 10. oktobra 1884 — X. Sitzung des srnin. Landtages am 10. Oktober 1884. tudi dobiva kako podporo iz deželnega šolskega zaklada za razširjenje šolskega poslopja. Finančni odsek torej nasvetuje: «Slavni deželni zbor naj sklene: Prošnja občine Dolenjevaške izroči se deželnemu odboru z naročilom, da v prihodnji sesiji poroča deželnemu zboru, oziroma nasvetuje primerno podporo za šolsko zidanje v Dolenji vasi.» (Obvelja — Angenommen.) d) Občine Trzin glede podpore za napravo šole; d) der Gemeinde Terjam um Unterstützung für die Errichtung der Schule. Poročevalec dr. Vošnjak: Županstvo v Trzinu prosi podpore za zidanje nove šole. Dosedaj niso v Trzinu imeli niti enoraz-redne šole in otroci so morali hoditi v šolo v Mengeš. Zdaj so sklenili šolo zidati in deželni šolski svet jim je dovolil, da si narede enorazrednico. Ker še niso dognane vse razprave zastran zidanja te šole in ker je še le samo nek načrt predložen za zidanje in ker je za 1. 1885. že vsa podpora dovoljena, kolikor je je bilo namenjeno za nove šolske stavbe, tedaj se finančni odsek ni mogel za 1. 1885. ozirati na to prošnjo, nego predlaga: «Slavni deželni zbor naj sklene: Prošnja občine Trzin se izroči deželnemu odboru z naročilom, da se nanj ozira pri nasvetovanji podpor za šolske stavbe za 1. 1886.» (Obvelja — Angenommen.) c) Cesarice Elizabetine bolnišnice za otroke glede podpore; c) des Kaiserin-Elisabeth-Kinderspitales um Unterstützung. Poročevalec dr. vitez Bleiweis: Upravni odbor Ljubljanske otroške bolnišnice je vložil prošnjo za podporo in jo motivira s tem, da je od leta 1865., od kar se je ta bolnišnica odprla, do konca septembra t. 1., tedaj skozi 19 let svojega obstanka, 1262 bolnih otrok oskrbovala. Od teh otrok pravi, «da je bilo najmanj 400 takih, kateri niso pristojni v Ljubljano, ampak kateri so z dežele v Ljubljano prišli. Poudarja, da je v prvi vrsti ta zavod koristen Ljubljanskemu mestu, vender pa tudi izkazuje, da je v teku teh let oskrboval tudi mnogo bolnih otrdk z dežele. Iz računskih sklepov te bolnišnice je tudi razvidno, da se večji del z milodari oskrbuje in da od milodarov životari. Od Ljubljanskega mesta, kateremu je ta zavod v prvi vrsti koristen, dobiva vsako leto podporo 300 gl., potem od kranjske hranilnice dobiva tudi vsako leto podporo, tudi se je večkrat že napravila predstava v gledališči v korist tega zavoda in še tudi na druge načine pobira milodare. Do sedaj ima že nekoliko premoženja in se misli na to, da bi si novo zgradbo naredila. Finančni odsek je pretresal to prošnjo in je raz-videl iz njenih prilog, da je že leta 1867. dovolil deželni odbor tej bolnici, ako oskrbuje bolnega otroka z dežele, plačati ji oskrbovalnine 45 soldov na dan. Izreči moram v imenu finančnega odseka popolno priznanje temu koristnemu in dobrodelnemu zavodu, ali z ozirom na to, da imamo pri našem bolnišničnem zakladu silne stroške, kateri se čedalje bolj povekšu-jejo, kakor tudi z ozirom na to, da je deželni odbor že 1876. leta sklenil, za vsakega bolnega otroka z dežele plačati 45 kr. na dan, se ni mogel finančni odsek odločiti za to, da bi temu zavodu kako podporo nasvetoval. Zato stavlja sledeči predlog: «Visoki deželni zbor naj sklene: Prošnja vodstva otročje bolnišnice Ljubljanske za podporo se ne usliši». (Obvelja — Angenommen.) e) Čebelarskega društva za Kranjsko za podporo; e) des Bienenzuchtvereines in Kram um Unterstützung. Poročevalec Murnik: Slavni zbor! Finančnemu odseku se je izročila prošnja čebelarskega in sadjerejskega društva na Kranjskem v Jesenicah za podporo. V prošnji se razlaga, da se je to društvo leta 1883. ustanovilo z namenom, svoje ude z društvenim listom in predavanjem v zborih in z razstavami v umni čebelo- in sadjereji podučevati. To društvo ima nad 400 članov vpisanih, izdaja svoj poseben društven mesečen list z barvanimi podobami. Društvo si je pripravilo tudi svojo drevesnico z okoli 3000 zasajenimi drevesci, od katerih je okoli 1800 cepljenih, katera bodo udje proti mali odškodnini prejemali. Letos od 17. do 24. avgusta je napravilo v Lescah čebelarsko razstavo z namenom, da vidijo naši čebelarji napredek v čebelarstvu in da se seznanijo z novejšimi iznajdbami. Ali da svojo nalogo izpolni, mu primanjkuje denarja. Vsak družbenik plača na leto le 1 gld., za to pa dobiva list. brezplačno. To društvo tedaj svojim udom daje več vrednosti, kakor vstopnina znaša in dokler se ne bo število udov izdatno povekšalo, mu bo težko mogoče izhajati. X. seja deželnega zbora kranjskega dnč 10. oktobra 1884 — X. Sitzung des train. Landtages am 10. Oktober 1884. 177 Zaradi tega se obrača na slavni deželni zbor s prošnjo, da bi mu nekoliko podpore dovolil. Finančni odsek priznava, da je namen tega društva za deželo koristen, da se čebelo- in sadjereja z delovanjem tega društva v naši deželi zelo pospešuje in da se je nadejati, da bo čebeloreja in sadjereja s pomočjo tega društva z Gorenjskega tudi na druge kraje naše dežele dobro vpljivala, ako bo to društvo na dobrih nogah stalo, torej mislim, da je ta prošnja popolnoma osnovana in da bo deželni zbor dobro storil, ako temu društvu podporo dovoli. Finančni odsek torej predlaga: