FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA Ex: Razprave razreda za naravoslovne vede Dissertationes classis IV (Historia naturalis) 51/1 2010 SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI ACADEMIA SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICA Razred za naravoslovne vede – Classis IV: Historia naturalis LJUBLJANA 2010 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA ISSN 1855-7996 Uredniški odbor / Editorial Board Matjaž Gogala, Milan Herak (Hrvaška), Ivan Kreft, Ljudevit Ilijanic (Hrvaška), Mario Plenicar in Livio Poldini (Italija), Glavni in odgovorni urednik / Editor Mitja Zupancic Tehnicni urednik / Technical Editor Dušan Merhar Oblikovanje / Design Milojka Žalik Huzjan Prelom / Layout Medija grafi cno oblikovanje Sprejeto na seji razreda za naravoslovne vede SAZU dne 18. novembra 2009 in na seji predsedstva dne 22. februarja 2010 Naslov Uredništva / Editorial Offi ce Address FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA SAZU Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Slovenia Faks / Fax: +386 (0)1 4253 423, E-pošta / E-mail: sazu@sazu.si; www.sazu.si Avtorji v celoti odgovarjajo za vsebino in jezik prispevkov. The autors are responsible for the content and for the language of their contributions. Revija izhaja štirikrat letno / The Journal is published four times annually Zamenjava / Exchange Biblioteka SAZU, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Slovenia Faks / Fax: +386 (0)1 4253 462, E-pošta / E-mail: sazu-biblioteka@zrc-sazu.si FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA (Ex Razprave IV. razreda SAZU) je vkljucena v / is included into: Index to Scientific & Technical Proceedings (ISTP, Philadelphia) / Index to Social Sciences & Humanities Proceedings (ISSHP, Philadelphia) / GeoRef Serials / BIOSIS Zoological Record / Internationale Bibliographie des Zeitschriften (IBZ) / Redakci-on Homo / Colorado State University Libraries. FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA (Ex Razprave IV. razreda SAZU) izhaja s financno pomocjo / is published with the fi nancial support Javne agencije za knjigo RS / Slovenian Book Agency. © 2010, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli nacin, bodisi ele­ktronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugace, brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic. / All rights reserved. No part of this publication may be reproduced, stored in a retrieval system or transmitted, in any form or by any means, electronic, mechanical, photocopying, recording or otherwise, without the prior permission of the publisher. Naslovnica: Karapaks kranjske rakovice vrste Tasadia carniolica (Bittner, 1884) iz srednjemiocenskih plasti kamnoloma Plesko nad Trbovljami. Velikost 38 x 59 mm. Cover: A carapace of Carniolian crab Tasadia carniolica (Bittner, 1884) from the Middle Miocene beds of Plesko quarry above Trbovlje, Slovenia. Size 38 x 59 mm. VSEBINA CONTENTS RAZPRAVE / ESSAYS 5 5 Vasja .ikuž Prva najdba miocenskega spondilusa na Dolenjskem The first find of Miocene Thorny Oyster in Dolenjska, Slovenia 13 13 Vasja .ikuž Rakovice iz srednjemiocenskih plasti kamnolomov nad Trbovljami Crabs from Middle Miocene beds of quarries above Trbovlje, Slovenia 21 21 Vasja .ikuž Ostanek eocenske rakovice iz kamnoloma Griža The remain of Eocene crab from Griža quarry, Slovenia 27 27 Vasja .ikuž Miocenski ramenonožci iz kamnoloma Lipovica nad Brišami Miocene brachiopods from the Lipovica quarry above Briše, Slovenia 35 35 Vasja .ikuž Morski golobi (Myliobatidae) iz zagorskega terciarnega bazena Eagle rays (Myliobatidae) from Zagorje Tertiary basin, Slovenia 45 45 Rajko Pavlovec Fliš pri Beki zahodno od Kozine (južnozahodna Slovenija) Flysch near Beka west from Kozina (SW Slovenia) COBISS 1.01 PRVA NAJDBA MIOCENSKEGA SPONDILUSA NA DOLENJSKEM THE FIRST FIND OF MIOCENE THORNY OYSTER IN DOLENJSKA, SLOVENIA Vasja MIKUŽ1 IZVLECEK UDK: 564.1(118.2)(497.4) Prva najdba miocenskega spondilusa na Dolenjskem Na Dolenjskem izdanjajo miocenske kamnine pretežno na severnem in južnem obrobju Krške kotline. V miocenskih kamninah so najdeni številni mikro in makrofosilni ostanki. Med makrofavno prevladujejo ostanki mehkužcev. Pri Podgracenem je v srednjemiocenskih – badenijskih litotam­nijskih apnencih najdena školjka vrste Spondylus (Spondylus) crassicostatus Lamarck, 1819. Doslej ta miocenska spondilid­na vrsta na Dolenjskem ni bila najdena. Kljucne besede: školjke, Spondylus, srednji miocen-bad­enij, Dolenjska, Slovenija ABSTRACT UDC: 564.1(118.2)(497.4) The first find of Miocene Thorny Oyster in Dolenjska, Slo­venia In Dolenjsko (Lower Carniola) the Miocene rocks are ex­posed prevailingly along northern and southern margins of the Krka basin. In Miocene rocks numerous micro- and mac-rofossil remains were found. Among the macrofauna predom­inate mollusc remains. At Podgraceno in Middle Miocene – Badenian lithothamnian limestones a bivalve of species Spon­dylus (Spondylus) crassicostatus Lamarck, 1819, was found. Previously this Miocene spondylid species was not known in Dolenjsko. Key words: Bivalvia, Spondylidae, Thorny Oyster, Middle Miocene-Badenian, Dolenjska, Slovenia 1 Dr., Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Privoz 11, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija, vasja. mikuz@ntf.uni-lj.si FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/1, 5–12, LJUBLJANA 2010 UVOD Dolenjska je poznana po miocenskih fosilih, med nevre­tencarsko makrofavno prav gotovo po polžu vrste Perei­raea gervaisi (Vézian), ki je v Sloveniji najden samo v širši okolici Šentjerneja in Šmarjete. Ta izredno lep fosil­ni ostanek je bil že veckrat predstavljan. V aprilu 2009 smo znova obiskali nekaj najdišc miocenske makrofav­ne na Dolenjskem in pregledovali okolico Šmarjete, Orešja, Zagrada, Goriške vasi, Zloganja, Podgracena, Kostanjevice na Krki, Grica in Šentjerneja z okolico. Najvzhodnejša tocka je bilo najdišce Podgraceno (slika 1)na južnem robu Krške kotline, kjer smo pregledovali izdanke litotamnijskega apnenca, konglomerata in apnencevega pešcenjaka. Za omenjeno lokaliteto so zna-cilne številne debelolupinaste ostrige, kamena jedra drugih mehkužcev, zelo redki ostanki morskih ježkov in razmeroma pogostni ostanki ciripednih rakov – bala­nidov. Tokrat smo našli tudi prvi primerek školjke rodu Spondylus, ki ga predstavljamo v pricujocem prispevku. FOSILNI SPONDILUSI V SLOVENIJI Prve zanesljive podatke o najdbah terciarnih spondili­dnih školjk najdemo zapisane pri Lipoldu (1857: 223) kjer piše, da so našli vrsto Spondylus rarispina Lam. v eocenskih pešcenjakih na ozemlju med Poljšico in Rov­tami. Seveda gre za oligocenske sklade in ne eocenske kot piše Lipold (1857). Omenjene podatke je našel v delu Necker-Saussureja iz leta 1829. Zanimivo je, da že navedene spondilidne vrste iz oligocenskih skladov iz okolice Poljšice ne omenja Oppenheim (1896), ki se je tamkajšnji favni še posebno posvetil. Sajovic (1909: 28) iz miocenskih skladov Tunjiškega gricevja omenja školj­ko Spondylus (spec. nova) najdeno v grapi potoka Do­blic. Rakovec (1933: 156) poroca, da se nedalec od Ko­pišca v oligocenskih pešcenih apnencih pojavljajo fora­minifere, korale, briozoji, zdrobljene lupine morskih ježkov, školjke in ribji zobje. Med školjkami je navedena tudi vrsta Spondylus cf. cisalpinus Brongniart. Tudi Ra-movš (1974: 98) piše, da je rod Spondylus ugotovljen v srednjeoligocenskih skladih doline Kamniške Bistrice. Pavšic (2009: 261) omenja samo najdbo spondilusa iz enako starih kamnin, prav tako iz istega obmocja Slove­nije. PALEONTOLOŠKI DEL Sistematika po: Cox et al., 1969 Classis Bivalvia Linné, 1758 Subclassis Pteriomorphia Beurlen, 1944 Ordo Pterioida Newell, 1965 Superfamilia Pectinacea Rafinesque, 1815 Familia Spondylidae Gray, 1826 Genus Spondylus Linné, 1758 Subgenus Spondylus Linné, 1758 Cox et al. (1969: N378) pišejo, da so primerki dru­žine Spondylidae poznani od jure do danes. Danes živijo predvsem v zahodnem Pacifiku, Indopacifiku in Medi­teranu. Iz omenjene družine izpostavljajo samo rod Spondylus s tremi podrodovi: Spondylus, Corallospon­dylus in Eltopera. Ramovš (1974: 98) poroca, da živijo školjke rodu Spondylus od triasa do danes. Arduini & Teruzzi (1986: 55) pišeta, da je rod Spondylus razširjen od spodnje jure do danes v vseh morjih sveta. Ta školjka je znacilna za obalno obmocje, toplo in prezraceno morje ter kamnito dno. Na 55. sliki prikazujeta 7 cm vi-soko lupino vrste Spondylus crassicosta iz pliocenskih plasti Italije. Milišic (1991: 51) opisuje recentno vrsto Spondylus gaederopus Linné, 1758, ki živi vzdolž obale Jadranskega morja. Školjka je cvrsto pritrjena na kamni-to podlago, navadno blizu obale in dotoka sladke vode. Pogostna je v plitvih in mirnih zalivih, na nekaj metr­skih globinah. Redko jo najdejo na globinah okrog 30m. Zei (1956: 192) piše, da školjko rodu Spondylus imeno-vano konjsko kopito, na morskem dnu težko locimo od kamnite podlage. Njegova notranja stran lupine nas ne­koliko spominja na konjsko kopito. Abbot & Dance (1991: 316) sta družino Spondylidae poimenovala »Thor­ny Oysters« oziroma »bodicaste ostrige«, kar je bolje. Abbot & Dance (1991: 317) jo imenujeta tudi »evropska bodicasta ostriga«. Spondylus (Spondylus) crassicostatus Lamarck, 1819 Tab. 1, sl. 1a-1c 1870 Spondylus crassicosta Lam. – Hörnes, 429, Taf. 67, Figs. 7a-7d 1914 Spondylus Deshayesi Michelotti – Cossmann & Peyrot, 167, Pl. 18, Figs. 20-21 1936 Spondylus crassicosta Lam. – Friedberg, 205, Tab. 43, Figs. 2-3; Tab. 44, Fig. 1 1957 Spondylus crassicosta Lam. – Zbyszewski, 124, Pl. 4, Fig. 32 1959 Spondylus crassicosta Lam. – Eremija, Tab. 4, Sl. 3-3a 1960 Spondylus crassicosta var. vindobonensis Sacco 1898 – Kojumdžieva & Strašimirov, 76, Tabl. 26, Fig. 4 1971 Spondylus crassicosta vindobonensis Sacco – Ere-mija, 32, Tab. 1, sl. 1 1981 Spondylus crassicosta vindobonensis Sacco, 1898 – Švagrovský, 62, Taf. 17, Figs. 1-3 1981 Spondylus gaederopus L. 1758 – Krach, 35, Pl. 8, Fig. 9; Pl. 9, Fig. 2 1985 Spondylus crassicosta vindobonensis Sacco, 1898 – Atanackovic, 44, Tab. 7, Fig. 1 1998 Spondylus (Spondylus) crassicosta Lamarck – Sc­hultz, 90, Taf. 39, Figs. 8a-8b 2001 Spondylus (Spondylus) crassicostatus Lamarck, 1819 – Schultz, 278, Taf. 43, Fig. 3; Taf. 44, Figs. 1a-1b, 7 Material: En razmeroma dobro ohranjen primerek spondilusa z obema lupinama. Primerek je najden 10. aprila 2009 v grapi nad zaselkom Podgraceno, najditelj je avtor prispevka. Najdišce: Podgraceno, kjer izdanjajo badenijski li­totamnijski apnenci, konglomerati in apnencevi pešce­njaki. V vseh kamninah so številni mikro in makrofosi­li. Opis: Ohranjeni sta obe lupini, zgornja je ob vršnem delu mocno poškodovana (tab. 1, sl. 1a-1c). Lupini sta ob sklepnem delu bolj izravnani z manjšimi ušesci, v vsem preostalem delu pa okrogli in precej izboceni ter asime­tricni. Desna ali spodnja lupina je za spoznanje vecja in malce bolj izbocena kot zgornja leva lupina. Z desno lu­pino je bila pritrjena na podlago. Lupini sta zelo znacil-no spondilidni in hitro razpoznavni. Ornamentirani sta z vecjim številom radialnih in razlicno povdarjenih gre­benov. Štirje grebeni so zelo izraziti, na njih so bili na obeh lupinah dolgi izrastki oziroma trni. Vmes med glavnimi grebeni so še številna radialna tanka rebra in še tanjše radialne crte. Na površini obeh lupin so opazne tudi koncentricno potekajoce prirastnice. Na dolocenih površinah obeh lupin so pritrjeni številni fragmenti bodic regularnih morskih ježkov. Dimenzije v mm (Dimensions in mm): dolžina (Length) = 80 višina (Height) = 82 debelina (Thick) = 55 Opomba: Primerek iz Podgracena je tudi zelo pri­merljiv s primerkom vrste Spondylus deshayesi Miche­lotti, ki ga prikazujeta Cossmann & Peyrot (1914: Pl. 18, Fig. 21). Ista avtorja še pišeta, da so primerki te vrste najdeni v številnih najdišcih akvitanijskih in burdigalij­skih plasti Francije. Stratigrafska in geografska razširjenost: Hörnes (1870: 429-430) jo omenja iz številnih najdišc miocen­skih litotamnijskih apnencev v Avstriji, našli so jo tudi v miocenu Madžarske in mio-pliocenskih plasteh Italije. Friedberg (1936: 206) jo omenja iz srednjemiocenskih plasti Poljske in Francije. Stevanovic & Petronijevic (1951: 89) omenjata iz srednjemiocenskega litotamnij­skega horizonta vzhodne Srbije tudi vrsto Spondylus crassicostata Lam.. Zbyszewski (1957: 124) piše, da je vrsta Spondylus crassicosta na obmocju današnjega Me-diterana prisotna od akvitanija do pliocena. Eremija (1959: 186) omenja školjko vrste Spondylus crassicosta iz badenijskih plasti v vasi Prijeka na Hrvaškem. Na por­tugalskem so jo našli v burdigalijskih skladih. Kojumd­žieva & Strašimirov (1960: 76) pišeta, da je spondili­dna vrsta najdena v srednjemiocenskih skladih Bolgari­je, Avstrije ter Transilvanije v Romuniji. Eremija (1971: 32) opisuje podvrsto Spondylus crassicosta vindobonen-sis iz badenijskih skladov ozemlja severnozahodno odDoboja (Bosna). Švagrovský (1981: 62) prikazuje pod-vrsto Spondylus crassicosta vindobonensis iz zgornjeba­denijskih skladov Slovaške, omenja pa tudi, da so jih našli še v badenijskih plasteh Ceške, Poljske, Madžarske in južnozahodne Ukrajine. Krach (1981: 35) opisuje vrsto Spondylus gaederopus iz badenijskih skladov Polj­ske. Ta vrsta je recentna in živi v Mediteranskem in Ja­dranskem morju. Vrabac (1987: 61) omenja iz badenij­skih plasti severne Bosne podvrsto Spondylus crassicosta vindobonensis Sacco. Atanackovic (1985: 44) predsta­vlja podvrsto Spondylus crassicosta vindobonensis iz ba­denijskega litotamnijskega apnenca Bosne. Michalik & Zágoršek (1986: 41-43) vrsto Spondylus crassicosta omenjata iz badenijskih skladov Slovaške in Moravske na Ceškem. V vecini najdišc je redka, le ponekod je po­gostnejša. Schultz (1998: 90) omenja že opisano spon­dilidno vrsto iz badenijskih plasti najdišca Grinzing v Avstriji. Nadalje Schultz (2001: 280) poroca, da so vrsto Spondylus (S.) crassicostatus Lamarck, 1819 našli v Av-striji, izkljucno v badenijskih skladih. Isti avtor (Schul­tz 2001: 281) še piše, da so jo zunaj Avstrije našli še v ottnangijskih plasteh Madžarske in Poljske. Na Madžar­skem so jo ugotovili tudi v karpatijskih skladih. Najpo­gosteje pa je najdena v badenijskih skladih Madžarske, Poljske, Bolgarije, Ceške, Slovaške in severne Bosne. Omenjena vrsta je najdena še v številnih najdišcih atlantske province (Portugalska, Francija) in mediteran­ske province (Italija, Francija, Grcija, Sirija, Libanon, Alžirija). ZAKLJUCKI V Podgracenem izdanjajo razlicne srednjemiocenske – badenijske kamnine. Zanje so znacilne številne velike lepo ohranjene ostrige, velikokrat z obema lupinama. Razen ostrig so pogostni še ostanki drugih mehkužcev, foraminifer, rodoidov, redki so stožci ciripednih rakov in zelo redke so korone nepravilnih morskih ježkov. V letu 2009 smo našli tudi školjko z obema lupina-ma vrste Spondylus (Spondylus) crassicostatus Lamarck, 1819 (tab. 1, sl. 1a-1c). Doslej je bila pri nas registrirana le ena najdba miocenskega spondilusa v Tunjiškem gricev­ju. Primerek je sestavni del zbirke S. Robica, ki naj bi bila shranjena v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljublja­ni. Miocenski spondilusi na Dolenjskem še niso bili naj­deni, vsekakor pa jih lahko pricakujemo še na vseh pre­ostalih lokacijah na Dolenjskem in drugod v Sloveniji, kjerkoli izdanjajo miocenski litotamnijski apnenci, kon­glomerati, biokalkruditi in biokalkareniti. Izvedeli smo, da je bil najden velik primerek spondilusa tudi v mio­censkih kamninah v okolici Šentilja v Slovenskih gori­cah. CONCLUSIONS The first find of Miocene Thorny Oyster in Do-lenjska, Slovenia At Podgraceno are exposed various Middle Miocene – Badenian rocks. Characteristical for them are numerous larger oysters that are well preserved, often with both valves. Next to oysters occur abundant remains of other molluscs, foraminifers, rhodoids, and rare cones of ciri­ped crabs as well as very rare coronas of irregular sea urchins. In 2009 also both valves of the bivalve species Spondylus (Spondylus) crassicostatus Lamarck, 1819 (pl. 1, fig. 1a-1c) were found. Previously in Slovenia only a single find of Miocene spondylus was recorded in the Tunjiško gricevje (Tunjice hills). The specimen is a part of S. Robic's collections that is reportedly kept in the Natural Science Museum of Slovenia at Ljubljana. The Miocene spondyli (Thorny Oysters) in Dolenjska (Lower Carniola) have not yet been recorded although they can be expected to occur also in all remaining lo­calities in Dolenjska and elsewhere in Slovenia where outcrop the Miocene lithothamnian limestones, con­glomerates, biocalcrudites and biocalcarenites. We heard that a large specimen of spondylus was foundalso in Miocene rocks in surroundings of Šentilj in the Slovenske gorice area. ZAHVALE Za prevode v anglešcino se zahvaljujemo zaslužemu profesorju Dr. Simonu Pircu, za fotografsko in tehniško pomoc pa sodelavcu Marijanu Grmu. LITERATURA – REFERENCES Abbot, R. T. & S. P. Dance, 1991: Compendium of Seashells. A Color Guide to More than 4,200 of the World`s Marine Shells. Charles Letts & Co. Ltd. (London): IX + 1-411. Arduini, P. & G. Teruzzi, 1986: Fossili. Arnoldo Mondadori Editore (Milano): 1-319. Atanackovic, M. A., 1985: Mekušci morskog miocena Bosne. (Mollusques du Miocene marin de la Bosnie.) Geologija Bosne i Hercegovine, Fosilna fauna i flora, Knj. 1. »Geoinženjering« Sarajevo (Sarajevo): 1-305 + (Tab. 1-42). Cossmann, M. & A. Peyrot, 1914: Conchologie Néogénique de l`Aquitaine. Anisomyaria. Actes Soc. Linn. Bordeaux (Bordeaux) 68: 5-210 + Pl. 11-22. Cox, L. R., N. D. Newell, C. C. Branson, R. Casey, A. Chavan, A. H. Coogan, C. Deschaseaux, C. A. Fleming, F.Haas, L. G. Hertlein, A. Keen Myra, A. La Rocque, A. L. Mc Alester, B. F. Perkins, H. S. Puri, L. A. Smith, T. Soot-Ryen, H. B. Stenzel, R. D. Turner,. & J. Weir, 1969: Systematic Descriptions. – In: R. C. Moore (Editor), Treatise on Invertebrate Paleontology, Part N, 1/3, Mollusca 6, Bivalvia. The Geological Society of America, Inc. and The University of Kansas (Lawrence): N225-N489. Eremija, M., 1959: Paleontološke prinove iz neogenih terena južno od varoši Gline. (Paläontologische Neuigkeiten aus Neogenschichten südlich von der Stadt Glina (Croatien). Geol. anali balk. poluostrva (Beograd) 26: 185-193 + Tab. 1-4. Eremija, M., 1971: Paleontološki prikaz faune iz drugomediteranskih naslaga severozapadno od Doboja. Glasnik pri-rod. muzeja, ser. A (Beograd) knj. 26: 17-81 + (Tab. 1-16). Friedberg, W., 1934-1936: Mieczaki miocenskie ziem Polskich. (Mollusca miocaenica Poloniae). Pars II, Lamelli­branchiata. (Kraków ):1-283 + Tab. 1-56. Hörnes, M., 1870: Die Fossilen Mollusken des Tertiaer-Beckens von Wien. II. Band, Bivalven. Abh. Geol. R. A. (Wien) 4: 1-479 + Atlas, Taf. 1-85. Kojumdžieva, E. & B. Strašimirov, 1960: Fosilite na B`lgarija, VII, Torton. Izdanie na B`lgarskata akademija na naukite (Sofija): 1-317 + Tabl. 1-59. Krach, W., 1981: Badenskie utwory rafowe na Roztoczu Lubelskim. Prace geologiczne, (Warszawa) 121: 5-115 + Pl. 1-24. Lipold, M. V., 1857: Bericht über die geologischen Aufnahmen in Ober-Krain im Jahre 1856. Jb. Geol. R. A. (Wien) 8: 205-234. Michalik, J. & K. Zágoršek, 1986: Biostratigraphy, lizhofacial Development and Fauna of Badenian Sediments in the Devín-Záhradky Section (Bratislava). Západné Karpaty, sér. paleont. (Bratislava) 11: 35-55. Milišic, N., 1991: Školjke i puževi Jadrana. Logos (Split: 1-302. Oppenheim, P., 1896: Die oligocäne Fauna von Polschitza in Krain. Bericht Senckenberg. Naturforsch. Ges., Jg. 1896 (Frankfurt am Main): 259-283. Pavšic, J., 2009: Paleontologija. Paleobotanika in nevretencarji. Druga dopolnjena in popravljena izdaja. Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo (Ljubljana): 1-460 + Tab. A-K. Rakovec, I., 1933: Geološko-paleontološki oddelek. V: Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani. Prirodop­isni del. Narodni muzej v Ljubljani (Ljubljana):119-185. Ramovš, A., 1974: Paleontologija. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo (Ljubljana): XIII, 1-304 + ilustr. 1-155. Sajovic, G., 1909: Ein Beitrag zur Geschichte der Steiner Alpen. Carniola, 2, Jg. 1909, (Laibach): 24-29. Schultz, O., 1998: Tertiärfossilien Österreichs. Wirbellose, niedere Wirbeltiere und marine Säugetiere. Goldschneck-Verlag (Korb): 1-159 + (Taf. 1-65). Schultz, O., 2001: Bivalvia neogenica (Nuculacea – Unionacea). – In: W. E. Piller (Edit.), Catalogus Fossilium Aus­triae. Ein systematisches Verzeichnis aller auf österreichischem Gebiet festgestellten Fossilien, Band 1, Teil 1.Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften (Wien): XLVIII, 1-379 + Taf. 1-56. Stevanovic, P. & Ž. Petronijevic, 1951: Novi podaci za poznavanje srednjeg miocena iz okoline Donjeg Milanovca (istocna Srbija). Geol. anali balk. poluostrva (Beograd) 19: 89-95. Švagrovský, J., 1981: Lithofazielle Entwicklung und Molluskenfauna des oberen Badeniens (Miozän M4d) in dem Gebiet Bratislava – Devinska Nová Ves. Západné Karpaty, sér. paleont. (Bratislava) 7: 5-204 + Taf. 1-53. Vrabac, S., 1987: Paleogeografija sjeverne Bosne u badenskom vijeku. Geološki glasnik (Sarajevo) 31/32: 38-68. Zbyszewski, G., 1957: Le Burdigalien de Lisbonne. Comun. Serv. Geol. Portugal (Lisboa) 38/1: 91-215 + Pl. 1-19. Zei, M., 1956: Morski svet. – Mladinska knjiga (Ljubljana): 1-245. (Knjižnica priroda in ljudje, Iz življenja živali). TABLA 1 – PLATE 1 Sl. 1a Spondylus (Spondylus) crassicostatus Lamarck, 1819; desna lupina, srednji miocen – badenij, Podgraceno, x 1 Fig. 1a Spondylus (Spondylus) crassicostatus Lamarck, 1819; right valve, Middle Miocene – Badenian, Podgraceno, x 1 Sl. 1b Isti primerek s strani, x 1 Fig. 1b The same specimen from lateral side, x 1 Sl. 1c Leva lupina istega primerka s poškodovanim dorzalnim delom, x 1 Fig. 1c Left valve of the same specimen with damaged dorsal part, x 1 Fotografije (Photos): Marijan Grm COBISS 1.01 RAKOVICE IZ SREDNJEMIOCENSKIH PLASTI KAMNOLOMOV NAD TRBOVLJAMI CRABS FROM MIDDLE MIOCENE BEDS OF QUARRIES ABOVE TRBOVLJE, SLOVENIA Vasja MIKUŽ1 IZVLECEK UDK: 565.3(118.2)(497.4) Rakovice iz srednjemiocenskih plasti kamnolomov nad Trbovljami V prispevku so predstavljeni ostanki »kranjskih rakovic« odnosno dekapodne vrste Tasadia carniolica (Bittner, 1884) iz srednjemiocenskih – badenijskih skladov v kamnolomih Plesko nad Trbovljami. Prvi primerki predstavljene vrste so bili najdeni v Tunjiškem gricevju, ostali bolj skromni ostanki so iz Zasavja, drugod v Sloveniji jih zaenkrat nismo našli. Kljucne besede: rakovice, deseteronožci, srednji miocen – badenij, Centralna Paratetida, Plesko nad Trbovljami, Slo­venija ABSTRACT UDC: 565.3(118.2)(497.4) Crabs from Middle Miocene beds of quarries above Trbov­lje, Slovenia Presented are remains of »Carniolian crabs« respectively of the decapod species Tasadia carniolica (Bittner, 1884) from Middle Miocene – Badenian beds in Plesko quarries above Trbovlje. The first specimens of this species were found in Tunjice hills, while the remaining, more modest remains come from the Zasavje area; elsewhere in Slovenia they were not re­cognized till now. Key words: crabs, Decapoda, Middle Miocene – Badenian, Central Paratethys, Plesko above Trbovlje, Slovenia 1 Dr., Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Privoz 11, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija, vasja. mikuz@ntf.uni-lj.si FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/1, 13–20, LJUBLJANA 2010 UVOD Nad Trbovljami, v južnovzhodni smeri, na ozemlju med zaselki Plesko, Prapretno in Retje so številni kamnolomi (slika 1). Tam izdanjajo miocenski laporasti pešceni apnenci, litotamnijski apnenci in kalkareniti. Predvsem v pešcenih laporovcih je najdenih veliko razlicnih mio­censkih fosilnih ostankov: poogleneli rastlinski ostanki, rdece alge, luknjicarke, mehkužci, mahovnjaki in mor-ski ježki, veliko manj je ramenonožcev, zelo redki pa so ostanki clenonožcev in vretencarjev. Med makrofavno prevladujejo ostanki školjk. Velikokrat smo obiskovali in pregledovali omenjene kamnolome nad Trbovljami in samo dvakrat smo našli tudi ostanke clenonožcev. Na ostanke rakovicjih kara­paksov smo naleteli pri raziskovanju tamkajšnjih ka­mnin v letu 2002, drugi kos z dvema deloma škarij deka­podnih rakovic smo našli v letu 2003. Torej ostanki ra­kovic zares niso pogostni. RAZISKAVE MIOCENSKIH RAKOVIC V SLOVENIJI Najvec podatkov imamo o ostankih miocenskih rakovic iz Tunjiškega gricevja, ki jih omenjajo številni avtorji: Robic (1882: 36), Hilber (1883: 175; 1909: 23), Bittner (1884: 27), Teller (1898: 109), Toula (1905: 162), Sajo­vic (1909: 25), Rakovec (1952: 40), Pavlovec (1958:152), Mikuž et al. (1998: 63), Žalohar & Zevnik (1998: 99), Ramovš (2000: 30), Pavšic et al. (2003), Križnar (2006 a; 2006 b) in Križnar & Preisinger (2008). Nekaj podatkov je tudi o najdbah miocenskih rako­vic iz Zasavja, z obmocja med Moravcami, Zagorjem (Li-povica), Trbovljami in Hrastnikom (Plesko, Poklon), od koder jih omenjajo in opisujejo Bittner (1884), Mikuž & Pavšic (2003), Pavšic, Mikuž & Križnar (2003) in Križnar (2009). O miocenskih rakovicah iz okolice Šentilja v Slovenskih goricah je porocal Mikuž (2003). PALEONTOLOŠKI DEL Sistematika po: Müller, 1984, Schweitzer et al., 2004 in 2009 Ordo Decapoda Latreille, 1802 Subordo Brachyura Linnaeus, 1758 Sectio Heterotremata Guinot, 1977 Superfamilia Cancroidea Latreille, 1802 Familia Atelecyclidae Ortmann, 1893 Genus Tasadia Müller, 1984 (In: Janssen & Müller, 1984) Müller (1984: 20) je rodovno ime Bittnerjeve vrste Cancer carniolicus preimenoval v Tasadia carniolica. Rodovno ime je poimenoval po najdišcu Tasádfö v Tran-silvaniji, ki je bilo nekoc na Madžarskem, danes pa je v Romuniji. Tasadia carniolica (Bittner, 1884) Tab. 1, sl. 1, 2, 3a-3c 1884 Cancer carniolicus nov. spec. – Bittner, 27, Taf. 1, Figs. 8, 9 1905 Cancer Bittneri n.sp. – Toula, 161, Textfigs. 1-5 1932 Cancer carniolicus Bittner – Rakovec, 260, Taf. 16, Figs. 37-39 1969 Cyclocancer szontaghi (Lörenthey) – Glaessner, R507-R508, Fig.318, 5 1969 Atelecyclus szontaghi Lörenthey – Gripp, 86, Taf. 3, Figs. 1a, 1b 1984 »Cancer« carniolicus Bittner, 1884 – Müller, 78 1984 »Cancer« szontaghii Lorenthey, 1897 – Müller, 77, Pl. 59, figs. 1-5; pl. 60, figs. 1, 2 1984 Tasadia carniolica (Bittner, 1884) – Janssen & Müller, 22, Pl. 4, Fig. 3; Pl. 5, Figs. 1, 2 1998 Cancer carniolicus Bittner – Mikuž, Vidrih, Pa-vlovec & Škedelj-Petric, 63, sl. 52 2003 Tasadia carniolica – Pavšic, Mikuž & Križnar, 2003 Tasadia carniolica (Bittner, 1884) – Mikuž & Pav­ šic, 246, Tab. 1, Sl. 1-3 2006 a Tasadia carniolica – Križnar, 26, Sl. 6 2009 Tasadia carniolica – Križnar, 437-438, Sl. 1-2 Material: V laporasto pešcenih apnencih sta se ohranila dva dela karapaksa (Pl.r-1 in Pl.r-2). Prvi pri­merek (Pr.r-1, tab. 1, sl. 1) je vecji in bolje ohranjen, drugi (Pr.r-2, tab. 1, sl. 2) je manjši, ima pa spredaj levo in desno vidne preseke škarij ali šcipalk. Ohranjena sta še dva povezana fragmenta škarij in zapestja, ki predsta­vljata tretjo najdbo (Pl.r-3, tab. 1, sl. 3a-3c). Vse tri pri­merke je našel Vasja Mikuž, avtor pricujocega prispev­ka. (Pl. = Plesko, r = rakovice, 1-3 = najdbe 1 do 3) Nahajališce: Kamnolomi badenijskih kamnin, predvsem laporovcev na ozemlju med zaselki Plesko, Prapretno in Retje nad Trbovljami. Na sliki 2 je del veli­kega kamnoloma Plesko. Opis prve in druge najdbe (Pl.r-1 in Pl.r-2): Oklep ali karapaks je v dorzalno-ventralni smeri nekoliko potla-cen. Sprednji rob karapksa je široko polkrožen, orbite so majhne, stranska robova sta ravna in poševna proti za­dnjemu ali posteriornemu sternalnemu robu. Sternalni rob je kratek, raven s plitvo zajedo ter zrnasto nazobca­nim grebenom. Celoten anteriorni in oba lateralna robo­va so nazobcani in trnasti. Površina karapaksa je zelo re-liefna, prekrita s številnimi izboklinami ali lobusi, vme­snimi brazdami in manjšimi trnastimi izrastki (tab. 1, sl. 1-2). Ponekod so trnasti izrastki ohranjeni. Zelo znacilna je osrednja šilasto-kijasta mezogastricna izboklina, ob kateri sta parni protogastricni izboklini, okoli katerih jegloboka cervikalna brazda (tab. 1, sl. 1). Škarje ali šcipalke in ostale ekstremitete so skrite v kamnini (tab. 1, sl. 2). Vprašljiv je podatek o povecavi primerka Pl. 5, Fig. 1 v delu Janssen & Müller (1984) kjer je zabeleženo, da gre za 1,5x povecavo. Mislimo, da gre najverjetneje za 2x povecavo, tako kot pri sliki (Fig. 2). Zato sta vprašaja pred številkama v tabeli 1, ker ne verjamemo, da je pri­merek na sliki (Fig. 1) tako veliko vecji! Opis tretje najdbe (Pl.r-3): Vecji ostanek primerka predstavlja del levih škarij (left chela), ki je dolg 30 mm, širok 20 mm in debel 8-9 mm (tab. 1, sl. 3a-3b). Na dorzal- Slika 2. Badenijski pešceni laporasti apnenci v kamnolomu Plesko nad Trbovljami. Fotografija: V. Mikuž, februar 2002. Figure 2. The Badenian sandy calcareous marlstone in the Plesko quarry above Trbovlje. Photo: V. Mikuž, February 2002. ni strani škarij so na spodnjem robu v vrsto nanizane iz­boklinice in odlomljeni vecji trni (tab. 1, sl. 3b). Ohranjen je še manjši fragment zapestja (carpus) velikosti 15x10 mm. Po nanizanih izboklinicah v vrstah na dorzalni strani škarij in vecjih trnastih izrastkih na zapestnem delu sklepamo, da ohranjena dela škarij pripadata vrsti Tasadia carniolica. Prav te znacilnosti se lepo vidijo tudi na primerkih Müllerja (1984: Pl. 59, Fig. 4) in Križnar­ja (2006 a: Sl. 6); ( 2009: 438, Sl. 2) na škarjah iz Tunjic. Stratigrafska in geografska razširjenost: Na ostan­ke teh rakovic v Tunjiškem gricevju je prvi opozoril Robic (1882: 36), ki jih je posredoval Bittnerju v doloci­tev. Bittner (1884: 27-28) je na osnovi tunjiških primer-kov postavil novo rakovicjo vrsto Cancer carniolicus ali »kranjsko rakovico« iz Šenturške Gore (Ulrichsberg, po podatkih Robica) v okolici Kamnika na Kranjskem. Bittner (1884) jih omenja še iz najdišca Plesko med Tr-bovljami in Hrastnikom ter iz okolice Zagorja. Toula (1905: 162) omenja primerke kranjske rakovice iz mio­censkih plasti v okolici Tunjic in Kamnika ter z ozemlja med Trbovljami in Hrastnikom. Glaessner (1928: 204) navaja med razlicnimi miocenskimi rakovicami Mad-žarske tudi obliko Cancer cf. carniolicus Bittner. Rako­vec (1932: 260) ostanke kranjskih rakovic opisuje iz sre­dnjemiocenskih laporastih pešcenjakov iz najdišca Ko­šiše pri Kamniku. Kühnel (1933: 75) piše, da so v dolini Tunjšcice srednjemiocenski »laporovci z ledami« med katerimi je tudi plast z ostanki rakovic. Gripp (1969: 87) predstavlja dva primerka iz srednjemiocenskih skladov severne Nemcije. Müller (1984: 78) kranjsko vrsto Tasadia carniolica (Bittner, 1884) omenja iz Kamnika (verjetno iz najdišca v Tunjiškem gricevju) in nahajali-šca Plesko ter iz najdišca Ramsel v Belgiji. Müller (In: Janssen & Müller 1984: 20-22) je rodovno ime preime­noval v Tasadia, primerke pa omenja iz miocenskih pla­sti Nizozemske in Nemcije ter iz spodnjega dela badenij­skih plasti Paratetide. Mikuž & Pavšic (2003: 249) pri­kazujeta primerek, ki ga je našel M. Križnar v badenij­skih plasteh kamnoloma Lipovica nad Brišami. Tabela 1. Velikosti karapaksov rakovice Tasadia carnio­ lica (Bittner, 1884) iz Slovenije in primerjava s primerki iz nekaterih drugih pokrajin (v mm): Table 1. Measurements of crab carapaces of Tasadia carniolica (Bittner, 1884) from Slovenia and comparison of specimens from some other countries (in mm): Karapaksi iz najdišc: Carapaces from sites: Dolžina Length Širina Width Avtorji Authors Plesko (Pl.r-1) 38 59 Mikuž Plesko (Pl.r-2) - 46 Mikuž Lipovica (inv. št. 1625) 30 45 Mikuž & Pavšic: 2003 Košiše 18-38 29-55 Rakovec: 1932 Šenturška Gora 22-26 31-38 Robic: 1882; Bittner: 1884 Tasádfö, Romunija 37 50,6 Müller: 1984 Ramsel, Belgija ?53,3 ?73,3 Müller: 1984 In: Janssen&Müller Ramsel, Belgija 37,5 52 Müller: 1984 In: Janssen&Müller Segrahn, Nemcija 23 30 Gripp: 1969 ZAKLJUCKI V kamnolomih blizu zaselka Plesko nad Trbovljami (slika 2) izdanjajo srednjemiocenski - badenijski pe-šceni laporasti apnenci, kalkareniti in litotamnijski apnenci. V vseh naštetih kamninah ni veliko makrofo­silnih ostankov, vendar ponekod lahko naletimo tudi na manjša gnezda ali vecja nagrmadenja ostankov naj­razlicnejših organizmov. V pešcenih laporastih apnen­cih so najdbe clenonožcev zelo redke. V letih 2002 – 2003 smo našli ostanke treh rakovic, dva ostanka ka­rapaksa (tab. 1, sl. 1-2) in dva dela njihovih levih škarij in zapestnega dela (tab. 1, sl. 3a-3c). Vsi artropodni ostanki pripadajo vrsti Tasadia carniolica (Bittner, 1884). Ostanki »kranjskih rakovic« so v Sloveniji najdeni izkljucno v srednjemiocenskih skladih. Vecina je iz Tu-njiškega gricevja zahodno od Kamnika, nekaj primer-kov je najdenih tudi vzhodneje na obmocju Zasavja, v kamnolomu Lipovica nad Brišami ter na ozemlju med Zagorjem, Trbovljami in Hrastnikom. Rakovica Tasadia carniolica je ugotovljena v sre­dnjemiocenskih skladih Centralne Paratetide, samo v Sloveniji in Romuniji. Našli pa so jo tudi v podobno sta­rih kamninah v najdišcih Borealne bioprovince na Dan-skem, v severni Nemciji in Belgiji. Zato mislimo, da je bila v srednjem miocenu povezava med Centralno Para-tetido in Borealno bioprovinco s severne strani. CONCLUSIONS Crabs from Middle Miocene beds of quarries above Trbovlje, Slovenia In quarries near the settlement of Plesko above Tr-bovlje (figure 2) Middle Miocene - Badenian sandy marly limestones, calcarenites and lithothamnian limestones are exposed. In these rocks macrofossil remains are rare, although in places smaller nests or larger agglomerations of various organisms may be encountered. Arthropod finds in sandy-marly limestones are very rare. In years 2002 to 2003 we found remains of three crabs, two rema­ins of carapaces (pl. 1, fig. 1-2), two parts of left chela and a part of carpus (pl. 1, fig. 3a-3c). All arthropod remains belong to species Tasadia carniolica (Bittner, 1884). Remains of »Carniolian crabs« were found in Slove­nia so far exclusively in Middle Miocene beds. Most of them came from Tunjice hills west of Kamnik, and some specimens were found also more to the east in Zasavje area, in the Lipovica quarry above Briše, and in the area between Zagorje, Trbovlje and Hrastnik. The crab Tasadia carniolica was registered in the Middle Miocene beds of Central Paratethys only in Slo­venia and Romania. The fossil was found also in rocks of comparable age in localities of Boreal bioprovince in Denmark, in northern Germany and in Belgium. This leads us to presume a Middle Miocene connection be­tween Central Paratethys and Boreal bioprovince on the northern side. ZAHVALE Za fotografsko in drugo dokumentacijo se zahvaljujemo Marijanu Grmu, za prevode v anglešcino pa zaslužnemu profesorju dr. Simonu Pircu. LITERATURA - REFERENCES Bittner, A., 1884: Beiträge zur Kenntniss Tertiärer Brachyuren-Faunen. Denkschr. Akad. Wiss. mathem.-naturwiss. Cl. 1883 (Wien) 48 (2): 3-18 (15-30) + Taf. 1-2. Glaessner, M., 1928: Die Dekapodenfauna des österreichischen Jungtertiärs. Jb. Geol. R. A. (Wien) 78: 161-219 + Taf. 3-4. Glaessner, M. F., 1969: Decapoda. In: Moore, R. C. (Edit.), Treatise on Invertebrate Paleontology, Part R, Arthrop­oda 4/2, The Geological Society of America, Inc. and The University of Kansas (Lawrence): R399-R533. Gripp, K., 1969: Fossilien aus Norddeutschland. Meyniana (Kiel) 19: 79-89 + Taf. 1-3. Hilber, V., 1883: Ueber eine neue Fossilsendung aus der Miocän-Bucht von Stein in Krain. Verh. Geol. R. A., Jg. 1883 (Wien): 175-179. Hilber, V., 1909: Pleurotomaria Carniolica. Carniola (Laibach) 2: 21-23 + Taf. 1. Janssen, A. W. & P. Müller, 1984: Miocene Decapoda and Mollusca from Ramsel (province of Antwerpen, Belgium), with a new crab genus and a new cephalopod species. Scripta Geologica (Leiden) 75: 1-26 + (Pl. 1-5). Križnar, M., 2006 a: Fosilne rakovice (Brachyura) – zgradba in sistematika. Društvene novice (Tržic) 34: 23-28. Križnar, M., 2006 b: Najdba ostankov rakovic rodu Macrophthalmus (Decapoda, Brachyura) iz miocenskih plasti Tuhinjske doline. Kamniški zbornik (Kamnik) 18: 309-314. Križnar, M., 2009: Kranjska rakovica (Tasadia carniolica) ponovno odkrita pri Trbovljah. Proteus 2008/2009 (Ljubljana) 71 (9-10): 427-438. Križnar, M. & D. Preisinger, 2008: Rak Coeloma iz govške formacije Tunjiškega gricevja. Kamniški zbornik (Kam­nik) 19: 335-338. Kühnel, W., 1933: Zur Stratigraphie und Tektonik der Tertiär-mulden bei Kamnik (Stein) in Krain. Prirod. razprave (Ljubljana) 2: 61-111. Mikuž, V., 2003: Miocenske rakovice iz okolice Šentilja v Slovenskih goricah. (The Miocene crabs from vicinity Šentilj in Slovenske gorice, Slovenia). Razprave IV. razreda SAZU (Ljubljana) 44 (1): 187-199 + (Tab. 1-2). Mikuž, V. & J. Pavšic, 2003: »Kranjska rakovica« iz srednjemiocenskih – badenijskih skladov kamnoloma Lipovica nad Brišami. (The »Carniolian crab« from Middle Miocene - Badenian beds in the Lipovica quarry above Briše, Slovenia). Geologija (Ljubljana) 46 (2): 245-250 + (Tab. 1). Mikuž, V., R. Vidrih, R. Pavlovec & A. Škedelj-Petric, 1998: Seidlova geološka zbirka. Gimnazija Novo mesto (Novo mesto): 1-159. Müller, P., 1984: A bádeni emelet tízlábú rákjai. (Decapod Crustacea of the Badenian). Geologica Hungarica (Buda­ pestini) 42: 1-317 + (Pl. 1-97). Pavlovec, R., 1958: Fosilni raki v Sloveniji. Proteus 1957/58 (Ljubljana) 20: 149-153. Pavšic, J., V. Mikuž & M. Križnar, 2003: Novi najdbi fosilov. Gea (Ljubljana) 13/10: 73-74. Rakovec, I., 1932: Zur Miozänfauna der Steiner Voralpen. Prirodoslovne razprave (Ljubljana) 2: 233-266. Rakovec, I., 1952: Naši kraji v miocenski dobi II. Proteus 1952/53 (Ljubljana) 15: 38-41. Ramovš, A., 2000: Novi opisani fosili na slovenskem ozemlju, imenovani po Slovencih in slovenskih krajih. Geologija 1999 (Ljubljana) 42: 27-39. Robic, S., 1882: Kratek popis nekaterih gricev in jarkov v vznožji Šenturške gore v geologicnem in paleontologicnem obziru. Novice gospodarske, obrtniške in narodne (v Ljubljani) 40 tecaj: 20, 27-28 in 36. Sajovic, G., 1909: Ein Beitrag zur Geschichte der Steiner Alpen. Carniola (Laibach) 2: 24-29. Schweitzer, C. E., R. M. Feldmann, V. Cosovic, R. L. M. Ross & D. A. Waugh, 2009: New Cretaceous and Eocene Decapoda (Astacidea, Thalassinidea, Brachyura) from British Columbia, Canada. Annals of Carnegie Museum (Pittsburgh) 77 (4): 403-423. Schweitzer, C. E., R. M. Feldmann & P. D. Gingerich, 2004: New Decapoda (Crustacea) from the middle and late Eocene of Pakistan and a revision of Lobonotus A. Milne Edwards, 1864. Contributions Mus. Paleont. Univ. Mich­igan (Michigan) 31 (4): 89-118. Teller, F., 1898: Erläuterungen zur Geologischen Karte der Oesterr.-ungar. Monarchie, - SW-Gruppe Nr. 83 Eisenka­ppel und Kanker. Geol. R. A. (Wien): 1-142. Toula, F., 1905: Über enie neue Krabbe (Cancer Bittneri n.sp.) aus dem miocänen Sandsteine von Kalksburg bei Wien. Jb. Geol. R. A. 1904 (Wien) 54: 161-168. Žalohar, J. & J. Zevnik, 1998: Terciarne plasti v okolici Kamnika. Kamniški zbornik (Kamnik) 14: 96-101. TABLA 1 – PLATE 1 Sl. 1 Tasadia carniolica (Bittner, 1884); primerek Pl.r-1, karapaks z zgornje strani, kamnolom Plesko nad Trbovljami, x 1,5 Fig. 1 Tasadia carniolica (Bittner, 1884); specimen Pl.r-1, carapace from dorsal side, Plesko quarry above Trbovlje, x 1,5 Sl. 2 Drugi primerek vrste Tasadia carniolica (Bittner, 1884); primerek Pl.r-2, posteriorni del karapaksa z zgornje strani, kamnolom Plesko nad Trbovljami, x 1,5 Fig. 2 The second specimen of Tasadia carniolica (Bittner, 1884); specimen Pl.r-2, posterior part of carapace from dorsal side, Plesko quarry above Trbovlje, x 1,5 Sl. 3 Ostanek levih škarij in zapestja rakovice vrste Tasadia carniolica (Bittner, 1884); primerek Pl.r-3, kamnolom Plesko nad Trbovljami, x 1,6 Fig. 3 The remain of left chela and wrist of Tasadia carniolica (Bittner, 1884); specimen Pl.r-3, Plesko quarry above Trbovlje, x 1,6 3a. Precni prerez škarij (Chela, cross section) 3b. V vrsti razporejeni trni na dorzalni strani škarij (in line ordered spines on the dorsal side of chela) 3c. Ventralna stran škarij (Chela, ventral side) Fotografije (Photos): Marijan Grm 3b 3c COBISS 1.01 OSTANEK EOCENSKE RAKOVICE IZ KAMNOLOMA GRIŽA THE REMAIN OF EOCENE CRAB FROM GRIŽA QUARRY, SLOVENIA VASJA MIKUŽ1 IZVLECEK UDK: 565.3(118.1)(497.4) Ostanek eocenske rakovice iz kamnoloma Griža V Sloveniji so najdbe eocenskih rakovic redke in navadno tudi zelo slabo ohranjene. Zato je v prispevku predstavljen razmeroma skromen ostanek rakovicinega karapaksa, ki je najden v kamnolomu Griža v dolini reke Rižane. Ostanek pri­pada samici, najverjetneje rodu Harpactocarcinus. Kljucne besede: rakovice, (Decapoda), eocen, Griža, Slo­venija ABSTRACT UDC: 565.3(118.1)(497.4) The remain of Eocene crab from Griža quarry, Slovenia Finds of Eocene crabs in Slovenia are rare, and the speci­mens are usually very poorly preserved. The contribution deals with a relatively modest remain of a clam carapace found in the Griža quarry in the Rižana river valley. The remain be­longs to a female most probably of genus Harpactocarcinus. Key words: crabs, (Decapoda), Eocene, Griža, Slovenia 1 Dr., Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Privoz 11, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija, vasja. mikuz@ntf.uni-lj.si FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/1, 21–26, LJUBLJANA 2010 UVOD Kamnolom Griža je v dolini reke Rižane (slika 1) pod upraviteljstvom gradbenega podjetja Primorje. Pribli­žno pred enim desetletjem je tam zaposleni miner go-spod Benjamin Mislej našel ostanek rakovice. Fosilno najdbo je kasneje posredoval gospodu Stanislavu Bacar­ju iz Ajdovšcine, ki je najdbo razpoznal in jo 5. novem-bra 2002 prinesel v Ljubljano. Ker je bila fosilna rakovica podarjena zbirki S. Bacarja, nosi inventarno številko 4298. V eocenskih kamninah kamnoloma Griža so bili že najdeni ostanki morskih ježkov vrste Amblypygus di­latatus (Mikuž & Pavlovec 2004) in polžev rodu Gisor­tia (Mikuž 2006). Ostanki clenonožcev iz skupine rakovic (Decapoda) v kamnolomu Griža (slika 1) še niso bili registrirani. Prav tako so v Sloveniji ostanki eocenskih rakovic raz­meroma redki, pa še ti so ponavadi slabo ohranjeni. Zato je prav, da predstavimo vsakršno razpoznavno najdbo. Tako smo se odlocili tudi za porocanje o najdbi rakovi-cinega karapaksa iz že omenjenega kamnoloma. RAZISKAVE EOCENSKIH RAKOVIC V SLOVENIJI Rakovico vrste Harpactocarcinus punctulatus (Desma-rest) omenja že Reuss (1859: 28) iz svetlosivih laporastih apnencev Istre, vendar ne navaja nobenih krajev. Tudi Bittner (1883: 312) omenja iz Istre dve razlicni rakovici Harpactocarcinus quadrilobatus in H. punctulatus brez navedenih lokalitet. Schubert (1905: 177) povzema po­datke po Stache-ju in omenja iz Istre tudi »laporaste pla­sti z rakovicami« in vrsto Cancer puctulatus. Konkretnih istrskih najdišc z rakovicami ne omenja. Pavlovec & Pa­všic (1987) porocata o biostratigrafskih raziskavah plasti z rakovicami v severni in srednji Istri. V omenjenem ob-mocju Istre je naslednje zaporedje skladov: zgoraj je fliš, sledi globigerinski laporovec, nato rjavkasti laporasti pe-šcenjak in pešceni laporovec ali »plasti z rakovicami«, v podlagi so alveolinskonumulitni apnenci. V »plasteh z rakovicami« najpogosteje nastopata dve vrsti: Harpacto­carcinus punctulatus (Desmarest) in Harpactoxanthopsis quadrilobatus (Desmarest). Po podatkih Bachmayerja in Nosana (1959) nastopa v podobnih plasteh v Gracišcu pri Kubedu rakovica podvrste Harpactocarcinus punctu­latus istriensis, ki so jo Schweitzer in sod. (2005: 664) preimenovali v novo vrsto Harpactocarcinus istriensis, torej ni vec podvrsta vrste H. punctulatus. Pavlovec & Pavšic (1987) na podlagi numulitin in nanoplanktona ugotavljata, da so plasti z rakovicami na severnovzhodni strani tržaško-pazinskega terciarnega bazena v okolici Gracišca in Roca spodnjelutetijske starosti, na južnoza­hodni strani istega paleogenskega bazena v okolici Picna pa so srednjelutetijske starosti. Morda bi bilo bolje zapi­sati, da so na severnem robu tržaško-pazinskega bazena flišne kamnine starejše – spodnjelutetijske (Gracišce pri Kubedu – Roc), na južnem robu pa so flišne kamnine mlajše – srednjelutetijske (Pican). Slika 1. Položaj najdišca eocenske rakovice iz kamnoloma Griža Figure 1. Location of finding place of Eocene crab from Griža quarry PALEONTOLOŠKI DEL Sistematika po: Via (1959, 1970), Glaessner (1969), Beschin in sod. (1998, 2000) in Schweitzer in sod. (2007) Ordo Decapoda Latreille, 1802 Infraordo Brachyura Latreille, 1802 Sectio Heterotremata Guinot, 1977 Superfamilia Xanthoidea Mac Leay, 1938 Familia Zanthopsidae Via, 1959 Subfamilia Xanthopsinae Via, 1959 Genus Harpactocarcinus A. Milne-Edwards, 1862 Harpactocarcinus sp. Tab. 1, sl. 1a-1d Material: Ohranjen je razmeroma skromen ostanek kamenega jedra karapaksa rakovice, ki ga je našel Be­njamin Mislej. Kameno jedro ima inventarno številko 4298 in je shranjeno v zbirki Stanislava Bacarja. Nahajališce: Kamnolom Griža v dolini reke Rižane, kjer izkorišcajo eocenske apnence in laporaste apnence (slika 2). Opis: Fosilni ostanek clenonožca je v relativno sla­bem stanju. Ohranjeno je le znacilno oblikovano kame-no jedro rakovicinega karapaksa, ki ima na površini zgornjega dela ohranjene še posamezne krpice minerali­ziranega in ponekod pikcasto-jamicastega hitina nekda­njega karapaksa (tab. 1, sl. 1a). V sprednjem delu karapa­ksa se lepo vidita obe orbiti, široki okrog 7,7 mm in raz­meroma plitvi. Frontalni rob karapaksa kaže na posa­meznih delih nazobcanost, kar pomeni, da so bili na oklepu tudi trnasti izrastki. Stranska in zadnji rob so prevec poškodovani, zato ni videti nobenih trnov. V osrednjem delu zadnjega predela karapaksa sta dve izra­ziti bikonkavni zajedi dolgi približno 15 mm. Po številu in oblikovanosti sternuma ali zadkovih segmentov (tab. 1, sl. 1b), ki so na ventralni strani zavihani navznoter sklepamo, da gre za samico. Na desni strani slikanega spodnjega dela karapaksa so ohranjeni samo zacetni clenki leve grabilne ekstremitete (škarij), ostale clenaste hodilne noge manjkajo. Primerjava: Po oblikovanosti karapaksa in položa­ju orbit je primerek iz kamnoloma Griža podoben vrsti Harpactoxanthopsis quadrilobata (Desmarest, 1822), ki ga predstavlja Tarlao (2000: 31). Razlikujeta se pred­vsem v dolžini bikonkavnih zajed na dorzalni strani. Pri našem primerku sta bikonkavni zajedi izrazitejši in iz­gledata »bistveno daljši« in sta podobni zajedama pri­merka iz Gracišca v Istri (Mikuž 2002). Bachmayer in Nosan (1959: textbild.) nazorno prikazujeta z risbo ven­tralni del samca rakovice podvrste Harpactocarcinus punctulatus istriensis iz Gracišca pri Kubedu (inv. št. 2211, zbirka Geološkega zavoda v Ljubljani, danes ima inv. št. 4790 in je shranjen v Paleontološki zbirki Oddel­ka za geologijo). Sternum primerka iz Gracišca je v mar-sicem podoben sternumu primerka iz kamnoloma Griže. Ker ima primerek iz Kubeda dorzo-ventralno deformi-ran oziroma potlacen karapaks (cefalotoraks), je vsakr­šna primerjava v velikosti s primerkom iz Griže neustre­zna. Manjša podobnost primerka iz Griže je tudi s pri­merkom vrste Harpactoxanthopsis quadrilobata, ki ga prikazujejo Beschin in dod. (1998: 21, figs. 5a-5b) in prav tako z Bittnerjevim primerkom iste vrste (1875: Taf. 2, Figs. 4a-4b, 5). Ce primerjamo razmerja med širinami in dolžina-mi (W/L) karapaksa rodov Harpactoxathopsis in Har­pactocarcinus, ki jih predstavlja Glaessner (1969: R516, Fig. 326, 10a) in (1969: R518, Fig. 327, 1a) ugotavljamo, da je to razmerje pri prvem rodu 1,15 (obratno L/ W=0,87), pri drugem pa 1,32 (obratno L/W=0,76). Pri primerku Reussa (1859: Taf. 16, Fig. 1) iz okolice Verone v Italiji je razmerje med širino in dolžino cefalotoraksa 1,37 in med dolžino in širino (L/W=0,73). Pri primerku iz Griže je nekoliko manjše in znaša 1,25, vendar prime-rek nima ohranjenih stranskih robov v celoti. Medtem ko je razmerje med dolžino in širino (L/W=0,80). Torej sta oblikovanost in velikost karapaksa bolj primerljiva z rodom Harpactocarcinus. Tudi po manj izrazitih orbi­tah je bližje že omenjenemu rodu. Ce upoštevamo še po­datke, ki jih predstavljajo Schweitzer in sod. (2007: 1095, table 1) ugotavljamo, da je vrednost 0,80 (L/W) našega primerka enaka in primerljiva z vrednostmi vrst Harpactocarcinus istriensis in H. yozgatensis, vendar imata slednji vrsti bolj povdarjeni orbiti. Dimenzije karapaksa (Dimensions of carapace): širina (Width) = 56,2 mm dolžina (Length) = 45 mm višina (Height) = 20,5 mm razmerje med širino in dolžino (Width/Length ratio) = 1,25 razmerje med dolžino in širino (Length/Width ratio) = 0,80 notranja razdalja med orbitama (Inner orbital distance) = 15 mm zunanja razdalja med orbitama (Outer orbital distance) = 30,5 mm kot med zadnjim in stranskim robom (Angle between posterior and posterio-lateral margin) = ~ 47o ZAKLJUCKI Iz kamnoloma Griža v dolini reke Rižane, ki se nahaja v nek pripadal samici. Kolikor nam je znano, je to prva južnozahodnem predelu Slovenije (sl. 1 in 2), predstavlja-najdba rakovice v tem kamnolomu, zanesljivo pa je prva mo skromen ostanek eocenskega rakovicinega karapaksa. dokumentirana in predstavljena najdba. V bistvu gre za kameno jedro z ohranjenimi posamezni-Po mnenju Mikuža in Pavlovca (2004: 18) so ka-mi deli skeleta in dolocenimi morfološkimi znacilnostmi mnine v kamnolomu Griža spodnjeeocenske oziroma (tab. 1, sl. 1a-1c), ki nakazujejo taksonomsko pripadnost srednjecuisijske starosti. V istem kamnolomu so bili re­clenonožca k redu Decapoda, poddružini Xanthopsinae gistrirani tudi ostanki polža vrste Gisortia gigantea in najverjetneje k rodu Harpactocarcinus. Po oblikovano-(Mikuž & Pavlovec 2004) in morskega ježka vrste Am-sti clenkov zadka na ventralni strani sklepamo, da je osta-blypygus dilatatus (Mikuž 2006). CONCLUSIONS The remain of Eocene crab from Griža quarry, morphology of abdominal segments on ventral side it is Slovenia believed the remain belonged to a female. As far as known this is the first find of a crab in this quarry, and Presented is a modest remain of an Eocene crab carapa-certainly the first one documented and published. ce from the Griža quarry in the Rižana river valley situ-According to Mikuž and Pavlovec (2004: 18) the ated in southwestern Slovenia (fig. 1 and 2). The remain beds in Griža quarry are of Lower Eocene, Middle Cui-is a fossil cast with preserved individual parts of skele-sian age. In the same quarry also remains of a gastropod ton and certain morphological particularites (pl. 1, fig. of species Gisortia gigantea were recorded (Mikuž & Pa­1a-1c) that suggest the taxonomic attribution of the indi-vlovec 2004) as well as of a sea urchin of species Am-vidual to order Decapoda, subfamily Xanthopsinae, and blypygus dilatatus (Mikuž 2006). most probably genus Harpactocarcinus. According to ZAHVALE Zahvaljujemo se najditelju Benjaminu Misleju in Stani-ravne dedišcine Republike Slovenije. Za prevode v an-slavu Bacarju za posredovanje rakovice v opis in doloci-glešcino se zahvaljujemo zaslužnemu profesorju dr. Si-tev. Tako sta omogoceni dokumentacija ostanka rakovi-monu Pircu, za tehniško dokumentacijo pa sodelavcu ce in morebitni vpis fosilne najdbe v bodoci register na-Marijanu Grmu. LITERATURA – REFERENCES Bachmayer, F. & A. Nosan, 1959: Ein bemerkenswerter Crustaceenfund aus Gracišce bei Kubed (Nordistrien). Ge-ologija (Ljubljana) 5: 80-85. Beschin, C., A. De Angeli & R. Alberti, 2000: Zanthopsis bruckmanni (Meyer) (Crustacea, Decapoda) dell`Eocene del Vicentino (Italia settentrionale). Studi e Richerche, Assoc. Amici Mus. Civ. »G. Zannato« (Montecchio Mag-giore): 13-16. Beschin, C., A. Busulini, A. De Angeli, G. Tessier & S. Ungaro, 1998: Crostacei eocenici di »Cava Rossi« presso Monte di Malo (Vicenza – Italia settentrionale). Studi Trentini Sci. Natur. – Acta Geologica (1996) (Trento) 73: 7-34. Bittner, A., 1875: Die Brachyuren des Vicentinischen Tertiärgebirges. Denkschr. Akad. Wiss., mathem.-naturwiss. Cl. (Wien) 34: 63-106 (3-46) + Taf. 1-5. Bittner, A., 1883: Neue Beiträge zur Kenntniss der Brachyuren-Fauna des Alttertiärs von Vicenza und Verona. Denk­schr. Akad. Wiss., mathem.-naturwiss. Cl. (Wien) 46: 299-316 + Taf. 1. Glaessner, M. F., 1969: Decapoda. In: Moore, R. C., (Edit.), Treatise on Invertebrate Paleontology, Part R, Arthro­poda 4 (2). The Geological Society of America, Inc. and The University of Kansas (Lawrence): R399-R533. Mikuž, V., 2002: Nova najdba rakovice Harpactoxanthopsis quadrilobata (Desmarest) v eocenskem flišu pri Gracišcu blizu Pazina v Istri (Hrvaška). New finding of crab Harpactoxanthopsis quadrilobata (Desmarest) in the Eocene flysch at Gracišce near Pazin in Istria (Croatia). Geologija (Ljubljana) 45 (1): 97-102 + (Tab. 1). Mikuž, V., 2006: Polž rodu Gisortia v spodnjeeocenskih apnencih kamnoloma Griža JZ Slovenija. (The snail Gisortia from Lower Eocene limestone in the Griža quarry, SW Slovenia). Razprave IV. razreda SAZU (Ljubljana) 47 (2): 41-49 + (Tab. 1). Mikuž, V. & R. Pavlovec, 2004: Morski ježek Amblypygus dilatatus iz spodnjeeocenskega apnenca v kamnolomu Griža v dolini reke Rižane. (Sea urchin Amblypygus dilatatus from Lower Eocene limestone in the Griža quarry in the Rižana river valley, Western Slovenia). Geologija (Ljubljana) 47 (1): 15-21 + (Tab. 1). Pavlovec, R. & J. Pavšic, 1987: Biostratigrafija plasti z rakovicami v Istri. (Biostratigraphy of beds with crabs in Istria). Geologija, 1985/86 (Ljubljana) 28-29: 55-68 + (Tab. 1-3). Reuss, A., 1859: Zur Kenntniss fossiler Krabben. Denkschr. Akad. Wiss., mathem.-naturwiss., Cl. (Wien) 17: 1-90 + Taf. 1-24. Schubert, R. J., 1905: Zur Stratigraphie des istrisch-norddalmatinischen Mitteleocäns. Jb. Geol. R. A. (Wien) 55 (1): 153-188. Schweitzer, C. E., V. Cosovic & R. M. Feldmann, 2005: Harpactocarcinus from the Eocene of Istria, Croatia, and the paleoecology of the Zanthopsidae Via, 1959 (Crustacea: Decapoda: Brachyura). J. Paleont. (Tulsa) 79 (4): 663­669. Schweitzer, C. E., A. M. Shirk, V. Cosovic, Y. Okan, M. Feldmann & I. Hosgör, 2007: New species of Harpacto­carcinus from the Tethyan Eocene and their paleoecological setting. J. Paleont. (Tulsa) 81 (5): 1091-1100. Tarlao, A., 2000: Considerazioni sui decapodi brachiuri dell`Istria e loro attribuzione a Harpactoxanthopsis quadri­lobata (Desmarest, 1822). Natura Nascosta (Monfalcone) 21: 29-34. Via, L., 1959: Decápodos fósiles del Eoceno espanol. Boletin Instituto Geológico y Minero de Espana, 70: 331-402 + Lam. 1-7. Via, L., 1970: Crustáceos decápodos del Eocene espanol. Pirineos, Rev. Inst. Estud. 25, Pirenaicos, (1969) (Jaca) 91-94: 1-479 + Lam. 1-39. TABLA 1 – PLATE 1 Sl. 1a Harpactocarcinus sp.; zgornja stran karapaksa, kamnolom Griža v dolini reke Rižane, naravna ve­ likost Fig. 1a Harpactocarcinus sp.; dorsal side of carapace, Griža quarry in Rižana river valley, natural size Sl. 1b Spodnja stran istega primerka, naravna velikost Fig. 1b Ventral side of the same specimen, natural size Sl. 1c Sprednja ali orbitalna stran istega primerka, naravna velikost Fig. 1c Frontal or orbital view of the same specimen, natural size COBISS 1.01 MIOCENSKI RAMENONOŽCI IZ KAMNOLOMA LIPOVICA NAD BRIŠAMI MIOCENE BRACHIOPODS FROM THE LIPOVICA QUARRY ABOVE BRIŠE, SLOVENIA VASJA MIKUŽ1 IZVLECEK UDK: 564.8(118.2)(497.4) Miocenski ramenonožci iz kamnoloma Lipovica nad Brišami V prispevku so obravnavani srednjemiocenski – badeni­jski ramenonožci iz kamnoloma Lipovica nad Brišami. Os-tanki ramenonožcev so tam zelo redki, vecinoma so poškodovani in zato težko dolocljivi. Predstavljeni primerki vsekakor pripadajo družini Terebratulidae in k rodu Terebra­tula (sensu lato) sp.. Kljucne besede: ramenonožci, srednji miocen - badenij, Lipovica, Slovenija ABSTRACT UDC: 564.8(118.2)(497.4) Miocene brachiopods from the Lipovica quarry above Briše, Slovenia In the contribution are considered Middle Miocene – Badenian brachiopods from the Lipovica quarry above Briše. Remains of brachiopods there are very rare, they are most often damaged and therefore not easily determinable. The presented specimens belong indubitably to family Terebratuli­dae and genus Terebratula (sensu lato) sp.. Key words: brachiopods, Middle Miocene - Badenian, Lipovica, Slovenia 1 Dr., Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Privoz 11, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija, vasja. mikuz@ntf.uni-lj.si FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/1, 27–34, LJUBLJANA 2010 UVOD V Sloveniji ne vemo veliko o kenozojskih ramenonož­cih, saj jih do sedaj nihce ni sistematicno iskal, zbiral inraziskoval. Že dolgo so znana najdišca eocenskih rame­nonožcev na Primorskem, manj vemo o oligocenskih in miocenskih ramenonožcih. Nekaj miocenskih rameno­nožcev je bilo najdenih ob gradnji avtocestnega odsekaPesnica – Šentilj. V zadnjem desetletju smo pogostokrat obiskovali relativno hitro napredujoc kamnolom Lipo­vica nad Brišami. Samo enkrat nam je uspelo najti tudi brahiopode, samo na dolocenem majhnem mestu edine­ga horizonta v kamnolomu, in to v dveh ne prav velikih kosih rumenkastega biokalkarenita. V omenjenih kosih smo našli vse primerke, ki jih predstavljamo v pricujo-cem strokovnem prispevku. DOSEDANJE RAZISKAVE MIOCENSKIH TEREBRATUL V SLOVENIJI Bittner (1884: 455) navaja, da so v miocenskih konglo­meratih v kamnolomu blizu Laškega našli ostrige, pek­tinide, iglokožce, briozoje in terebratule. Isti avtor na strani 560 omenja ostanke miocenskih brahiopodov vrste Terebratula aff. grandis Blumenbach. z obmocja zahodno od Zagorja, blizu Medijskega gradu, z nekda­njim imenom Gallenek. Rakovec (1933: 166) piše, da so v srednjemiocenskih laporovcih v Posavskih gubah našli izredno bogato favno, med katero so ugotovili tudi pri­merke brahiopodov rodu Terebratula. Ramovš (1974: 167)poroca, da so primerke rodu Terebratula našli pred­vsem v triasnih in jurskih skladih Slovenije. Omenja pa tudi, da so najdeni še v alveolinsko-numulitnem apnen-cu pri Podlasih in v miocenskih plasteh Posavskih gub. Isti avtor nadalje še opozarja, da so prvotni rod Terebra­tula razcepili v veliko novih rodov, ki pa jih v Sloveniji ni še nihce raziskoval po novih kriterijih. Pavšic (1995: 102)predstavlja na 73. sliki primerek terciarnega rodu Terebratula, ob katerem ni zapisano njegovo najdišce. Kasneje smo izvedeli, da je iz eocenskih skladov najdi-šca Laže. Po oblikovanosti lupin je precej podoben mio­censkim terebratulam. Pavšic (1995: 26, 102) še piše, da so terebratule našli v starejšem terciarnem flišu v Pivški kotlini in v litotamnijskem apnencu mlajšega terciarja na Štajerskem. Brahiopodi rodu Terebratula so najdenitudi v plasteh laške formacije v Tunjiškem gricevju (Ža­lohar & Zevnik 2006: 295). Pavšic (2009: 356) navaja, da je rod Terebratula pretežno terciarni rod, ki je v Slo­veniji omenjan tudi iz starejših plasti, kar je posledica hitrih in nekriticnih dolocitev. PALEONTOLOŠKI DEL Sistematika po: Ager in sod., Muir-Wood in sod., 1965 in Williams in sod., 1965 Phyllum Brachiopoda Dumeril, 1806 Classis Articulata Huxley, 1869 Ordo Terebratulida Waagen, 1883 Subordo Terebratulidina Waagen, 1883 Superfamilia Terebratulacea Gray, 1840 Familia Terebratulidae Gray, 1840 Subfamilia Terebratulinae Gray, 1840 Nekoliko spremenjeno sistematiko najdemo pri Lee in sod. (2001: 87), ki so napisali zanimiv prispevek o ge­ološki in nomenklaturni zgodovini rodu Terebratula. Tam izvemo, da rod Terebratula Müller, 1776 sodi k na­slednjim višjim taksonomskim enotam: podddružini Terebratulina Gray, 1840, družini Terebratulidae Gray, 1840, naddružini Terebratuloidea Schuchert, 1913 in k redu Terebratulida Moore, 1952. Genus Terebratula Müller, 1776 Muir-Wood in sod. (1965: H773-H775) porocajo, da so predstavniki družine Terebartulidae poznani od zgornjega triasa do danes, predstavniki rodu Terebratu-la pa od miocena do pliocena. Arduini & Teruzzi (1986: 42) pišeta, da je rod Terebratula ugotovljen v sedi­mentnih kamninah evropskega miocena in pliocena. Terebratule so zelo pogostne v pliocenskih kamninah piemontskega bazena. Walker & Ward (1995: 93) piše­ta, da je rod Terebratula znacilen za miocenske in plio­censke sklade Evrope. Nadalje še omenjata, da so pri­merki tega rodu živeli s pecljem pritrjeni na dele lupin v nesprijetem sedimentu. Lee in sod. (2001: 83) pa pišejo, da so se nekatere vrste rodu Terebratula v Mediteranu obdržale celo do starejšega pleistocena. Terebratula (sensu lato) sp. Tab. 1, sl. 1-4 1889 Terebratula Hoernesi Suess (in litt). – Dreger, 188, Taf. 6(2), Figs. 1a-1b 1902 Terebratula ampulla var. pseudosinuosa Sacc. – Sacco, 14, Tav. 3, Figs. 1-2 1902 Terebratula sinuosa (Br.) – Sacco, 14, Tav. 3, Figs. 4-5 1912 Terebratula Hoernesi Suess – Schaffer, 193, Taf. 58, Fig. 1 1921 Terebratula c. f. grandis Blum. – Friedberg, 7, Tabl. 1, Figs. 4a-4b, 5 1964 Terebratula macrescens Dreg. – Stevanovic, 34, Taf. 1, Abb. 1a-1c 1966 Terebratula sinuosa (Brocchi) – Sirna, 186, Tav. 48, Figs. 1-4 1977 Terebratula styriaca Dreger, 1889 – Barczyk & Popiel-Barczyk, 160, Pl. 2, Figs. 10a, 10e-10f 1990 Terebratula styriaca Dreger, 1889 – Popiel-Bar­ czyk & Barczyk, 165, Pl. 3, Figs. 8a, 8c 1998 »Terebratula« styriaca Dreger – Schultz, 116-117, Taf. 52b, Fig. 2 1998 »Terebratula« macrescens Dreger – Schultz, 116­117, Taf. 52b, Fig. 3 Material: Štirje primerki, vsi so v maticni kamnini. Dve terebratuli sta v kamnini s pecljevo, dve pa z ramen­sko lupino, nasprotne lupine omenjenih terebratul so iz­preparirane. Najditelj vseh primerkov je avtor prispevka. Najdišce: Kamnolom Lipovica, srednjemiocenska karbonatna kamnina sestoji iz drobnih kamninskih kla­stov in prevladujocih skeletnih fragmentov litotamnij, odlomkov luknjicark, mehkužcev, iglokožcev, rameno­nožcev, mahovnjakov in drugih organizmov. Opis: Primerki so rahlo deformirani. Lupini sta bi-konveksni, pecljeva bolj, ramenska manj. Pecljeva lupina je daljša, v sredini posteriornega dela je rahlo izbocena guba, na levo in desno sledita dve plitvi poglobitvi. Pe­cljeva odprtina je okrogla (pedicle foramen), pecljev ovratnik (pedicle collar) je dobro razvit, kljun povit. Ra-menska lupina je krajša, na sredini posteriornega dela ima mocno zajedo, ki je z obeh strani omejena z dvema krajšima in izrazitima gubama. Posteriorni rob lupin je paraplikaten. Površina lupin je gladka, ponekod so vidne koncentricne prirastne linije. Stratigrafska in geografska razširjenost: Dre-ger (1889: 181) poroca, da so primerki vrste Terebra­tula hoernesi pogostni, našli so jih v vec najdišcih Du-najske kotline, vrsto T. styriaca v najdišcu Höflein vDunajski kotlini in v vec najdišcih Štajerske. Vrsta Te-rebratula macrescens, katere primerki so prav tako po­gostni, je bila najdena v lokaliteti Eisenstadt v Dunaj-ski kotlini. Kochansky-jeva (1944: 211-215) navaja kar devet razlicnih miocenskih brahiopodov z južnega pobocja Medvednice (Zagrebacke gore). Med njimi sta tudi Terebratula sinuosa in T. cf. hoernesi. Stevano­vic (1964: 34) omenja vrsto Terebratula macrescens Dreg. iz morskih srednjemiocenskih skladov v najdi-šcu Trnjani (Duboki potok) v vzhodni Srbiji. V istem najdišcu so našli še druge brahiopode, med njimi je dolocena nova vrsta Megerlea orientalis, ki se razlikuje od vrste Megerlia truncata (Linné). Sirna (1966: 185) vrsto Terebratula sinuosa (Brocchi) opisuje iz srednje­miocenskih apnencev in laporastih apnencev iz naj­dišc, ki so vzhodno od Rima v Italiji. Isti avtor (1966: 195)še omenja, da je ta vrsta brahiopoda najdena v miocenskih in pliocenskih plasteh Italije. Vecina pri­merkov je najdena v srednjemiocenskih skladih. Tad-dei Ruggiero (1994: 206) poroca o najdbah vrste Te- Tabela 1. Dimenzije primerkov iz Lipovice v mm Table 1. Dimensions of specimens from Lipovica quarry in mm Primerki Specimens Tab. 1 Dolžina Length Širina Width Debelina Th ick Pecljeva odprtina Foramen 1. sl. 1a-1b 49 41 13,5 4,5 2. sl. 2a-2b 45 40 16 5 x 3,5 3. sl. 3a-3b 44 31 - 3,5 4. sl. 4a-4b 42 37 19 - Tabela 2. Primerjava nekaterih miocenskih terebratul (dimenzije v mm) Table 2. Comparison between some Miocene terebratulas (dimensions in mm) Vrste terebratul Terebratula species Dolžina Length Širina Width Debelina Th ick Avtorstvo Authorship T. styriaca 34 24 22 Dreger: 1889 T. macrescens 50 35 29 Dreger: 1889 T. hoernesi 45 46 25,5 Dreger: 1889 T. hoernesi 67 51 37 Schaffer: 1912 T. sinuosa 35 25 21 Sirna: 1966 T. sinuosa 34 28 21 Sirna: 1966 T. sinuosa 34 30 20 Sirna: 1966 T. sinuosa 36 36 19 Sirna: 1966 T. sinuosa 35-56 - - Taddei Ruggiero: 1994 rebratula sinuosa v Italiji. Ta izumrla oblika je znacil­na za obdobje miocena. Schultz (1998: 116) prikazuje tri terebratulidne vrste iz miocena Avstrije: »Terebra­tula« hoernesi, »T.«styriaca in »T.« macrescens. Prva terebratula je zgornjeeggenburgijska, drugi dve sta ba­denijski. Opomba: Vse do zacetkov drugega tisocletja so bila uporabljana vrstna imena Anomia terebratula Linnaeus, 1758, Anomia oziroma Terebratula sinuosa Brocchi, 1814, T. calabra Seguenza, 1871 in T. costae Seguenza, 1871. Lee in sod. (2001: 89-90) so vsa našteta vrstna imena uvrstili med sinonime vrste Terebratula terebratula (Linnaeus, 1758). ZAKLJUCKI V kamnolomu Lipovica nad Brišami izdanjajo miocen­ske plasti, apnencevi pešcenjaki, laporovci in litotamnij-ski apnenci. V njih so najdeni številni ostanki nevreten-carjev in vretencarjev. Med nevretencarskimi, so ostan­ki ramenonožcev med najredkejšimi. Samo na enem mestu v zgornji etaži kamnoloma, v razmeroma majh­nem kosu rumenkastega apnencevega pešcenjaka z drobnimi litotamnijami, smo našli le nekaj ramenonož­cev. Vecina je deformiranih in poškodovanih, zato jih nismo uspeli natancneje opredeliti. Pri dolocitvah in imenovanju smo se odlocili za terebratule v širšem smi­slu oziroma za taksonomsko oznako Terebratula (sensu lato) sp.. Primerki iz Lipovice so v marsicem podobni nekaterim že opisanim terciarnim vrstam terebratul iz nekdanjih sedimentacijskih obmocij Paratetide in medi­teranskega dela Tetide. CONCLUSIONS Miocene brachiopods from the Lipovica quarryabove Briše, Slovenia In the Lipovica quarry above Briše are exposed Miocene beds, calcareous sandstones, marlstones and lithotha­mnian limestones. In them numerous remains of inver­tebrates and vertebrates were found. Among the inverte­brates the remains of brachiopods are very rare. At a single spot, on the upper quarry level, were found seve­ral brachiopods in a smaller block of yellowish calcareo­us sandstone with tiny lithothamians. Most of them are deformed and damaged, so they could not be deteremi­ned to more detail. In determination and attribution we decided for terebratulas in the wider sense, respectively for the taxonomic attribution to Terebratula (sensu lato) sp.. Specimens from Lipovica are similar in many aspec­ts to certain already described Tertiary species of tere­bratulas from the sedimentation regions of Paratethys and the Mediterranean part of Tethys. ZAHVALE Za prevode v anglešcino se zahvaljujemo zaslužnemu profesorju dr. Simonu Pircu, za tehniško podporo pa sodelavcu Marijanu Grmu. LITERATURA – REFERENCES Ager, D. V., T. W. Amdsen, G. Biernat, A. J. Boucot, G. F. Elliot, R. E. Grant, K. Hatai, J. G. Johnson, D. J. Mc Laren, H. M. Muir-Wood, C. W. Pitrat, A. J. Rowell, H. Schmidt, R. D. Staton, F. G. Stehli, A. Williams & A. D. Wright, 1965: Systematic Descriptions. In: R. C. Moore (Edit.), Treatise on Invertebrate Paleontology, Part H, Brachiopoda 1 (2). The Geological Society of America, Inc. and The University of Kansas Press (Law­rence): H256-H259. Arduini, P. & G. Teruzzi, 1986: Fossili. Arnoldo Mondadori Editore (Milano): 1-319. Barczyk, W. & E. Popiel-Barczyk, 1977: Brachiopods from the Korytnica basin (Middle Miocene; Holy Cross Moun­tains, Poland). Acta Geol. Polonica (Warszawa) 27 (2): 157-167 + Pl. 1-2. Bitner, A., 1990: Middle Miocene (Badenian) brachiopods from the Roztocze Hills, south-eastern Poland. Acta Geol. Polonica (Warszawa) 40 (3-4): 129-157 + Pl. 1-8. Bitner, M. A. & A. Dulai, 2004: Revision of Miocene brachiopods of the Hungarian Natural History Museum, with special regard to the Meznerics collection. Fragmenta Palaeont. Hungarica (Budapest) 22: 69-82 + (Pl. 1-4). Bittner, A., 1884: Die Tertiär-Ablagerungen von Trifail und Sagor. Jb. Geol. R. A. (Wien) 34: 433-600 + Taf. 10. Dreger, J., 1889: Die Tertiären Brachiopoden des Wiener Beckens. Beiträge Paläont. Österr. Ungarns Orients, 1888 (Wien) 7: 179-192 + Taf. 5-7. Friedberg, W., 1921: Ramienionogi miocenskie zachodniego Podola. (Les brachiopodes miocenes de la Podolie occi­dentale). Prace naukowe Uniw. Poznanskiego, Sekc. matem.-przyrod. (Poznan) 2: 1-20 + Tabl. 1-3. Kochansky, V., 1944: Fauna marinskog miocena južnog pobocja Medvednice (Zagrebacke gore). Vjestnik hrvat. držav. geol. zavoda (Zagreb) sv. 2-3: 171-280 + Tab. 11-15. Lee, D. E., C. H. C. Brunton, E. Taddei Ruggiero, M. Caldara & O. Simone, 2001: The Cenozoic Brachiopod Te-rebratula: its type species, neotype, and other included species. Bull. Nat. Hist. Mus. Lond. (Geol.) (London) 57 (2): 83-93. Muir-Wood, H. M., 1955: A History of the classification of the phylum Brachiopoda. British Museum (Natural His­tory) (London): VII, 1-124. Muir-Wood, H. M., F. G. Stehli, , G. F. Elliot & K. Hatai, 1965: Terebratulida. In: R. C. Moore (Edit.), Treatise on Invertebrate Paleontology, Part H, Brachiopoda 2 (2). The Geological Society of America, Inc. and The Univer­sity of Kansas Press (Lawrence): H728-H857. Pavšic, J., 1995: Fosili. Zanimive okamnine iz Slovenije. Tehniška založba Slovenije (Ljubljana): 1-139. Pavšic, J., 2009: Paleontologija. Paleobotanika in nevretencarji. Druga dopolnjena in popravljena izdaja. Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo (Ljubljana): 1-460 + Table A-K. Popiel-Barczyk, E. & W. Barczyk, 1990: Middle Miocene (Badenian) brachiopods from the southern slopes of the Holy Cross Mountains, Central Poland. Acta Geol. Polonica (Warszawa) 40 (3-4): 161-181 + Pl. 1-7. Rakovec, I., 1933: Geološko-paleontološki oddelek. V: Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani. Prirodop­isni del. Narodni muzej v Ljubljani (Ljubljana): 119-185. Ramovš, A., 1974: Paleontologija. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo (Ljubljana): XIII, 1-304 + ilustr. 1-155. Rudwick, M. J. S., 1970: Living and Fossil Brachiopods. Hutchinson University Library (London): 1-199. Sacco, F., 1902: I Brachiopodi dei terreni terziarii del Piemonte e della Liguria. Carlo Clausen (Torino): 1-50 + Tav. 1.6. Schaffer, F. X., 1912: Die Gastropoden der Miocänbildungen von Eggenburg. Mit einem Anhang über Cephalopoden, Crinoiden, Echiniden und Brachiopoden. Die Brachiopoden der Miocänbildungen von Eggenburg. In: Schaffer, F. X., Das Miocän von Eggenburg. Die Fauna der ersten Mediterranstufe der Wiener Beckens und die geologischen Verhältnisse der Umgebung des Manhartsberges in Niederösterreich. Abh. Geol. R. A. (Wien) 22 (2): 127-193 + Taf. 49-60. Schultz, O., 1998: Tertiärfossilien Österreichs. Wirbellose, niedere Wirbeltiere und marine Säugetiere. Goldschneck-Verlag (Korb): 1-159 + (Taf. 1-65). Sirna, G., 1966: Brachiopodi miocenici dei dintorni di Scanno e della Maiella. Bolletino Soc. Paleont. Italiana (Mode­na) 5 (2): 184-196 + Tav. 48. Stevanovic, P. M., 1964: Marines und marin-brackisches Miozän des ost-und Vorkarpatischen Hügellandes in Ostser­bien. Bulletin Acad. Serbe Sci. Arts, 33, Cl. Sci. mathem. natur., Sci. natur. (Beograd) 10: 31-41 + Taf. 1-2. Taddei Ruggiero, E., 1994: Neogene Salento brachiopod palaeocommunities. Boll. Soc. Paleont. Italiana (Pisa) 33 (2): 197-213 + (Pl. 1-3). Walker, C. & D. Ward, 1995: Fossils. The visual guide to over 500 fossil genera from around the world. Dorling Kindersley (London, New York, Stuttgart): 1-320. Williams, A., A. J. Rowell, , H. M. Muir-Wood, C. W. Pitrat, H. Schmidt, F. G. Stehli, D. V. Ager, A. D. Wri­ght, G. F. Elliot, T. W. Amsden, J. S. Rudwick, K. Hatai, G. Biernat, D. J. Mc Laren, A. J. Boucot, J. G. Johnson, R. D. Staton, R. E Grant & H. M. Jope, 1965: Brachiopoda, Vol. 1 of 2. In: R. C. Moore (Editor), Trea­tise on Invertebrate Paleontology, Part H, Brachiopoda, 1 (2). The Geological Society of America, Inc. and The University of Kansas Press (Lawrence: XXXII+H1-H521. Žalohar, J. & J. Zevnik, 2009: Miocenske plasti v Tunjiškem gricevju. Kamniški zbornik (Kamnik) 18: 289-301. TABLA 1 – PLATE 1 Sl. 1a-1b (Fig. 1a-1b) Terebratula (sensu lato) sp.; prvi primerek (1st specimen), Lipovica a. pecljeva lupina ventralno (pedicle valve, ventral view), x 1 b. ista lupina s strani (the same valve, lateral view), x 1 Sl. 2a-2b (Fig. 2a-2b) Terebratula (sensu lato) sp.; drugi primerek (2nd specimen), Lipovica a. ramenska lupina (brachial valve), x 1 b. isti primerek s strani (the same specimen, lateral view), x 1 Sl. 3a-3b (Fig. 3a-3b) Terebratula (sensu lato) sp.; tretji primerek (3rd specimen), Lipovica a. ramenska lupina (brachial valve), x 1 b. isti primerek s strani (the same specimen, lateral view), x 1 Sl. 4a-4b (Fig. 4a-4b) Terebratula (sensu lato) sp.; cetrti primerek (4th specimen), Lipovica a. pecljeva lupina (pedicle valve), x 1 b. isti primerek s strani (the same specimen, lateral view), x 1 Fotografije (Photos): Marijan Grm COBISS 1.01 MORSKI GOLOBI (MYLIOBATIDAE) IZ ZAGORSKEGA TERCIARNEGA BAZENA EAGLE RAYS (MYLIOBATIDAE) FROM ZAGORJE TERTIARY BASIN, SLOVENIA VASJA MIKUŽ1 IZVLECEK UDK: 567.317.7(118.1/.2)(497.4) Morski golobi (Myliobatidae) iz zagorskega terciarnega ba­zena V clanku so predstavljeni ostanki žvekalnega aparata oli­gocenskega in spodnjemiocenskih morskih golobov rodu Myliobatis. Del zobne plošce je iz raziskovalne vrtine na pre­mog v oligocenskih skladih med Zagorjem in Kotredežem, posamezni zobje so iz spodnjemiocenskih plasti in so najdeni na površju pri Žvaruljah. Vsi predstavljeni primerki so iz za­gorskega terciarnega bazena. Kljucne besede: morski golobi (Myliobatidae), oligocen in spodnji miocen, Slovenija ABSTRACT UDC: 567.317.7(118.1/.2)(497.4) Eagle rays (Myliobatidae) from Zagorje Tertiary basin, Slovenia In the paper remains of masticatory apparatus of Oli­gocene and Lower Miocene eagle rays of genus Myliobatis are described. A part of the tooth plate was found in a coal explo­ration borehole in Oligocene beds between Zagorje and Kotredež, and individual teeth at the surface in Lower Mi­ocene beds near Žvarulje. All considered specimens are from the Zagorje Tertiary basin. Key words: eagle rays (Myliobatidae), Oligocene and Lower Miocene, Slovenia 1 Dr., Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Privoz 11, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija, vasja. mikuz@ntf.uni-lj.si FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/1, 35–44, LJUBLJANA 2010 UVOD V Sloveniji so ostanki rib hrustancnic razmeroma redki. Ponavadi se ohranijo njihovi zobje, posamezni deli zob­nih plošc ter obrambni hrbtni in repni trni. Zelo pored-koma najdemo ohranjene vecje ali manjše dele zobnih plošc. Omenjene ostanke hrustancnic najpogosteje naj-demo pri nas v oligocenskih in miocenskih skladih. Že dalj casa smo nameravali predstaviti nekaj oligo­censkih in spodnjemiocenskih ostankov, ki so bili naj­deni v 80. in 90. letih preteklega stoletja. To so: del zobne plošce v krovnem laporovcu jedra vrtine iz ozemlja med Zagorjem in Kotredežem (tab. 1, sl. 1) in posamezni zobje ali lamele zobnih plošc morskih golobov iz zaselka Žvarulje pri Mlinšah (tab. 1, sl. 2). Geografski položaj obeh lokacij je predstavljen na slikah 1 in 2. DOSEDANJE RAZISKAVE TERCIARNIH SKATOV (BATOMORPHII) V SLOVENIJI Iz miocenskih skladov Dolenjske omenja Stache (1858: 385)ostanke ribjih lusk in zob. Od zob navaja samo ro­dova Lamna in Myliobatis (1858: 380-381). Isti avtor v preglednici prikazuje (1858: 398), da so ostanki omenje­nih rodov hrustancnic najdeni blizu Škocjana. Kram­berger (1880: 565-566) je opisal ostanke fosilnih rib iz Brdc pri Mozirju. Predstavlja pet kostnic in dve hru­stancnici, vendar med njimi ni skatov. Kramberger (1882: 28-29) našteva veliko ribjih rodov in vrst iz spo­dnjemiocenskih skladov Štajerske, kjer so omenjena tudi slovenska najdišca Socka, Zagorje in Trbovlje, vendar ostanki skatov niso omenjeni. Gorjanovic-Kramber­ger (1891: 67) opisuje ribe iz morskih sedimentov Za­gorja, Laškega, Trbovelj in najdišc na Hrvaškem. Med hrustancnicami omenja samo ostanke oblike Oxyrhina sp. iz Trbovelj. Rod Oxyrhina Agassiz 1843 je danes med sinonimi rodu Isurus Rafinesque 1810 (Cappetta 1987: 96). Hoernes (1893: 41-42) omenja nekatere ribe iz ce­mentnega laporovca iz Laškega. Pozornost je posvetil ostankom skata rodu Zygobatis, ki se razlikujejo od vrste Zygobatis studeri Agassiz, 1843 in razmišlja, da gre morda celo za nov rod. No, danes je omenjeni rod sino­nim vrste Rhinoptera studeri (Agassiz, 1843) (Cappetta 1987: 173). Ostanek zobne plošce Myliobatis sp. iz pribli­žno 25 milijonov let starih oligocenskih plasti pri Zagor­ju, prvikrat predstavljajo Pavšic in sod. (1996: 65). Mikuž in sod. (1998: 75) predstavljajo zob morskega go-loba rodu Myliobatis v miocenskem badenijskem lapo­rovcu iz kamnoloma Plesko nad Trbovljami, ki je shra­njen v Seidlovi geološki zbirki v Gimnaziji Novo mesto. Mikuž in Pavšic (2003: 218) porocata o najdbi zobne plošce spodnje celjustnice vrste Aetobatus arcuatus (Agassiz, 1843) iz badenijskih skladov v kamnolomu Li-povica nad Brišami. Mikuž (2005: 120) piše o najdbah posameznih lamel zobne plošce morskega goloba Mylio­batis sp. iz najverjetneje spodnjemiocenskih kremeno­vih peskov v okolici Moravc. Del repnega trna je bil naj-den še v oligocenskih skladih blizu Poljšice, ki je v zbirki Franceta Stareta. Posamezne zobe in dele repnih trnov morskih golobov smo našli tudi v badenijskih plasteh na Dolenjskem in Štajerskem. Križnar (2006: 27-28) poro-ca o najdbah skatovih repnih trnov iz oligocenskih pla­sti potoka Plaznice in miocenskih iz okolice Moravc in Govc. GEOLOŠKE RAZMERE V OBEH NAJDIŠCIH Bittner (1884: 488) piše, da najdemo v vseh terciarnih skladih v okolici Laškega številne ribje luske in rastlin­ske ostanke. Nadalje še piše (1884: 524), da so v oligocen­skih krovnih laporovcih oziroma »Chenopus laporov­cih« na obmocju Trbovelj našli ostanke mehkužcev, ra­kovic, morskih zvezd, majhnih morkih ježkov z bodica-mi (cfr. Echinus), številne ribe, ostanke želv, rastlin (Sabal major) in ostanke reber morskih krav (Halitheri-um). Na strani 560 omenja iz okolice Zagorja zobe mor­skih psov rodu Lamna. Obe najdišci, Žvarulje in Zagorje ležita znotraj laške sinklinale, ta pa je del terciarnega pasu Posavskih gub (Kušcer 1967). Ostanek zobne plošce je najden v jedru raziskovalne vrtine na premog KZ-3/77, ki je bila izvrtana na obmo-cju Zagorje – Kotredež. Jedro vrtine sta obdelala in opi­sala A. Cebulj in I. Strgar leta 1977. Ce zelo podroben opis vrtine poenostavimo, je od površja ali zacetka vrta­nja do globine 208 m oligocenska sivica oziroma morska laporasta glina z razlicnimi fosilnimi ostanki. Do globi­ne 220 m so krovni laporovci, nato sledijo plasti premo­ga do globine 278 m. Pod premogom je siva pešcena glina do globine 287 m, ki predstavlja talnino premoga, nato sledi razlicno obarvana in marogasta pešcena glina z drobci in košcki dolomita do globine 291 m, kjer je bila vrtina zakljucena. Pavšic (1978: 262) piše tudi o terciar­nih ribah v Sloveniji, kjer zasledimo stavke »V morskih laporjih, ki prekrivajo plasti premoga v Trbovljah in Za­gorju, je v rudarskem izrazoslovju znan ribji horizont. Ta vsebuje številne dobro ohranjene ribje okamenine. V tem delu so ribe tako pogostne, da leže ena prek druge in jih ni težko zaslediti. Vezane pa so na nekaj milimetrov tanko plast«. PALEONTOLOŠKI DEL Sistematika po: Cappetta, 1987 Classis Chondrichthyes Huxley, 1880 Subclassis Elasmobranchii Bonaparte, 1838 Cohort Euselachii Hay, 1902 Subcohort Neoselachii Compagno, 1977 Superordo Batomorphii Cappetta, 1980 b Ordo Myliobatiformes Compagno, 1973 Superfamilia Myliobatoidea Compagno, 1973 Familia Myliobatidae Bonaparte, 1838 Genus Myliobatis Cuvier, 1817 Zei & Zhanel (1947: 119) pišeta, da so skati najbliž­ji sorodniki selahijev ali morskih somov. Zei (1956: 235) je ribe z rodovnim imenom Myliobatis poimenoval mor­ske golobe. Je vec vrst, imajo dolg bicast rep z mocno do 10 cm dolgo in strupeno ter nazobcano bodico. Telo je plošcato, prsne plavuti konicaste. Nekatere vrste doseže­jo do 2,5 m dolžine. Šercelj (cf. Smolik 1967: 575) je recentne morske golobe Myliobatis aquila imenoval tudi oslovske skate. Tu gre najverjetneje za napako oziroma lapsus, namesto druge crke v besedi o(s)lovske bi morala biti crka r, torej orlovske skate. Ti živijo po vseh toplih in zmerno toplih morjih. V Sredozemskem morju so precej pogosti, dolgi so od 100 do 150 cm. Grubišic (1988: 151) opisuje recentno vrsto Myliobatis aquila iz Jadrana, ki lahko meri od glave do konca repa 260 cm intehta do 67 kg. Živi na muljastem in pešcenem dnu, naj­pogosteje na globinah med 10 in 50 m, zaide tudi do 300 m globoko. Walker & Ward (1995: 205) ribe rodu Myli­obatis imenujeta »orlovske raže« (Eagle ray). Nastopajo od paleocena dalje, hranijo se z raki, mehkužci in manj­šimi ribami. Po poginu morskih golobov, njihove zobne plošce ponavadi razpadejo na številne sestavne dele, le poredkoma se ohranijo v celoti. Cappetta (1987: 172) med drugim piše, da je znotraj rodu Myliobatis opisanih 150 vrst, mnoge po zelo skromnih ostankih. Myliobatis (sensu lato) sp. Tab. 1, sl. 1, 2 a-h 1833-43 Myliobates suturalis Agass. – L. Agassiz, 322, Vol. 3, Tab. 46, Figs. 12-16 1833-43 Myliobates toliapicus Agass. – L. Agassiz, 321, Vol. 3, Tab. 47, Figs. 15-20 1855 Myliobates toliapicus – Giebel, 117, Taf. 48, Fig. 1 1885 Myliobatis toliapicus – Quenstedt, Tab. 23, Fig. 4 1895 Myliobatis toliapicus Ag. – Zittel, 546, Fig. 1468 1913 Myliobatis toliapicus – Woodward, 47 1964 Myliobatis oligocaena – Glikman, 183, Tab. 27, Figs. 33-34 1964 Rhinoptera studeri Ag. – Glikman, 154, Tab. 6, Figs. 2-4 1971 Myliobatis div. sp. – Schultz, 331, Taf. 4, Fig. 23 1995 Myliobatis toliapicus Agassiz – Walker & Ward, 205 1995 Myliobatis sp. – Hiden, 75, Taf. 9, Fig. 4 1996 Myliobatis sp. – Pavšic, Mikuž & Mitrevski, 65 1998 Myliobatis sp. – Schultz, 122-123, Taf. 55, Fig. 17 2001 Myliobatis (sensu lato) sp. 1 – Reinecke, Stapf & Raisch, 33, Taf. 54, Figs. a-b 2005 Myliobatis (sensu lato) sp. – Reinecke, Moths, Grant & Breitkreutz, 73, Taf. 45-46; Taf. 47, Figs. 1-2 2005 Myliobatis sp. – Mikuž, 120, Tab. 3, Fig. 5 Ostanek zobne plošce iz vrtine na ozemlju med Zagorjem in Kotdrežem (slika 1): Material: Dve polovici istega kosa jedra vrtine, ostanek zobnih elementov in odtisi v temnosivem skri­lavem muljevcu. Razen posameznih delov zobne plošce morskega goloba, so na površini kamnine še lupinice školjk in fragmenti polžjih hišic. Premera celotnega kosa sta 80 x 75 mm, debelina obeh polovic jedra vrtine 29 mm. Nahajališce: Na kuverti v kateri je bil vzorec so oznake: Zagorje, KZ-3/77, na 215 m, Strgar, 10. 11. 1977. Torej nahajališce opisanega primerka (tab. 1, sl. 1) je iz globine 215 metrov raziskovalne vrtine KZ-3/77 na oze­mlju med Zagorjem in Kotredežem (slika 1). Opis: Del zobne plošce je v tanko plošcastem lapo­rovcu, v katerem so vidni deli školjcnih lupin in njihovi odtisi, posamezni deli polžjih hišic in nedolocljivi ribji ostanki. Ohranjenih je šest osrednjih fragmentiranih in letvam podobnih zob in trije delni odtisi, najverjetneje zgornje zobne plošc (tab. 1, sl. 1). Dolžina osrednjih zob znaša okrog 4 mm, višina pa 4 do 7 mm. Na desni so še stranski zobje, štirje šesterokotni, trije rombasti in dva zakljucna trikotna zoba. Velikost posameznih šestero­kotnih ali rombastih zob je okrog 3 x 3 mm. Površine zobnih kron so gladke, bazalni deli osrednjih zob sestoje iz okrog 20. koreninskih lamel in vmesnih brazd. Kore-ninski ali bazalni deli stranskih zob imajo do tri kore­ninske lamele in enako število brazd. Dimenzije (Dimensions): dolžina zob (Length of teeth) = 24,5 mm dolžina zob in odtisov (Length of teeth and impressions) = 39 mm najvecja širina (Maximal width) = 27 mm velikost stranskih zob (Size of lateral teeth) = ~3 x 3 mm Posamezni zobje iz Žvarulj (slika 2): Vecina zob (tab. 1, sl. 2 a-h) pripada rodu Myliobatis, morda je kak­šen fragment zoba od vrste Rhinoptera schultzi Hiden, 1995 ali pa vrste R. studeri ? (Agassiz, 1843) Dimenzije posameznih ostankov zob iz Žvarulj (v mm)(Dimensions of teeth remains from Žvarulje) (in mm) Primerek Specimen dolžina Length širina Width višina Height a 7 22 6,5 b 6 18 7 c 7 15 5 c 4 16 5 d 3,5 10,5 5 e 5 11 5 f 5 14 4,5 g 5 10 3 h 5 11 4,5 Na Kušcerjevi (1967) »Geološki karti Zagorskega terciarja« in v komentarju je nazorno prikazano, da vokolici Žvarulj izdanjajo prod, pesek in glina z vložki apnencev, ki pripadajo govškim plastem. Po Odin in sod. (1994: 203) so govške plasti eggenburgijske starosti, torej so spodnjemiocenske. Stratigrafska in geografska razširjenost: Agassiz (1833-43: 335, 388-389) vrsto Myliobates toliapicus opi­suje iz terciarnih »londonskih glin« najdišca Sheppy. Quenstedt (1885) prav tako vrsto Myliobatis toliapicus omenja iz »londonskih glin«. Zittel (1895: 546) pred­stavlja del zobne plošce vrste Myliobatis toliapicus Ag. iz eocena Velike Britanije in trn vrste Myliobatis serratus H.Meyer iz oligocena Belgije. Isti avtor še navaja, da je od eocena do pliocena poznanih kakšnih 70 vrst rodu Myliobatis. Stromer (1905: 44) navaja, da je vrsta M. to-liapicus registrirana v spodnje in zgornjeeocenskih skla­dih Velike Britanije in srednjeeocenskih Bavarske ter Egipta. Glikman (1964: 160) piše, da so vrsto Myliobatis toliapicus našli v spodnjem in srednjem eocenu Kazah­stana. Po podatkih istega avtorja je najdena tudi v spo­dnjem, srednjem in zgornjem eocenu Belgije. V zgor­njem eocenu, spodnjem in srednjem oligocenu Belgije pa je ugotovljena oblika Myliobatis aquila Linne-Gme­lin mut. oligocaena Ler.. Schultz (1971: 332) omenja ostanke rodu Myliobatis iz miocenskih – badenijskih plasti Dunajske kotline in piše, da je vrsta Myliobatis to-liapicus Ag. znacilna za eocenske in srednjeoligocenske sklade. Hiden (1995: 83) poroca, da so ostanke srednje­miocenskih morskih golobov (rodu Myliobatis) ugotovi­li v Štajerski kotlini, Dunajski kotlini, na obmocju polj­skega nižavja in južni Franciji. Pripombe: Sismonda (1846: 52-53) opisuje vrsto Myliobatis angustidens E. Sismd. (orig. Myliobates An-gustidens) iz zgornjemiocenskih skladov Piemonta v Ita­liji. Woodward (1913: 47) prikazuje zobno plošco vrste Myliobatis toliapicus iz zgornjeeocenskih skladov An-glije. Dolgi osrednji zobje in robni poligonalni deli zobne plošce v marsicem ustrezajo oblikovanosti primerka iz Zasavja. Glikman (1964: 154) omenja iz 11. cone zgor­njeoligocenskih in miocenskih skladov »aralskaje svite« v Kazahstanu vrsto Rhinoptera studeri. Hiden (1995: 80) na 2. tabeli prikazuje klimatske inbatimetricne razmere v badeniju Štajerskega bazena. Po njegovem mnenju je rod Myliobatis znacilen za tropske do zmerne klimatske pasove in je predstavnik litorala oziroma neritika ter sodi med bentoške živali. ZAKLJUCKI Predstavljeni ostanki zobne plošce iz globin ozemlja med Zagorjem in Kotredežem (tab. 1, sl. 1) in posame­znih zob iz okolice Žvarulj (tab. 1, sl. 2 a-h), vsekakor pripadajo morskim golobom iz družine Myliobatidae. Zaradi slabega in pomanjkljivega komparativnega fosil­nega in recentnega materiala, natancnejša dolocitev ostankov iz zagorskega terciarnega bazena, zaenkrat ni mogoca. Najdbe zobnih plošc ali žvekalnega aparata morskih golobov so v Sloveniji izredno redke. Pogostnejše so najdbe posameznih zob, kar je tudi razmljivo, saj so po­samezni zobje med seboj gibljivi pri živem morskem go-lobu. Po poginu, njihove zobne plošce naglo razpadejo na posamezne sestavne dele, zato najdemo najveckrat izolirane zobe njihovih zobnih plošc oziroma žvekalne­ga aparata. CONCLUSIONS Eagle rays (Myliobatidae) from Zagorje Tertiarybasin, Slovenia The presented remains of tooth plate from under­ground part of the area between Zagorje and Kotredež (pl. 1, fig. 1), and of individual teeth from surroundin­gs of Žvarulje (pl. 1, figs. 2 a-h) by all means belong to an eagle ray of the Myliobatidae family. Owing to poor and deficient comparative fossil and recent ma­terial a closer determination of the remains from the Zagorje Tertiary basin has not been possible at pre­sent. Finds of dental plates or masticatory apparatus of eagle rays are extremely rare in Slovenia. More frequent have been finds of individual teeth, which is understan­dable, since individual teeth are mutually movable in the recent eagle ray. After death the dental plates disin­tegrate fast to constituting parts, and therefore most often isolated teeth separated from the dental plates resp. masticatory apparatures are found. ZAHVALE Iskrena hvala gospodu Gocetu Mitrevskemu dipl. inž. gijo. Zahvaljujemo se tudi zaslužnemu profesorju dr. Si-geologije, ki je pred mnogimi leti najdbo posredoval in monu Pircu za prevode v anglešcino in sodelavcu Mari­jo podaril šolski paleontološki zbirki Oddelka za geolo-janu Grmu za tehniško dokumentacijo. LITERATURA - REFERENCES Agassiz, L., 1833-43: Recherches sur les Poissons fossiles. Tome 3. (Neuchatel): I-VIII, 1-390 + Tab. 1-47. Bittner, A., 1884: Die Tertiär-Ablagerungen von Trifail und Sagor. Jb. Geol. R. A. (Wien) 34: 433-600 + Taf. 10. Cappetta, H., 1987: Chondrichthyes II. Mesozoic and Cenozoic Elasmobranchii. In: Handbook of Paleoichthyology, Vol. 3B (Edit. H. P. Schultze). Gustav Fischer Verlag (Stuttgart, New York): 1-193. Cebulj, A. & I. Strgar, 1977: Zagorje – Kotredež, Vrtina KZ-3/77, 1:200. Geološki zavod Ljubljana (Ljubljana) (Arhiv GZS). Giebel, C. G., 1855: Odontographie. Vergleichende Darstellung des Zahnsystemes der Lebenden und Fossilen Wir­belthiere. Verlag von Ambrosius Abel (Leipzig): XX, 1-129 + Taf. 1-52. Glikman, L. S., 1964: Akuli paleogena i ih stratigraficeskoe znacenie. Izdatelstvo »Nauka« (Moskva-Leningrad): 1-227. Gorjanovic-Kramberger, D., 1891: Palaeoichtyoložki prilozi. (Collectae palaeoichthyologicae). Dio II. Rad Jugo­slavenske akademije znanosti i umjetnosti: 106, razr. matem. prirod. (U Zagrebu) 12: 59-129 + Tab. 1-8. Grubišic, F., 1988: Ribe, rakovi i školjke Jadrana. ITRO »Naprijed« (Posebna izdanja) (Zagreb): 1-239. Hiden, H. R., 1995: Elasmobranchier (Pisces, Chondrichthyes) aus dem Badenium (Mittleres Miozän) des Steirischen Beckens (Österreich). Mitt. Abt. Geol. Paläont. Landesmuseum Joanneum (1994/95) (Graz) 52-53: 41-110 + (Taf. 1-10). Hoernes, R., 1893: Zur Geologie von Untersteiermark: X. Die Fischfauna der Cementenmergel von Tüffer. Verh. Geol. R.A., Sitz. (Wien): 41-45. Kramberger, D., 1880: Die fossilen Fische von Wurzenegg bei Prassberg in Steiermark. Jb. Geol. R. A. (Wien) 30: 565­572 + Taf. 8. Kramberger, D., 1882: Vorläufige Mittheilungen über die aquitanische Fischfauna der Steiermark. Verh. Geol. R. A. (Wien): 27-29. Križnar, M., 2006: Fosilni ostanki hrustancnic – bodice in trni. Društvene novice (Tržic) 35: 27-29. Kušcer, D., 1967: Zagorski terciar. (Tertiary Formations of Zagorje). Geologija (Ljubljana) 10: 5-85. Luther, W. & K. Fiedler, 1961: Die Unterwasserfauna der Mittelmeerküsten. Ein Taschenbuch für Biologen und Naturfreunde. Verlag Paul Parey (Hamburg und Berlin): 1-253 + (Taf. 1-46). Mikuž, V., 2005: Miocenski selahiji (Chondrichthyes) iz opušcenega peskokopa Tomc pri Moravcah. (Miocene selachi-ans (Chondrichthyes) from abandoned sand pit Tomc near Moravce, Slovenia). Razprave IV. razreda SAZU (Ljubljana) 46 (1): 111-131 + (Tab. 1-4). Mikuž, V. & J. Pavšic, 2003: Aetobatus arcuatus (Myliobatiformes) iz miocenskih–badenijskih plasti Slovenije. (Aeto­batus arcuatus (Myliobatiformes) from the Miocene–Badenian beds of Slovenia). Razprave IV. razreda SAZU (Ljubljana) 44 (1): 215-223 + (Tab. 1). Mikuž, V., R. Vidrih, R. Pavlovec & A. Škedelj Petric, 1998: Seidlova geološka zbirka. Gimnazija Novo mesto (Novo mesto): 1-159. Odin, G. S., B. Jelen, K. Drobne, J. Uhan, D. Skaberne, J. Pavšic, F. Cimerman, M. Cosca & J. C. Hunziker, 1994: Premiers âge géochroniques de niveaux volcanoclastiques oligocenes de la Région de Zasavje, Slovénie. Giornale Geologia, ser. 3 (Bologna) 56 (1): 199-212. Pavšic, J., 1978: Okamenele ribe v Sloveniji. Ribji fosili pri nas. Ribic, jubilejna številka, (Ljubljana) 37 (7-8): 262-265. Pavšic, J., V. Mikuž & G. Mitrevski, 1996: Ribje zobovje iz oligocena. Gea (Ljubljana) 6 (6): 65. Quenstedt, A., 1885: Atlas zum Handbuch der Petrefaktenkunde. Verlag der H. Laupp`schen Buchhandlung (Tübin-gen): Tab. 1-100. Reinecke, T., H. Moths, A. Grant & H. Breitkreuz, 2005: Die Elasmobranchier des norddeutschen Chattiums, insbesondere des Sternberger Gesteins (Eochattium, Oberes Oligocän). Palaeontos (Antwerpen) 8: 1-35 + Taf. 1-60. Reinecke, T., H. Stapf & M. Raisch, 2001: Die Selachier und Chimären des Unteren Meeressandes und Schleichsan­des im Mainzer Becken (Alzey- und Stadecken-Formation, Rupelium, Unteres Oligozän). Palaeontos (Antwerpen) 1: 1-73+ Taf. 1-63. Schultz, O., 1971: Die Selachier-Fauna )Pisces, Elasmobranchii) des Wiener Beckens und seiner Randgebiete im Ba-denien (Miozän). Ann. Naturhistor. Mus. Wien (Wien) 75: 311-341 + Taf. 1-4. Schultz, O., 1998: Tertiärfossilien Österreichs. Wirbellose, niedere Wirbeltiere und marine Säugetiere. Goldschneck-Verlag (Korb): 1-159. Sismonda, E., 1846: Descrizione dei pesci e dei crostacei fossili nel Piemonte. Mem. R. Accad. Sci. Torino, Ser. II (Torino) 10: 1-88 + Tav. 1-3. Smolik, H. W., 1967: Živalski svet. Prevedel Alojz Šercelj. Državna založba Slovenije (Ljubljana): 1-769. Stache, G., 1858: Die neogenen Tertiärbildungen in Unter-Krain. Jb. Geol. R. A. (Wien) 9: 366-398. Stromer, E., 1905: Die Fischreste des mittleren und oberen Eocäns von Ägypten. I. Teil: Die Selachier, A. Myliobatiden und Pristiden. Beiträge Paläont. Geol. Österr. - Ungar. Orients, Mitt. Geol. Paläont. Inst. Univ. (Wien und Leip­zig) 18: 37-58 + Taf. 5-6 (1-2). Walker, C. & D. Ward, 1995: Fossils. Dorling Kindersley (Eyewitness Handbooks), (London, New York, Stuttgart): 1-320. Woodward, H. B., (Editor), 1913: Stanford`s Geological Atlas of Great Britain and Ireland. Fourth Edition. Edward Stanford, ltd. (London): XII, 1-214. Zei, M., 1956: Morski svet. Mladinska knjiga (Ljubljana): 1-245. (Knjižnica Priroda in ljudje) Zei, M. & J. Zhanel, 1947: Življenje našega Jadrana. Državna založba Slovenije (Ljubljana) Prirodoznastvena knjižnica, 1: 1-211. Zittel, K. A., 1895: Grundzüge der Palaeontologie (Palaeozoologie). Druck und Verlag R. Oldenbourg (München und Leipzig): VIII, 1-971. TABLA 1 – PLATE 1 Sl. 1 Myliobatis (sensu lato) sp., del zobne plošce, Zagorje – Kotredež, x 2 Fig. 1 Myliobatis (sensu lato) sp., the part of tooth plate, Zagorje – Kotredež, x2 Sl. 2a-h Myliobatis (sensu lato) sp., posamezni zobje, Žvarulje pri Mlinšah, x 1,8 Fig. 2a-h Myliobatis (sensu lato) sp., separately teeth, Žvarulje at Mlinše, x 1,8 Fotografije (Photos): Vasja Mikuž 2 COBISS 1.01 FLIŠ PRI BEKI ZAHODNO OD KOZINE (JUŽNOZAHODNA SLOVENIJA) FLYSCH NEAR BEKA WEST FROM KOZINA (SW SLOVENIA) Rajko PAVLOVECą IZVLECEK Fliš pri Beki zahodno od Kozine (južnozahodna Slovenija) V okolici Beke ob slovensko-italijanski meji pri Trstu so flišni pešcenjaki, deloma se menjavajo laporovci in pešcenja­ki. Prav blizu doline Glinšcice je v pešcenjaku nekaj prodni­kov, med katerimi so redke numulitine. Ugotovljene so tri oblike, med katerimi je najzanimivejša redka Assilina con-vexa. Kljucne besede: fliš, eocen, numulitine, Slovenija. ABSTRACT Flysch near Beka west from Kozina (SW Slovenia) In the surrounding of Beka near the Slovene – Italian border in the vicinity of Trieste there are Flysch sandstones. Marl is partly changing with them. Close to Glinšcica Valley (Rosandra) there is sandstone with some pebbles in it and some rare nummulitins. Three forms were established and the most interesting among them is Assilina convexa. Key words: Flysch, Eocene, nummulitins, SW Slovenia NAHAJALIŠCE POD ŽERJALSKIM VRHOM Blizu slovensko-italijanske meje nedalec od vasi Klanecin Ocizla je pod Žerjalskim vrhom med Beko in Bota-cem (sl. 1) ob turisticni poti v flišu zelenkastorjav pešce­njak brez vložkov laporovca. Razgaljen je na dveh me-trih, debelina je gotovo vecja. V pešcenjaku so posame­zni prodniki velikosti od 2 do 8 cm. Deloma so iz rožen-ca, deloma iz apnenca in laporovca. Po maloštevilnih prodnikih sklepamo, da niso ostanek olistostrome. Možno pa je, da so posamezni prodniki iz roba nekega manjšega podmorskega plazu. V pešcenjaku so redki numuliti in še redkejše asiline. Blizu tega nahajališca je ležal na poti kos numulitne brece s prehodom v pešce­njak, vendar na primarnem mestu takšne kamnine nismo našli. V bližnji okolici omenjenega nahajališca so debelej­še pešcenjakove plasti, ponekod tudi sovdan in plasti laporovca. Na flišu so bili nekoc vinogradi. Ohranjeno je mocno zarašceno terasasto pobocje. Na zahodni stra­ni potoka Grižnik je apnenec. Obravnavano obmocje je na geološkem zemljevidulista Trst 1:100.000 (Plenicar, Polšak & Šikic 1969, 1973). Na tem prostoru so ugotovili laporovec in pešce­njak z vložki brec in arenitov. V laporovcih so plankton-ske foraminifere. Lagenide kažejo na sedimentacijo v globjem morju. Plasti so uvrstili v zgornji lutetij. Oze­mlje je v sklopu luskaste strukture Cicarije. Na nahajali-šce pri Beki me je vodil g. Franci Maleckar, ki se mu za to najlepše zahvaljujem! Starost flišnih plasti v severni Istri in sosednjem prostoru je razlicna. Marincic in sodelavci (1996) jih dajejo v cas med lutetijem na severozahodu flišnega ba­zena in zgornjim eocenom v jugovzhodnem delu. Pav­šic (1981) je fliš pri Dekanih uvrstil v biocone NP 15 in NP 16, to je v mlajši del srednjega lutetija in na konec lutetija. Pavšic in Peckmann (1996) sta flišne plasti okrog Pirana postavila v nanoplanktonsko biocono NP 16, to je v mlajši lutetij, medtem ko uvršca Pavlovec (2001) fliš pri Fiesi v srednji lutetij. Cucchi in sodelavci (2002) omenjajo sinklinalo Beka – Ocizla, v okviru kate-re je naše nahajališce, vendar o podrobni starosti flišnih plasti v tej okolici ne razpravljajo. OPISI NUMULITIN Assilina exponens (Sowerby, 1840) 1981. Assilina exponens (Sowerby, 1840) – Schaub, 213-215, sl. 18 l, tab. 92, sl. 1-20, tab. 93, sl. 1-15, tab. 94, sl. 1-34 Mikrosfericna generacija Hišica je tanka. Na površini je jasno vidna notranja zgradba, to je potek zavojnih robov ter oblika sept. Našli smo en sam primerek, katerega premer hišice je 23,5 mm, debelina 2,4 mm. Po Schaubu (1981) so premeri med 15 in 35 mm, debeline pa med 2 in 4 mm, so pa tudi vmesne oblike med Assilina exponens in Ass. tenuimar­ginata Heim. Te so po omenjenem avtorju prehod k vrsti Ass. exponens, ki je v povprecju vecja od tipicnih pri­merkov Ass. tenuimarginata. To vmesno obliko smo našli v zgornjecuisijskih apnencih pri Izoli (Pavlovec 1985). Primerek iz Beke lahko uvrstimo v vrsto Assilina exponens, ki ima nekoliko daljše kamrice in malo višje zavoje kot Ass. tenuimarginata. Megalosfericna generacija Hišica ima premer 6,4 mm in 6 zavojev. Po Schau-bu (1981) so pri tej generaciji velikosti hišic med 6 in 11 mm, debeline med 1 in 2 mm. Zavoji se pocasi in enako­merno višajo. Zavojni rob je tanek. Septa so zelo malo uslocena in skoraj pravokotna na zavojni rob. Kamrice so izometricne, le redke imajo nekoliko vecjo dolžino kot višino. Vrsta Assilina exponens je živela od srednjega do konca lutetija. Assilina convexa Schaub, 1981 Tabl. 1, sl. 1 1981. Assilina convexa nov. sp. – Schaub, 217, sl. 17 g, tab. 96, sl. 10-25 Megalosfericna generacija Hišica ima premer 5,7 mm in debelino 2,4 mm, en primerek je nekoliko vecji s premerom 6,4 mm. Pri polme­ru 2,4 mm ima 4,5 zavojev in pri polmeru 3,2 mm 6 zavo­jev. Schaub (1981) navaja velikosti hišic med 6 in 9 mm ter debeline med 2,2 in 4 mm, 6 zavojev pa pri 4,8 mm. Na površini so debeli in ne posebno gosti septalni podaljški, v sredini precej mocne, deloma spiralno razporejene granu­le. Zavoji se enakomerno višajo. Zavojni rob je tanek in enakomerno debel. Septa so rahlo uslocena, kamrice bolj ali manj izometricne, protokonh je velik in okrogel. Vrsta Assilina convexa je redka in v naših krajih prvic najdena. Holotip je iz nahajališca Gandbo Hill v Pakistanu, kjer je poleg te vrste ugotovljena tudi Assilina exponens. Schaub (1981) drugega nahajališca ne ome­nja. Tej obliki je podobna Assilina suteri Schaub, ki ima nižje zavoje. Pri nas je bila najdena v zgornjecuisijskem flišu v Goriških brdih in v okolici Ilirske Bistrice (Pa­vlovec & Simcic 1999; Pavlovec 2003). Tej vrsti je Schaub (1981) prištel megalosfericno obliko vrste Assi­lina medanica Pavlovec (Cimerman et al. 1974). Vrsta Assilina convexa je znana iz spodnjega in sre­dnjega lutetija. Nummulites aff. kugleri Schaub, 1981 Tab. 1, sl. 2 in 3 Pri Beki je najdenih vec numulitov mikrosfericne generacije, katerih hišice so slabo ohranjene pa tudi nji­hova variacijska širina je precejšnja. Podobni so vrsti Nummulites kugleri Schaub (Schaub 1981), nekoliko vr­stama N. obesus D'Archiac & Haime in N. lehneri Schaub. Imajo granulirano površino hišice, zavoje precej nepra­vilne, zavojni rob je mocan. Septa so nagnjena in nekoli­ko ukrivljena, vendar manj kot pri nasledniku spodnje­lutetijske vrste Nummulites kugleri, to je pri srednjelute­tijskem N. praeaturicus Schaub, ki ima mocno upognje­na septa, daljše kamrice in vecjo hišico. Naše numulite postavljamo v bližino teh vrst. Zelo verjetno je nova vrsta, vendar so primerki iz Beke preslabo ohranjeni za njen opis. Odprto je tudi vprašanje razvojnih nizov in sorodnosti vrst Nummulites obesus, N. lehneri pa delno podobnih numulitov iz Beke. Velikosti hišic iz Beke so 7 do 10 mm, kar je manj kot pri tipicnih primerkih Nummulites kugleri (Schaub 1981, 11-18 mm). Debeline hišic so med 4 in 5,2, po Schaubu 3,5-6,5 mm. Pri polmeru 3,7 mm je 12 zavo­jev, pri polmeru 5,3 mm pa 15 do 16 zavojev. En prime-rek ima zunanje zavoje zlomljene, ponekod stisnjene ali celo prehajajo drug v drugega. Te poškodbe so mehan­sko povzrocene in niso posledica roparskih organizmov (cf. Pavlovec 1976). STRATIGRAFSKI PODATKI Ugotovljene numulitinske vrste kažejo na srednjelutetij­sko starost flišnih plasti pri Beki. To se ujema s starostjo globigerinskega laporja na bazi fliša pri Izoli, ki ga Pav­šic in Peckmann (1996) postavljata na mejo nanoplank­tonskih biocon NP 15/16, medtem ko ostale flišne enote v biocono NP 16. Žal kolega Jernej Pavšic v flišnih pla­steh pri Beki ni našel nanoplanktona. V slovenski Istri so pod flišem ležeci mlajši deli al­veolinsko-numulitnih apnencev spodnjelutetijski. Pri Izoli (Pavlovec 1985) je v njih vrsta Nummulites polygyratus Deshayes, pri Ospu in Crnem Kalu Assilina praespira (Douvillé). V Dolu pri Hrastovljah je v apnen-cu pogosta Assilina spira abrardi Schaub, ki je bila opi­sana kot nova vrsta Assilina istrana Pavlovec (nom. nud.; Pavlovec 1981). Vse te vrste so spodnjelutetijske, kar pomeni, da se je na obravnavanem ozemlju ali blizu njega v spodnjem lutetiju vsedal še apnenec. Nad alveo­linsko-numulitnim apnencem so v Istri plasti z rakovi­cami. Pavlovec in Pavšic (1987) ugotavljata, da so te plasti na severozahodnem delu Tržaško-Pazinskega terciarnega bazena (Gracišce, Roc) spodnjelutetijske. To pomeni, da je bil prehod v flišno sedimentacijo de­jansko v spodnjem lutetiju ali v zacetku srednjega lute-tija. SUMMARY Flysch near Beka west of Kozina (SW Slovenia) In south west of Slovenia close by Slovene – Italian border near Trieste (Fig. 1) there are Flysch beds. Sand­stone is predominant there, rarely it can also be the marl. In these strata some pebbles can be found, they are prob­ably the remains of border part of minor olistostrome. There are rare nummulitins among pebbles: Assilina ex-ponens, Assilina convexa and Nummulites aff. kugleri were established there. The strata are of Middle Lutetian. Above all it is interesting Assilina convexa (Plate 1, fig. 1), described in Pakistan where it was its only loca­lity until now (Schaub 1981). The most frequent num­mulits (Plate 1, fig. 2 and 3) are the ones similar to the species Nummulites kugleri. Typical representatives of this species are larger and have lower whorls. It is very likely that samples from Beka are new species, but they are too poorly preserved to define them precisely. LITERATURA – REFERENCES Cimerman, F., Pavlovec, R., Pavšic, J. & Todesco, L., 1974: Biostratigrafija paleogenskih plasti v Goriških brdih (Biostratigraphy of the Paleogene Beds of Goriška Brda). Geologija (Ljubljana) 17: 7-130. Cucchi, F., Pugliese, N., Caffau, M., Drobne, K., Zini, L., Melis, R., Gozzi, e., Tunis, G., Uchman, A., Favarin, S.& Piccoli, C., 2002: Stop 4 Padriciano, Stop 5 S. Lorenzo, Stop 6 Bagnoli della Rosandra (S. Rocco hill). EMM’ 2002, Field Excursion Guide (Trieste), 27-41. Marincic, S., Šparica, M., Tunis, G. & Uchman, A., 1996: The Eocene flysch deposits of the Istrian Peninsula in Croatia and Slovenia: regional, stratigraphic, sedimenthological and ichnological analyses. Annales (Koper) 9/96: 139-156. Pavlovec, R., 1976: Patologija numulitin (The Pathology of Nummulitins). Geologija (Ljubljana) 19: 83-105. Pavlovec, R., 1981: Middle Eocene assilinas and operculinas in the Dinarids. Zbornik radova, Znan. savjet za naftu JAZU, sekc. primj, geol., geofiz., geokem. (Zagreb) A/8: 67-76. Pavlovec, R., 1985: Numulitine iz apnencev pri Izoli, SW Slovenija (Nummulitines from limestones at Izola, Istria, W Yugoslavia). Razprave 4. razr. SAZU (Ljubljana) 26: 219-230, tab. 1-10. Pavlovec, R., 2001: Numuliti iz apnencevega turbidita pri Fiesi, Slovenija (Nummulitids from calcareous turbidite at Fiesa, Slovenia). Annales (Koper) 25, ser. hist. nat. 11: 295-306. Pavlovec, R., 2003: Nummulitins from flysch in surroundings of Ilirska Bistrica, southwest Slovenia. Geologija (Ljubljana) 46/2: 231-244. Pavlovec, R., & Pavšic, J., 1987: Biostratigrafija plasti z rakovicami v Istri (Biostratigraphy of beds with crabs in Is-tria). Geologija (Ljubljana) 28/29: 55-68. Pavlovec, R., & Simcic, I., 1999: Numulitine iz okolice Vipolž v Goriških Brdih (The nummulitins from the surround­ing of Vipolže in Goriška Brda). Annales (Koper) 17, ser. hist. nat. 9: 269-280. Pavšic, J., 1981: Nanoplankton iz fliša slovenskega Primorja (Nannoplanktons from Flysch in the Slovenian coastal region). Zbornik radova, Znan. savjet za naftu JAZU (Zagreb) A 8: 257-266. Pavšic, J. & Peckmann, J., 1996: Stratigraphy and sedimentology of the Piran Flysch Area (Slovenia). Annales (Koper) 9: 123-138. Plenicar, M., Polšak, A. & Šikic, D., 1969: Osnovna geološka karta SFRJ Trst 1:100.000. Zvezni geološki zavod (Be­ograd).Plenicar, M., Polšak, A. & Šikic, D., 1973: Tolmac za list Trst L 33-38 (Geology of Trieste sheet). Zvezni geološki zavod (Beograd): 1-68. Schaub, H., 1981: Nummulites et Assilines de la Téthys paléogčne. Taxinomie, phylogenčse et biostratigraphie. Sch-weiz. Paläontol. Abh. (Bâle) 104-106: 1-236, tab. 1-97. TABLA – PLATE TABLA 1 –PLATE 1 Sl. 1 – Fig. 1. Assilina convexa Schaub, 1981 – oblika A, ekvatorialni presek – A form, equatorial section Sl. 2 in 3 – Fig. 2 and 3. Nummulites aff. kugleri – oblika B, ekvatorialni presek – B form, equatorial section Fotografije (Photos): Marijan Grm NAVODILA AVTORJEM Folia biologica et geologica so znanstvena revija IV. razreda SAZU za naravoslovne vede. Objavljajo naravoslovne znanstvene razprave in pregledne clanke, ki se nanašajo predvsem na raziskave v našem etnicnem obmocju Slovenije, pa tudi raziskave na obmocju Evrope in širše, ki so pomembne, potrebne ali primerljive za naša preucevanja. 1. ZNANSTVENA RAZPRAVA Znanstvena razprava zajema celovit opis izvirne raziskave, ki vkljucuje teoreticni pregled tematike, podrobno predstavlja rezultate z razpravo in zakljucki ali sklepi in pregled citiranih avtorjev. V izjemnih primerih so namesto literaturnega pregleda dovoljeni viri, ce to zahteva vsebina razprave. Razprava naj ima klasicno razclenitev (uvod, material in metode, rezultati, diskusija z zakljucki, zahvale, literatura idr.). Dolžina razprave, vkljucno s tabelami, grafi koni, tablami, slikami ipd., praviloma ne sme presegati 2 avtorskih pol oziroma 30 strani tipkopisa. Zaželene so razprave v obsegu ene avtorske pole oziroma do dvajset strani tipkopisa. Razpravo ocenjujeta recenzenta, od katerih je eden praviloma clan SAZU, drugi pa ustrezni tuji strokovnjak. Recenzente na predlog uredniškega odbora revije Folia biologica et geologica potrdi IV. razred SAZU. Razprava gre v tisk, ko jo na predlog uredniškega odbora na seji sprejmeta IV. razred in predsedstvo SAZU. 2. PREGLEDNI CLANEK Pregledni clanek objavljamo po posvetu uredniškega odbora z avtorjem. Na predlog uredniškega odbora ga sprejmeta IV. razred in predsedstvo SAZU. Clanek naj praviloma obsega najvec 3 avtorske pole (tj. do 50 tipkanih strani). 3. IZVIRNOST PRISPEVKA Razprava oziroma clanek, objavljen v reviji Folia biologica et geologica, ne sme biti predhodno objavljen v drugih revijah ali knjigah. 4. JEZIK Razprava ali clanek sta lahko pisana v slovenšcini ali katerem od svetovnih jezikov. V slovenšcini zlasti tedaj, ce je tematika lokalnega znacaja. Prevod iz svetovnih jezikov in jezikovno lektoriranje oskrbi avtor prispevka, ce ni v uredniškem odboru dogovorjeno drugace. 5. POVZETEK Za razprave ali clanke, pisane v slovenšcini, mora biti povzetek v anglešcini, za razprave ali clanke v tujem jeziku ustrezen slovenski povzetek. Povzetek mora biti dovolj obširen, da je tematika jasno prikazana in razumljiva domacemu in tujemu bralcu. Dati mora informacijo o namenu, metodi, rezultatu in zakljuckih. Okvirno naj povzetek zajema 10 do 20 % obsega razprave oziroma clanka. 6. IZVLECEK Izvlecek mora podati jedrnato informacijo o namenu in zakljuckih razprave ali clanka. Napisan mora biti v slovenskem in angleškem jeziku. 7. KLJUCNE BESEDE Število kljucnih besed naj ne presega 10 besed. Predstaviti morajo podrocje raziskave, podane v razpravi ali clanku. Napisane morajo biti v slovenskem in angleškem jeziku. 8. NASLOV RAZPRAVE ALI CLANKA Naslov razprave ali clanka naj bo kratek in razumljiv. Za naslovom sledi ime/imena avtorja/avtorjev (ime in priimek). 9. NASLOV AVTORJA/AVTORJEV Pod kljucnimi besedami spodaj je naslov avtorja/ avtorjev, in sicer akademski naslov, ime, priimek, ustanova, mesto z oznako države in poštno številko, država, ali elektronski poštni naslov. 10. UVOD Uvod se mora nanašati le na vsebino razprave ali clanka. 11. ZAKLJUCKI ALI SKLEPI Zakljucki ali sklepi morajo vsebovati sintezo glavnih ugotovitev glede na zastavljena vprašanja in razrešujejo ali nakazujejo problem raziskaue. 12. TABELE, TABLE, GRAFIKONI, SLIKE IPD. Tabele, table, grafikoni, slike ipd. v razpravi ali clanku naj bodo jasne, njihovo mesto mora biti nedvoumno oznaceno, njihovo število naj racionalno ustreza vsebini. Tabele, table, slike, ilustracije, grafikoni ipd. skupaj z naslovi naj bodo priloženi na posebnih listih. Ce so slike v digitalni obliki, morajo biti pripravljene u zapisu .tiff v barvni skali CMYK in resoluciji vsaj 300 DPI/inch. Risane slike pa v zapisu .eps. Pri fitocenoloških tabelah se tam, kjer ni zastopana rastlinska vrsta, natisne pika. 13. LITERATURA IN VIRI Uporabljeno literaturo citiramo med besedilom. Citirane avtorje pišemo v kapitelkah. Enega avtorja pišemo » (Priimek leto)« ali »(Priimek leto: strani)« ali »Priimek leto« [npr. (Bukry 1974) ali (Oberdorfer 1979: 218) ali ... Poldini (1991) ...]. Ce citiramo vec del istega avtorja, objavljenih v istem letu, posamezno delo oznacimo po abecednem redu »Priimek leto mala crka« [npr. ...Horvatic (1963 a)... ali (Horvatic 1963 b)]. Avtorjem z enakim priimkom dodamo pred priimkom prvo crko imena (npr. R. Tuxen ali J. Tuxen). Vec avtorjev istega dela citiramo po naslednjih nacelih: delo do treh avtorjev »Priimek, Priimek & Priimek leto: strani« [npr. (Shearer, Papike & Simon 1984) ali Pearce & Cann (1973: 290-300)...]. Ce so vec kot trije avtorji, citiramo »Priimek prvega avtorja et al. leto: strani« ali »Priimek prvega avtorja s sodelavci leto« [npr. Noll et al. 1996: 590 ali ...Meusel s sodelavci (1965)]. Literaturo uredimo po abecednem redu. Imena avtorjev pišemo v kapitelkah: – Razprava ali clanek: Dakskobler, L, 1997: Geografske variante asociacije Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht.) M. Wraber ex Borhidi 1963. Razprave IV razreda SAZU (Ljubljana) 38 (8): 165–255. Kajfež, L. & A. Hocevar, 1984: Klima. Tlatvorni cinitelji. V D. Stepancic: Komentar k listu Murska Sobota. Osnovna pedološka karta SFRJ. Pedološka karta Slovenije 1:50.000 (Ljubljana): 7–9. Le Loeuff, J., E. Buffeaut, M. Martin & H. Tong, 1993: Decouverte d'Hadrosauridae (Dinosauria, Ornithischia) dans le Maastrichtien des Corbieres (Aude, France). C. R. Acad. Sci. Paris, t. 316, Ser. II: 1023–1029. – Knjiga: GORTANI, L. & M. GORTANI, 1905: Flora Friuliana. Udine. Ce sta razlicna kraja založbe in tiskarne, se navaja kraj založbe. – Elaborat ali porocilo: PRUS, T., 1999: Tla severne Istre. Biotehniška fakulteta. Univerza v Ljubljani. Center za pedologijo in varstvo okolja. Oddelek za agronomijo. Ljubljana. (Elaborat, 10 str.). – Atlasi, karte, nacrti ipd.: KLIMATOGRAFIJA Slovenije 1988: Prvi zvezek: Temperatura zraka 1951–1980. Hidrometeorološki zavod SR Slovenije. Ljubljana. LETNO porocilo meteorološke službe za leto 1957. Hidrometeorološki zavod SR Slovenije. Ljubljana. Za vire veljajo enaka pravila kot za literaturo. 14. LATINSKA IMENA TAKSONOV Latinska imena rodov, vrst in infraspecifi cnih taksonov se pišejo kurzivno. V fi tocenoloških razpravah ali clankih se vsi sintaksoni pišejo kurzivno. 15. FORMAT IN OBLIKA RAZPRAVE ALI CLANKA Clanek naj bo pisan v formatu RTF z medvrsticnim razmikom 1,5 na A4 (DIN) formatu. Uredniku je treba oddati izvirnik in kopijo ter zapis na disketi 3,5 ali na CD-ROM-u. Tabele in slike so posebej priložene tekstu. Slike so lahko priložene kot datoteke na CD-ROM-u, za podrobnosti se vpraša uredništvo. 16. SEPARATI Po objavi prejme avtor 50, ce sta dva ali vec avtorjev pa po 35 brezplacnih izvodov. INSTRUCTIONS FOR AUTHORS Folia biologica et geologica is a scientific periodical of the Classis IV: Natural history that publishes natural scientific proceedings and review articles referring mainly to researches in ethnic region of ours, and also in Europe and elsewhere being of importance, necessity and comparison to our researches. 1. SCIENTIFIC TREATISE It is the entire description of novel research including the theoretical review of the subjects, presenting in detail the results, conclusions, and the survey of literature of the authors cited. In exceptional cases the survey of literature may be replaced by sources, if the purport requires it. It should be composed in classic manner: introduction, material and methods, results, discussion with conclusions, acknowledgments, literature, etc. The treatise should not be longer than 30 pages, including tables, graphs, figures and others. Much desired are treatises of 20 pages. The treatises are reviewed by two reviewers, one of them being member of SASA as a rule, the other one a foreign expert. The reviewers are confirmed by the Classis IV SASA upon the proposal of the editorial board of Folia biologica et geologica. The treatise shall be printed when adopted upon the proposal of the editorial board by Classis IV and the Presidency SASA. 2. REVIEW ARTICLE On consultation with the editorial board and the author, the review article shall be published. Classis IV and the Presidency SASA upon the proposal of the editorial board adopt it. It should not be longer than 50 pages. 3. NOVELTY OF THE CONTRIBUTION The treatise or article ought not to be published previously in other periodicals or books. 4. LANGUAGE The treatise or article may be written in one of world language and in Slovenian language especially when the subjects are of local character. The author of the treatise or article provides the translation into slovenian language and corresponding editing, unless otherwise agreed by the editorial board. 5. SUMMARY When the treatise or article is written in Slovenian, the summary should be in English. When they are in foreign language, the summary should be in Slovenian. It should be so extensive that the subjects are clear and understandable to domestic and foreign reader. It should give the information about the intention, method, result, and conclusions of the treatise or article. It should not be longer than 10 to 20% of the treatise or article itself. 6. ABSTRACT It should give concise information about the intention and conclusions of the treatise or article. It must be written in English and Slovenian. 7. KEY WORDS The number of key words should not exceed 10 words. They must present the topic of the research in the treatise or article and written in English and Slovenian. 8. TITLE OF TREATISE OR ARTICLE It should be short and understandable. It is followed by the name/names of the author/authors (name and surname). 9. ADDRESS OF AUTHOR/AUTHORS The address of author/authors should be at the bottom of the page: academic title, name, surname, institution, town and state mark, post number, state, or e-mail of the author/authors. 10. INTRODUCTION Its contents should refer to the purports of the treatise or article only. 11. CONCLUSIONS Conclusions ought to include the synthesis of the main statements resolving or indicating the problems of the research. 12. TABLES, GRAPHS, FIGURES, ETC. They should be clear, their place should be marked unambiguously, and the number of them must rationally respond to the purport itself. Tables, fi gures, illustrations, graphs, etc. should be added within separated sheets. In case that pictures in digital form, TIFF format and CMYK colour scale with 300 DP1/ inch resolution should be used. For drawn pictures, EPS format should be used. In cases, when certan plant species are not repre­sented, a dot should be always printed in phytocenologic tables. 13. LITERATURE AND SOURCES The literature used is to be cited within the text. The citation of the authors is to be marked in capitals. One writes the single author as follows: “(Surname year)” or “(Surname year: pages)” or “Surname year” [(Bukry 1974) or (Oberdorfer 1979: 218) or ... Poldini (1991)...]. The works of the same author are to be cited in alphabetical order: “Surname year small letter” [... Horvatic (1963 a)... or (Horvatic (1963 b)]. Th e fi rst letter of the author’s name is to be added when the surname of several authors is the same (R. Tuxen or J. Tuxen). When there are two or three authors, the citation is to be as follows: “Surname, Surname & Surname year: pages” [(Shearer, Papike & Simon 1984) or Pearce & Cann (1973: 290-300)...]. When there are more than three authors, the citation is to be as follows: “Surname of the first one et al. year: pages” or “Surname of the fi rst one with collaborators year” [Noll et al. 1996: 590 or Meusel with collaborators (1965)]. The literature is to be cited in alphabetical order. The author’s name is written in capitals as follows: – Treatise or article: Dakskobler, L, 1997: Geografske variante asociacije Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht.) M. Wraber ex Borhidi 1963. Razprave IV. Razreda SAZU (Ljubljana) 38 (8): 165-255. Kajfež, L. & A. Hocevar, 1984: Klima. Tlatvorni cinitelji. V D. Stepancic: Komentar k listu Murska Sobota. Osnovna pedološka karta SFRJ. Pedološka karta Slovenije 1:50.000 (Ljubljana): 7–9. Le Loeuff, J., E. Buffeaut, M. Martin & H. Tong, 1993: Déecouverte d’Hadrosauridae (Dinosauria, Ornithis chia) dans le Maastrichtien des Corbieres (Aude, France). C. R. Acad. Sci. Paris, t. 316, Ser. II: 1023-1029. – Book: GORTANI, L. & M. GORTANI, 1905: Flora Friuliana. Udine. In case that the location of publishing and printing are different, the location of publishing is quoted. – Elaborate or report: PRUS, T., 1999: Tla severne Istre. Biotehniška fakulteta. Univerza v Ljubljani. Center za pedologijo in varstvo okolja. Oddelek za agronomijo. Ljubljana. (Elaborat, 10 str.). – Atlases, maps, plans, etc.: KLIMATOGRAFIJA Slovenije 1988: Prvi zvezek: Temperatura zraka 1951-1980. Hidrometeorološki zavod SR Slovenije. Ljubljana. LETN0 porocilo meteorološke službe za leto 1957. Hidrometeorološki zavod SR Slovenije. Ljubljana. The same rules hold for sources. 14. LATIN NAMES OF TAXA Latin names for order, series, and infraspecifi c taxa are to be written in italics. All syntaxa written in phytocoenological treatises or articles are to be in italics. 15. SIZE AND FORM OF THE TREATISE OR ARTICLE The contribution should be written in RTF format, spacing lines 1.5 on A4 (DIN) size. The original and copy ought to be sent to the editor on diskette 3.5 or on CD-Rom. Tables and figures are to be added separately. Figures may be added as files on CD-Rom. The editorial board is to your disposal giving you detailed information. 16. OFFPRINTS The author will get 50 offprints, and two or more authors 30. 17. THE TERM OF DELIVERY The latest term to deliver your contribution is May 31. FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/1 – 2010 Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani Graficna priprava za tisk Medija grafi cno oblikovanje Tisk Collegium graphicum Ljubljana 2010