Solske zadeve v Trstu in okolici. i. Ne bom govoril o naši stari rani v Trstu: o vzkračeni šoli v mestu Trstu, ampak opozoriti hočem vlado in naše javne faktorje na dvoje, troje drugih stvari. -Učiteljsko društvo za Trst ia okolico" se je sporaladi z dobro motivirano prošnjo na pristojno deželno šolsko oblast zavzelo za ustanovitev kurza za učitelje meščanskih šolvTrstusslovenskim učnim j e z i k o m ter se pri tem sklicevalo na določbe min. odloka z dne 31. julija 1886, štev. 6032, in na dejstvo, da je laško učiteljstvo Trsta iu okolice že imelo tak kurz, in sieer zadnjikrat v letih 1906—1908. V dotični spomenici se je tudi opozarjalo na to, da se letos v Ljubljani otvori znova tak kurz, četudi je bil pred enim letom na ravno istem učiteljišču podoben kurz, le za druge predmete, kar utegne biti za trŽ8Ško učiteljstvo škodljivo, ako se v Trstu 8amei_. ne odpre v kratkem tak tečaj. Nev rnost tiči v tem, da se v Ljubljani najbrž pojavi nadprodukcija meščanskih učiteljev, ki bodo za slučaj, da se v Trstu in okolici otvorijo meščanske šole, nara tržaškim učiteljem močnejši konkurenti, ker se vlada pri iias ne briga za vzgojo mešeanskih učiteljev. Poudarjamo pa, da se tržaško učiteljstvo n i p r o t i v i 1 o kurzom v Ljubljani, ampak zahtevalo je lste ugodnosti tudi zase. In sicer je učiteljsko društvo tržaško pričakovalo in prosilo, da se ta kurz otvori že jeseni 1908, ker mi nočemo izgubljati časa. Seveda bi morali biti zdaj dotični učitelji, ki nameravajo posečati tak kurz, že obveščeni, ali bo kaj ali nič. No, vlada si je izvolila lažji del: vrgla je menda spomenico učiteljskega društva v koš ter ni društvu, ki je prosilo višje naobrazbe svojim članom, dala nobenega odgovora. Torej sloveaski učitelj, želeč višje naobrazbe, od naših šolskih oblasti niti odgovora ne dobi! Ali ta gospoda ne pozna § 43. državnega šolskega zakona? Tam omenjene šolskostrokovne liste si vzdržuje slovensko učiteljstvo samo brez vladne podpore; okrajne učiteljske knjižnice — zahtevane v §§ 43. in 45. drž. šol. zakona — v T r s t u n i, ker vlada § 45. tega zakona — sklicevanje vsakoletne okrajiie učiteljske konference — v Trstu ne izvršuje; inče prosimo za zakonito nam zajamčeni učni tečaj (§ 43.), ne dobivamo niti odgovora! II. Eavuo isti zakon ustanavlja v § 46. deželno učiteljsko konferenco, ki se ima vršiti vsakih š e s t Iet. Eer še nimara sivih las, ne vem, se je li kdaj sklieala kje na Primorskem taka ko-fcrenca ali ne, to pa vem, da je zadnjih 15 let ni bilo. In zakaj ne? Odgovora na to vprašanje nam ne da nihče. Morda tiči košček tega odgovora v vzroku, zakaj se v Trstu in okolici ne skliče v § 45. drž. žol. zakona določena okrajna učiteljska konferenca! Taka konferenca se je pred 5 ali 6 leti res sklicala, a ker so imeli nekateri udeležniki pravico do potnine in dnevnine, m e s t n a šolska oblast pa teh stroškov ni hotela plačati, d r ž a v n a se pa mestne ni upala k plačilu p r i8 i 1 i t i, se taka konferenca za slovensko učiteljstvo Trsta in okolice ne skliče več in učiteljstvu je dana svoboda, zbirati se na konferenco če hoče, a mora seveda vsak udeležnik sam trpeti potnino in dnevniDO. Torej u r a d n a , v drugih deželah redno vsako leto vršeča se okrajna učiteljska konferenca, katere dnevni red je določen v § 45. odst. 2. drž. š. zakona in ki se je mora u d e 1 e ž i t i (§ 45. odst. 3 drž. šol. zakona) v s e učiteljstvo javnih ljudskih šol in učiteljišč, sklicanje take u r a dn e konference je v Trstu in okoliei odvisno od dobre volje in — žepa učiteljstva! Tako se v Trstu in ua Primorskem iz?ršuje člen IV. drž. šol. zakona z dne 14. maja 1869, oziroma 2. maja 1883, ki ima ponosen naslov BNadaljna izobrazba učitelj st va". Pa ne bodimo krmčni in priznajmo to, kar se končno res namerava storiti. Laški listi 80 te dni objavili dnevni red deželne učiteljske konference, ki je sklicani (za 1 a š k e učitelje seveda) v Istri za 6., 7. ia 8. dan septembra t. 1. v Eovinj. Terej končno se vendar začenja vriiti zakon tudi na Primorskem, p a I e z a laško učiteljstro, t. j. v korist laškega šolstva. Kdaj in kje bo pa deželna učiteljska konferenca za slovenske šo1e po Goriške m ; v Trstuin okolici in za slovanskevIstri?Ali slovansko učiteljstvo in z njimi slovansko šolstvo na Primorskem ni vredno tistega negovanja kakor laško ?! Gospoda, prepričajte nas z dejanji o nasprotju naših trditev, sieer bomo vedno prepričani, da vam je dobrobit slovanskega prebivalstva te dežele deveta briga! III. Glede šolskega nadzorništva so na Priraorskem sicer minuli tisti časi, ko je v slovenski šoli vzpodbujal učence k delu nadzornik z besedami: nPisi ga na tabla: Sitta je selena". Pa vendar ni še vse, kakor bi moralo biti. Dobri nadzorniki, bodisi deželni ali okrajni, so dobri geniji šolstva, posebno pa še v razmerah, kakršne obstoje pri nas na šolskem torišču. Pri nas je šolski nadzornik skoro docela uraduik, ki ima silnega dela z akti. In če ti akti niso rešeni, trpi šolstvo v vsakem oziru. Zato je treba, da je nameščenih dovolj nadzornikov, in ravno y tem pogledu smo na Primorskem mi Slovenci na slabem. V mislih imam deželnošolsko nadzorništvo. V Trstu so za vse Primorje le trije deželni šolski nadz.orniki, ia sicer eden za nezakonito vzdrževane državne nemške Ijudske in srednje šole ter zasebne nemške zavode (rekel sem nnezakonite", Dalje v prilogi. ker nemš.ina ni deželni jezik na Primorskem), eden za vse laške učne zavode, torej srednje in Ijudske šole, in slednjiS eden za slovenske in brvaške ljudske in srednje šole po Primorskem. Zaradi zastarelega deželaega šolskega lakona na Goriškem ima sicer tudi vedno ravDatelj enega goriških srednješolskib zavodo? kakor član deželnega šolskega sveta naslov .fungirajoč deželni šolski Dadzornik", a to je brez pomena za razvoj šolstva, ker ta Bdeželni šolski nadzornik" nima referata na namestništTU ter je v resniei nadzornik v pravem pomenu besede 1 j u d s k i h šol enega okraja. Torej so na vsem Primorskem faktično le trije deželni šolski nadzorniki, ki imajo obenem važen referat v VII. oddelku c. kr. namestništva. Da so ti gospodje z delom preobloženi, to ye vsak učitelj ali profesor, ki je imel kdaj kaj opraviti s temi gospodi. In res so deželnega šolskega nadzornika za laške šole že nekoliko razbremenili s tem, da so inu pridodali r pomoč izkušenega Ipedagoga izmed meščanskih učiteljev. Pokojni dež. šolski nadzornik dr. Perschinka se je pa takoj po imenovanju v lanskem decembru protivil prevzeti tudi referat za nemške ljudske in meš-anske šole poleg onega za nemške srednje šole in vse kaže, da bo zaraditega z a n e m ške i n meščanske šole imenov a n poseben nadzornik. Le glede slovan-kih šol se ni nič storilo. Tu ima še vedno en deželni šolski nadzornik referat o vseh slovenskih in hrvaških šolah, dasi delokrog redno raste. Čas je, da vlada ustanovi za slovanske šole na Primorskem š e e n i »spektorat, tako da bo eno mesto za slovenske, a drugo za hrvaške šole. Dokler se to ne stori, ni možno zabtevati, da bi se naše šolstvo tako razTijalo kakor bi se moralo, ker zaradi obilice dela referent, t. j. deželni šolski nadzornik, nikakor nima časa, da bi inicijativno posegel v podroben razroj šolstva. Opozarjam pri tem le na dejstvo, da na vsem Primorskem ni niti e n e slovanske meščanske šole, dasi so tuintam ugodna tla za tak zavod; treba bi bilo le interesirane faktorje primerno opozoriti na to. Pa tudi že sedanji položaj zahteva dveb slovanskih deželnih šolskih nadzornikov. V Istri bosta s prihodajim šolskim letom dva popolna srednješolska zaroda, na Goriškem bomo menda tudi imeli droje učiteljišč; poleg tega pa Tlada končno menda vendar otyori v Gorici in Trstu slorenske vzporednicenasrednjih šolah, In četudi vsega tega ne upoštevamo m o r a mo in s m e. m o z narodno-politiškega stališča zahtevati, da imata hrvaško in slovensko šolstvo v s a k svojega zaščitnika na tržaškem namestvištvu, da nas ne bodo gledali drugi kakor pastorko!