PRO SVETNI
Štev. 5	Ljubljana, 10. marca 1958	LETO EC.
Urejuje uredniški odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo In oprava Nazorjeva 1-L Telefon številka 22-284. — Letna naročnina din 800.— Štev. ček. računa 60-KB-1-Z-140 — Tisk Časopisno založniškega podjetja •Slovenski poročevalec«
DELAVEC
GLASILO ZDRUŽENJ PROSVETNIH DELAVCEV
Ob dvajsetletnici Slovenskega šolskega muzeja
0 delu republiškega odbora Združenfa vzgojiteljev Slovenije
Delo RO je	bilo usmerjeno	čili v naše vrste. Menimo, da je	Kadrovsko vprašanje je še	vilo strokovne izpite le	8 dom*
v glavnem na	utrjevanje na-	vključevanje teh vzgojiteljev	vedno zelo pereče, predvsem v	skih vzgojiteljev, če upošteva*
življenjske dob« ustanov ne stave in prirejati	občasnih	raz-	'jaške	domove.	Za	vsako šolo	je	šega Združenja,	torej na orga-	odvisno od delavnosti društva,	naših domovih. . Vzgojitelj ozi-	mo velik del domskih	vzgoji*
Prav	tako	primanjkuje	v	muzeju	posebna	mapa s	po-	nizacijska vprašanja in na stro-	Analiza okrajnih občnih zbo-	roma prosvetni delavec, ki pri-	teljev brez strokovnih	izpitov,
je to zelo malo. Delna krivda za to je pri nas samih — na ostati vedno, ampak računa na Združenju, ker nismo znali'dovolj zainteresirati vzgojiteljev
merimo z merili, ki jih uporab- stav.
Ijamo pri ljudeh. Dvajset let	prostora za shrambo knjig, ar-	datkj iz kronike, šolske okoliš	kovno izpopolnjevanje	član-	bov nam je nekoliko	osvetlila	haja	na to	področje	vzgojnega
delovanja je kar dolga doba za	hiva in ostalega gradiva, ki ga	ter evidenca gradiva, ki je v	stva. Tretja važna akcija	vtem	delo okrajnih društev.	Zal je	dela,	ne misli	pri	tem	delu
muzej, ki zbira starine, segajo-	muzej zbira. Lahko bi ti prosto-	muzeju. Ta kartoteka še ni po-	obdobju je bila razprava	o no-	treba povedati, da vsa	okrajna
če v različna stoletja. Ob ju-	ri postali stalni, če bo mogoče	polna, ker je treba izpopolniti	vem uslužbenskem zakonu, štu-	društva do danes še niso po-
ugotavijamo, prizidati še en trakt na Poljan- podatke za nekaj šol na Pri-
dij osnutkov ter razprava o
to, da bo sčasoma odšel na šo-slala poročil. Poročil o poteku lo. Taka stalna fluktuacija in
morskem in za strokovne šole, 'njih in razni predlogi. Nekoliko občnih zborov še nismo pre- pomanjkanje Vzgojnega
zato pošilja muzej nekaterim
pa smo zanemarili družabno življenje našega članstva.
RO je sklenil, da je treba
jeli iz okrajev Maribor, Trbov- nam je v veliko oviro pri iz-
Ije, Ljubljana in Kranj.
.boljše vanju in napredku v
bilejih navadno
kako se je kaka ustanova uve- ski cesti.
Ijavila, koliko delo je opravila Ob ustanovitvi muzeja so
in s kakšnim uspehom je de-	zbirali dokumentarno gradivo	šolam vprašanja s prošnjo, naj
lovala. Ob jubileju našega mu-	samo za osnovne šole in uči-	jih izpolnijo. Prva velika raz-	^ ^	_ _
2?e,j,a hočemo opozoriti presvet-	teljske organizacije. Nato je	stava gradiva je bila prirejena	na^zati' 0šebne ’stike "z okraj- 'la-gamo, jlahko zaključimo, da razumevanja tega problema
ne delavče nanj, saj so obira- bil ustanovljen leta 1940 pose ' ' '	~ ’
cijena v njegovih -zbirkah dela	ben oddelek za srednje in me-	voj šolstva na Slovenskem,
šolnikov in podatki iz prete-	ščanske šole. Zaradi vojne ni
kiosti šolstva. Slovenski šolski	mogel zbrati gradiva, takoj po
Iz poročil, s katerimi razpo- vzgojnem delu. Zaradi lažjega
za to, da bi čimprej opravili kadra strokovni izpit.
V predšolskih ustanovah j« stanje kadra sledeče: od. skupno 420 predšolskih vzgojiteljic je le 92 ali 22% s strokovnim
oktobra 1948. Prikazala je raz- nimi društvi. Vsi člani RO so so^ s« naša društva na svojih bom navedel nekaj podatkov izpitom. Pripravnic z vzgojitelj-
bili zadolženi za posamezne občnih zborih lotila vseh vpra- 0 .vzgojnem kadru v Sloive-niji:
V okoli 114 vzgojnih domovih
sko diplomo brez strokovnega izpita je 180 ali 43%, ostalih
Muzej	ima	tri	oddelke:	raz-	Dkraje) s katerimi so	se morali	Sanj — ponekod manj, drugje
s*-avni oddelek, ki je nameščen poV.eza,ti> jih obiskati, pred-	uspešno. Najaktualnejše se g približno 11-500 gojenci dela 35% vzgojiteljic ima kvalifika
muzej je uvrščen zaradi pod-	letu 1045 pa ni	ta oddelek pri-	v eni sobi, oa hodniku in v ve-	vse,m pa sodelovati na njihovih	nam zdi	organizacijsko vpraša-	ysega 400 vzgojiteljev in uprav-	cijo: 19 je	vzgojiteljic tečajnic
ročja svojega delovanja med	čel z delom. Leta 1951 je bilo	ži, knjižnico in arhiv. Gradivo	0bčnili zborih. Posamezni člani	nie> Jn 1° predvsem vprašanje	njkov. Od tega je stalno name-	z delnimi	izpiti, 50 vzgojiteljic
specialne muzeje. Prikazuje	delo v muzeju	reorganizirano	teh dveh je v posebni sobi., v	so o tem tudi poročali na	združitve	predšolskih in izven-	geenih s polno zaposlitvijo 225	z enoletno	vzgojiteljsko šolo
rast šolstva, pedagoške znano- in od takrat zbira podatke za kateri	pa	primanjkuje	prosto-	Sgjab odbora.	S takim načinom	šolskih vzgojiteljev. Tako ugo-	56% vzgojiteljev	in uprav-	brez dopolnilnih	izpitov, 39
sti, šolskih in strokovnih orga- vse vrste splošnoizobraževalnih ra. Iz spodnje tabele se vidi,	so bili zadovoljni tudi v tavlja okrajno društvo; Celje, nikov, 177 ali 44% pa je hono- vzglojiteljic brez šole oziroma
nizacij. Nihče, ki -raziskuje zgo-	šol, strokovne,	višje in visoke	kako je naraslo v razdobju	okrajnih društvih, saj so se	d3 se P°	združitvi niso več se-	rarnih z delno zaposlitvijo. To	tečajev, 11	vzgojiteljic z veliko
šole, predšolske	ustanove in di-	1947 — 1957 število predmetov.	£ja,n^ RO z njimi osebno pogo-	stajali, v	Kopru pa pravijo, da	go predvsem strokovni preda-	maturo, 19	učiteljic in 4 absol-
vorili, spoznali njihove pnoble- ne morejo priti do prave zdru- vate,ijii ki so stalno zaposleni ventke raznih strokovnih šol. me in težave	ter jih	seznanjali	žrtve zaradi oddaljenosti in po-	na	šoiah, v izvenšolskih	urah	Naže združenje	bo moralo
z delom RO.	manjkanja finančnih sredstev.	pa	honorarno delajo	kot	pre-	strokovnim izpitom posvečati
Brez dvoma lahko trdimo, da em a se o o ses a i oceno fekti v domovih. Nekaj je tudi vej pozornosti, kajti novi usluž-.	.	enkrat na leto na obenem ZDO- ________— m. ------------J
dcvin-o šolstva in ga ta del slovenske IkuHunne zgodovine zanima, ne more mimo njegovih zbirk. Te sicer še niso popolne, toda. že sedaj so dovolj bogate, da nudijo dovolj pomoči vsako-muir, ki ga zanima šolstvo in njegov razvoj.
Šolske muzeje so pričeli ustanavljati po letu 1851, ko je bil odprt prvi! v Stuttgartu na Nemškem. Slovanski učitelji so bili vedno željni napredka in
Leto	razstavno gradivo	Listine, fascikli	mape šol. kronik	kn j ižnica del	zvezkov	
1947	4860	26	838		7409
1951	5649	40	890	11006	13788
1957	9820	215	1672	15260	22085
f°
*"*	1 *"%£££	““r■ , m“i
pa vprašanje enotnega dela.
prosvetnih delav-
napredek, tako v
225 stalno
bonski zakon upošteva predvsem strokovnost. Seveda ja zaposlenih predvsem dolžnost Združenja,
zbrano za društvo uciimjev org5,njlZaiCj,jakem utrjevanju. Ma-	162 ali 72pedagoško kvalifi-
meščanskih šol medtem ko j« riboirslko društvo je kljub te-	eiranih, 63 ali 28% pa nekva-
Obisk muzeja, ki je bil v za- zbrano četku pičel, se je povečal. Sedaj prihajajo ekskurzije p-ro- za profesorsko društvo samo ti svetnih delavcev iz Slovenije skano gradivo v Glasniku piro-
...	izpopolnjevanju kakor tudi V ' „ v •.	*______„„	vagogi-teliiev jin upravnikov je okrajnih društev in posamezni-
učiteljev	ioVpm otrievamiu. Ma- Precej P ' _	ico 70 »/„ -npda.uoškn kvalifi- kov Ha templiitn nreštudi-raio
kov, da temeljito preštudirajo nekva- »Zakoin o delovnih odnosih« in
S—? H: srmrsrjs
g,kih vzgojiteljev Uspelo zainte-
sami ustanovili pod okriljem in drugih republik. S tečaji, ki fesorskega društva in Nastav- re,s}rati te vzgojitelje, da so za-	^zooootale6
ne organizacije »Zaveze slo- jih prireja Pedagoški center, nem. vestniku. Zbirka učil ge čeli razmižijati o svojem delu obllke 8lr<*.®^1®g0	ostali v
cirani vzgojitelji so pretežno gele potem bodo lahko razu-in sicer jih je 111, meli potreibo in nujnost po
svoj e organizaci j e — .	.	.	.. „ .
venskih učiteljskih društev« se je -obisk še povečal. Knjižni
obširna, toda za srednje šole ni ^	prob ema^ vanja. Predšolska sekcija
«  -----1-*-- -D-—! ,—m se	^	Celju in tudi v drugih okrajih
pa so predmetni učitelji strokovnosti. Oba zakona pa je oziroma profesorji. Od 177 treba poznati tudi iz drugih
r&"swsr5&£ s&TSszrsz	i.rtssis
«1	V knjiMM .o*,.-	J. »mtm-	t«'«-
hfvatskega učiteljstva v Ljub- ne vse slovenske šolske in Ijani Deloval je od leta 1898 strokovne revije, učbeniki, ki do leta 1910, ko ga je direktorij so jih rabili v šolah na s lov en-Zaveze razip.usiti-1. Razpust so skem ozemlju, strokovna bte- nekaj učbenikov, povzročile težave v organizaciji ratura in mladinske knjige. Ra-
razširila v letu 1869 in po letu ma q vaa družtva enakih mož. 1945. Za zamejne šole so na-
ostal-ih 30 ali 17% pa nekvali- delavcev. Po zakonu bo to od-ficiramih,- Ne glede na delovno padlo. Vsak se bo javil na raz-
pravljeni pregledi in zbranih
nos-ti, nekje gre laže, drugje teže in bolj počasi. Velik uspeh p^Vlabljainja.’"'Letne’načrte šo
zas: tffri^sssjrss£ sres z
naših društev je v tem, da jih 5r,,xtjVa i* slaiVnem izvedla.	in. samo 23,2«/o nekvalifi- dili boljše pogoje. Pri tem se
__-	__________i j!______• UIUoLVci V g	• _:___;"Ua	t-»-i r\Y-n 1 /~i -rioi£o rrr\ mi 17 o vi i /n ri n —
povzrocue Motave * ----------'-*» - T '	- *	-	-	,	Ta kratek prikaz nastanka čutimoi, da odgovorni forumi r ,,	»_ Gorica at« imela več
naprednega učiteljstva, ki se je zen te^ tu^se	pn™ - |ol9kega muzeija in gradiva, ki zanje vedo in jih tudi vprašajo S0 “ih prada^nj vzoroih
tačas ostro borila za svobodno ruki, enciklopedije, monogran ga	0bravnava, ima na- —------------
šolo in svobodnega učitelja. Iz Je &>}, župnij m šolska letna men vzbuditi med prosvetnimi
bo moralo naše združenje do-stanje sledno zavzeti za upoštevanje
za mnenja. Društvo skrbi
Et*	wSSS«S\Ss5?55! SS TZZSTZ&Z
eiranih,
Kakor vidite, se je
skoraj v celoti knjižnica, med- teljskih koledarjev. Arhiv pa tem -ko je bilo ostalo gradivo hrani listine od 1750
dali e zei rn 3® hkrati prošnja, da bi pazništvu v naših ustanovah, redile ekskurzijo v otroški vr črne odstopal; muzeju gradivo, Hi Ce bomo tako delali in vse- tec Bohinjska Bistrica. Tudi v nega kadra še vedno nista
manjkanje in nestalnost vzgoj- brez kadra. Drug važen člen je
letno ocenjevanje prosvetnih
razdeljeno nekaterim šolam v	Sevala^e^e	Š°le ne *>*****>■ ’V«in? stransko skrbeli tako za 11**1 Murski kobo« so"posvetili pre- šeni.. Ce pomislimo, da dela v delavcev. V interes-
Ljubljani in Trstu. Taka je kn >««. *%*°vg*.	predmetov in knjig je muzej fcot tUidi za kvalitet<) njihovega "el skrbi strokovnemu izpopol- naših domovih 44% honorarnih vzgojitelja bo, da bo
predzgodovina sedanjega muze- teljev, dnevniki, nadzorni,ška ja. Po odpravi prvega muzeja poroči.la, kronike, protokoli iz so šolniki večkrat razpravljali katerih je razviden razvoj šo-o njegovi obnovitvi, toda ostale- le in pouka za nekatere deka-je le pri predlogih. 7. marca nije. Zanimiv je
banovino. Podobno gradivo 3e
letos je minilo 20 let, odkar je predlagalo upraviteljstvo poskusne šole za Bežigradom v Ljubljani prosvetnemu oddelku banske uprave ustanovitev šolskega muzeja. Predlog je utemeljilo s tem, da bi bil prikaz razvoja šolstva za učiteljstvo zelo poučen in vzgojen, istočasno pa bi se seznanili številni učitelji,-ki prihajajo hospitirat na šolo, z gradivom in pomagali pri zbiranju.
Sledila je ustanovitev muzeja. Banska uprava je Mala dne Ljubljani. Po p^^vih in 27. maja 1938 poseben odlok, s ^	. JT. , .
lavce-v. Prav njihova naklonj nost in razumevanje sta poma-
_ i.,	gaii zbrati gtadivo; ki služi
mje z-amrniv je arhiv Zaveze oufevanju zgodoviin6 šolstva m Udiruženoa jugoslovanskega ,n učiteljstva, sekcije za
________—. kvaliteto njihovega Cej skrbi strokovnemu izpopol-
prejel od šol ali prosvetnih de- (jeia) potem smo lahko prepri- njevanju, a svojega programa vzgojiteljev? delno zaposlitvijo
čani, da se bo ugled vzgojite- niso v celoti izvedli, ker se niso Ija dvignil na to višino, ki
mu v socialistični družbi gre.'
=	t s..r—	S5?: H--*?--j-rv- sSAisL**™„r‘“
interesu vsakega dobil letno oceno. Ce bo ostal neocenjen, se mu to lahko maščuje pri napredovanju. Zakon pravi, da se leto, v katerem pro-vsebinsko^dobeV ""program stavu nujno trpi kvaliteta dela. svetni delavec ni ocenjen, za-
(v ta odstotek niso všteti štu-
mogli redno sestajati zaradi dentje s stalno zaposlitvijo), prevelikih razdalj. V Kopru pa nam to pove, da pri takem se
France Ostanek začutili, potrebe, da bi se vklju-
Občni zbor Združenja vzgojiteljev in učiteljev posebnih šol LRS
da bo novoizvoljeni odbor doslednejši pri izvajanju svojih porejen, nalog.
ta kader ni enakomerno raz- oceniti pozitivno, ne šteje v V centru je stanje napredovanje. Po zakonu bodo
vsekakor boljše. Poglejmo samo ocenjevali vzgojitelja:	uprav-
Redmi občni zbor Združenja vzgojiteljev in učiteljev posebnih šol LRS jie bil 3. februarja t. 1. na Zavodu za slepo mladino
formalnostih je občni zbor takoj prešel na svoje redno delo. Objavljamo nekaj -izvlečkov iz po-
katerim je obvestila okrajna načelstva in šole o njegovi ustanovitvi. Obenem je opozorilla,
da bo ta institucija velikega *w“.	.
pomena zato naj se vzbudi med Trudlli sm0 .** TO1’ da sv'°-uŽStvom zanimanje zanjo. Jih močeh pripomoremo k po*
Temu odloku so sledila podro-b- gl-obljenemu pojmovanju socia-iemu -odloku so ®	gradi- listi5nih odnosov m da ta poj-
na navodila za zbiranje sram-	..	. ..
v. r»T?1
vseh defektologov Slovenije. Upamo, da so misli, k; s,0 bile takrat izražene, dolbro in z uspehom upoirjabili pni svojem težavnem delu, na drugi strani pa smo ravno v Ljubljani dali dovolj močno pobudo, da so s-e v poletnih počitnicah orgamiizi-, rali tečaji za tiflo im ortopeda-goige v Iki, za surdapedagoige v Portoirožu, za pedagoge za invalidno mladino v Bohinju in tečaj za ročne spretnosti na Višji pedagoški šoli.
Števila našega kadra ne moremo prav pomnožiti. Na eni
ustanovitev muzeja ^je postal pač ražunati z abnormalnostmi Ktrani je še vedimo pomanjkamj
jai gradivo in pisal dopise. Ka- foirume’ kf0	Je
snejf na je banska uprava na- ne sa™° z,a Okvarjene otroke,
me tila še dva učitelja in ene- e™Pak za e'e'lota° d‘mzibo- da mestna se uv	vzgajamo m izobrazupiemo vse
Urejati °došlo gradim Nad 700	hgradS
šo je poslalo Podatke o ^tamju aa^	skupnosti,
niškega poslopja, učenc.h. uči ^ ^ ^ zaCetfc(>v se borimo teljah, izpiske iz solsfcih •	. za to 05^,«, načelo, mioramo
sliike m staro gradivo. •	pa pIOlUldair,iltlii da OT|(> p,rav v
ki ,S? upošteval^, - preteklem letu še posebej posvetili vso našo pozornost ome-
vodlila, so -poslali več. drugi
manj. Največ preglavic je po namestitev
_ ,	. njenemu pnoblemu, im to glede
vzročala namestitev muzeja. pa p,0,vezano dejavnost za r-e^ Imel je začasne prostore na po- joirmo vsega našega šolstva, skusm soh. večjih stalnih pa ni jjafi! aktivi se ukvairjajo s mogel dou u Na bezigrajsk! šo- pTediožein,im niovim učnim na-
H 36, i «Plh ,	3- k°-Se 36 «0™ za P'rva tri leta ™ z
moral ■ ^seliti in sp njegove dj0ldatik,om za 4. šolsko leto. Zal
zbirke sh^* ^	fe	ni poudarjema osnovna misel, da
tako je vojna preprečila nadalj- treba čimprej odpraviti obi-nje zbiranj« gradiva, selitev pa gkovanj-e šole' v več izmenah, je delo popolnoma z vrla. Voj- Ve]iko govoipimo o zdravstveni
na pa ni samo onemogočila delovanja muzeju« temveč so bile
v tem času uničeni	............... •
ski arhivi, kinjižn^ i	slabo prezračene in neočiš&en.e
učil, kar n« bo več moč obno-	e	.	„ .
viti v celoti. Po vojni so mm,o-
učnih moči na siptašnih šolah, na drugi strani pa premalo sti-muilaaije za res žiivljemjskio dello, ki ga opravljajo defektologi, ko opravljajo dva poklica prosvetnega in socialnega delavca. V novem statutu VPS je enako kot za druge skupine tudi za defektološko zaigoitovlje-n izredni študij s pogojem 1-letnega staža na posebni vzgojni ustanovi. Omeniti moramo, da je 15 tovarišev od vsega 24. ki so fle prijavila za izredni študij, že opravilo prve izpite.
Politika združenja je premočrtna: 1. defektni, otrok; 2. povečanje števila ustanov im kadra; 3. skrb za mateiriiailmo stran ustanov; 4. skrb za materialno bazo tehničnega, vzgojnega in učnega osebjd.
Treba je spregovoriti še'nekaj1 besedi o odnosih im povezanosti z našim centralnim odborom.
prosveti, sedaj ,pa smo no le malo storili, razen v šolskih kuhinjah. Otroci morajo v
ge šole, ki so ob
ustanovitvi
razrede, več kot polovico učnega časa morajo prebiti pri umetni svetlobi. Preveč je
muzeja poslale zahtevane 1? gl0,vora 0 gospodarskem računu, datke, prejele -prepise iz	kot da šola ne vzgaja novih ka-
ga nekdanjega arhiva ih so P_- dir.0v za vs.a področja naše so-datki osnova sedanjim soIsk:m p-,;„;-;.stii-n..
praktič- Ne bi miogili reči, da naš CO v Beogradu ničesar ne ukrene glede specialnega šolstva, ugotoviti pa moramo, da RO prav malo ve o njegovih prizadevanjih, kar še posebej kaže zakon o javnih nameščencih, s katerim so defektologi močno prizadeti.
V nadaljevanju zbora je tov. Zakovšek izčrpno poročal o delu sveta za šolstvo, tov,. Jagodic pa o delu sveta za socialno varstvo. Sledilo je obširno poročilo o zakonih o delovnih odnosih, o javnih uslužbencih in o upokojencih, kjer je tov. Zakovšek posebej podčrtal člene, ki se ti-
. - — -—- — v	, . caallistične družbe,
kronikam. Razni uradi še se a-* Zopet se kaže prenatrpanost prosijo za podatke o rangu šol, učnega načrta im mislimo, da je učiteljih itd., kajti v muzeju vse premalo nakazan obseg eo zbrani različni šematizmi ih učne snovi za posamezne stop-pregledi, katerih drugje ni.	nij6 oziroma leta. Pni. tem ko
Po vojni se je muzej preselil naši učiteBdki zbori prilagaja- . najprej na učiteljišče, nato na j0 učni načrt našim specialno-, čejo posebnega šolstva, osnovno šolo na Ledini in od atiim,- miisiiraio, da sto kritično Živahna -razprava je pokazala, tam jeseni leta 1953 v sedanje gledali na predloženi osnutek prostore na Poljansko cesto 28, iin piravillino utemeljevali poseb-Hjer je bila zasebna šola Mari- nosti, ki jih imalj-o naše veje po-Janišče. Ti prostori*so večji, ni- sobnega šolstva, so pa zadostni. Tudi tu ni mo-. y začetku februarja lanskega Seče prirediti večje stalne raz- jeta smo imeli uradni sestanek
tako, da bodo slušatelji pridobil! več znanja in prakse iz področja vzgojnega dela.
2. Ustanove posebnega šolstva naj sistemizirajo delovna mesta tudi za psihologa in socialnega delavca. Prizadevajo naj si, kolikor bi bilo to potrebno, da skrbe tudi za sredstva za njih štipendiranje.
3. Sistemizacija delovnih mest v PVU mora upoštevati število učencev in specifične oblike vzgoje in izobrazbe defektnih otrok.
4.	Občni zbor je ponovno sprejel sklep, naj bi Izvršni svet LRS ustanovil telo, ki bi zajemalo delavce iz področij soc. varstva, prosvete, notranje nprave in družbenih organizacij in bi svetovalno pomagalo pri vzgoji in izobrazbi defektnih otrok in odraslih.
5.	Združenje defektologov je glede na pristojnost PS mnenja, da spada le-to v resor šolstva.
6.	Republiškemu Izvršnemu svetu predlagamo, naj čimprej podpiše odločbo o ustanovitvi delovno-zaščitnega doma za habilitacijo inbecllne mladine.
7.	Združenje je Izvedelo, da »o se v okraju Murska Sobota pojavile težnje po ukinitvi vzgajališča v Vržeju z utemeljitvijo, da ta ustanova preveč bremeni okrajni proračun, ker Je 95 gojencev iz drugih okrajev. Enake tendence se kažejo tudi do drugih PVU. Pristojne organe opozarjan*), da je treba vse PVU, k,; imajo republiški značaj, prenesti v finančno pristojnost republike.
8.	Od centralnega odbora združenja zahtevamo, naj budno spremlja osnutke zakonskih določil o posebnem šolstvu v okviru osnovnega zakona, o vzgajanju in izobraževanju v FLRJ in drugih zakonov, ki kakorkoli zadevajo defektno mladino, in
Pred nami so velike naloge Maobor-mesto. Cepra-v je to nik, inšpektor oziroma stroki jih moramo reševati tako, večji center, jim še vedno pri- kovna oseba, ki jo določi svet da bodo naše ustanove uspe- manj kuje vzgojiteljev za do- za šoistvo, m pa član upravnega, vale, istočasno pa moramo bolj move.	Tpt
Ijeni, bo imela važno vlogo prav sindikalna podružnica ozi-
D~ seT^Tosti ljudje* vedno samo enega stalnega vzgojite- roma strotovmo združenje. Ce se p p J *.	. lia_ podobnih primerov je še se namreč kdo pritoži, d«
kot kdajkoli skrbeti za vsakega šole s 350 gojenci nima nobe-člana. Važno je tudi, kako bo nega stalnega vzgojitelja, Di-ja-vnost poučena o našem delu. jaški dom z 200 gojenci ima
J	......	.	______ ^ ero «4-«alr»«ePO	Cfm 1TP—
bolj zanimajo za vzgojo in izobraževanje. O šolski reformi in tudi o napredku vzgoje se mnogo razpravlja in govori, jitelji, Dostikrat nas upravičeno kriti- kažejo, da ti zirajo, največkrat pa tudi neupravičeno, vendar taka ne-
se namreč kdo pritoži, da ni več. Res	je, da si	ti domovi	bil	pravilno ocenjen, se komi-
p omagaj o	s 'honorarnimi vzgo-	sija razširi na dva člana, od
vendar nam izkušnje katerih delegira enega strokov-
__ če	so upoko-	no	združenje, drugega pa svet
jenci''ali	honorarni	vzgojitelji	za	šolstvo pristojne občine. Ta
član sindikata bo
moral vse-in bo
__ predavatelji iz šol ne dopri
upravičena' kriitokaT*vedno”izvi*ra nesejo in ne morejo doprinesti kakor biti nepristranski iz nepoučenosti o našem delu za vzgojo mladine tistega kot moral dobro poznati delo tega
,.	___i. „	___„„ k„_ dober stalno nameščen vzgoja- vzgojitelja, če hoče biti objek-
telj, ki mu je to edina zapo- tiven.
In o težavah, s katerimi se borimo. Priznajmo si pa tudi, da smo navadno še sami črnogledi slitev, in samo tarnamo, se pritožu- y Zvezi
Poleg tega bo zakon vsekakor že sedaj pri izvedbah doslednejši pri tistih, ki imajo že 5 let službe in so brez stro-
strokovnlml Izpiti ^ ^	^	m uic«.
jemo nad obilico problemov ki domskih vzgojiteljev ima naše kovnega “izpiJa.“tT"bodo* Ter-nastaja-jo, ne govorimo pa hkra- združenje še velike naloge. jetoQ prevedeni v honorarne ti tudi o svojih uspehih. To je Kakor je znano, smo skoro že
gotovo ena naših slabosti, ki nam mnogokrat škoduje. Ni vedno najboljše biti tako skro-
pred enim letam uspeli pri svetu za šolstvo LRS, da je bil sestavljen program in for-
za
men in ne govoriti tudi o uspe- mirana izpitna komisija hih, kajti sodijo nas. le po tem, strokovne izpite domskih vz-go-kar o nas vedo.
Predsednik Sveta za šoistvo LRS na obisku pri Združenju učiteljev in profesorjev LRS
Predsednik Sveta za šolstvo tovariš Vladko Majhen se je cdzval povabilu republiškega odbora Združenja učiteljev in
uslužbence. Ne sme nam biti vseeno, če bo cela vrsta vzgojiteljev odšla iz prosvetne službe. Skrbeti bomo morali bolj kot doslej, da vsi tisti, ki ima-.	jo pogoje z-a opravljanje stro«
jrteljev. V tem času pa je opra- ko,vnih izpit0-v, le-te čimprej
-------------------------------- opravijo. Pri tem jim Združenje mora nuditi vso pomoč.
Po novem zakonu bo za naše ustanove važno še to, kako bo organizirana inšpekcijska služba, in da bo obstajala pri vseh okrajnih svetih za šolstvo. Če pa hočemo, da bo naša inšpekcijska služba povsod funkcionirala, je potrebno, da tudi vzgo-Duša Gajšek, tajnik Oskar Peč« ^9* Pri tem Poma-gajo. Tukaj
in urednik »Prosvetnega delavca« Jože Zorn.
Na sestanku je najprej po-
profesorjev in je prišel dne 24. ročal o važnih problemih orga-
februarja 1958 na sestanek sekretariata Združenja, na katerem iso bili predsednik Združe- je seznanil z delom nja Henrik Zdešar, oba pod- Združenja, predsednika Miroslav Ravbar In
nizacij prosvetnih delavcev tovariš Zdešar. Tovariša Majhna in načrti
Občni zbor UPZ »Emil Adamič«
Dne 3. februarja 1958. leta je bil v Ljubljani občni zbor Uči- društev in o stvarnih potrebah
Nato se je razvil razgovor, v katerem so obravnavali stanje šolstva in prosvetnih delavcev. Pogovorili so se o načinu izobraževanja, razvoju reforme vzgoje in pouka, o prednostih in pomankljiivostih strokovnih
teljskega pevskega zbora »Emil Adamič«. Tajniško poročilo je
o svojem prizadevanju obvešča nadrobno orisalo delo zbora »Prosvetnemu delavcu«, učitelj-
od 7. januarja 1956. Obravnava- ski m pevskim zborom in domo-lo je sestav in članstvo zbora, vom. seje, izvajani program, vaje.
mislim predvsem na tiste tovariše in tovarišice, ki so sposobni vršiti inšpekcijsko službo, a se tega dela branijo. Vprašajmo se, kdo bi najlaže in najbolje inšpici-ral delo v predšolskih ustanovah in pomagal vzgojiteljem, če ne tiste tovarišice, ki imajo praktične izkušnje. Menim, da ni pravilno, če pričakujemo inšpektorje iz vrst ostalih prosvetnih delavcev, ki prav gotovo tega posla ne bi bolje opravili. Sicer ni naša naloga postavljati inšpektorje, moramo p®: pojasniti odločilnim organom, kaj in
kako močno se članstvo zanima za čimboljšo ureditev posebnega šolstva.
SKLEPI
1. Na VPS je treba ipopolniti program defektološkega odseka
RO.
9.	RO združenja naj si prizadeva, da se bosta zakona o delovnih razmerjih in javnih uslužbencih dopolnila s predlogi. sprejetimi na obč. zboru.
10.	Priporočamo vsem PVU, naj prično ustanavljati ekskur-
zljske fonde s prispevki članov, kroniko, arhiv itd. Na občnem da se tako omogoči čAnvečjemu številu defektologov študijska
naših vrst, je naša dolžnost, da tako rešitev podpremo.
V svojih poročilih so se
Tovariš Zdešar se je na koncu ,	.
nastope, turneje, jubilejne pri- večurnega sestanka zahvalil to- okrairla društva dotaknila tudi reditve, gostovanje v Arezzu, varišu Vladku Majhnu za nje- družbenegajipravljanja v vzgoj-
govo sodelovanje in ga je zapro-
potovanja doma in po tujini.
A. SL
pomen zboroVega dela, sodelovanje z glasbenimi krogi, kri- sil Še za nadaljnjo pomoč, tike, stike, finančna vprašanja. Predsednik Sveta pa je obljubil, da bo rad podpiral vse na-zboru so tudi govorili o pobudi predne težnje prosvetnih deiav-za postavitev spomenika dolgo- cev in se bo, kadar bo to po-
letnemu zborovodji, pokojnemu trebno, sestajal z njihovimi za-
Srečku Kumarju.
stopnlkl.
nih ustanovah, vendar ni nikjer razvidna vsebina dela upravnih odborov. Tam, kjer so bile volitve skrbno pripravljene oziroma predvideni v upravne odbore ljudje, ki imajo veselje do dela v vzgojni ustanovi, se
(Nadaljevanje na 2. stranSJj
0 delu republiškega odbora Združenja vzgojiteljev Slovenije
(Nadaljevanje s 1. strani) Večkrat sestajajo in rešujiejo vzgojno in. gospodarsko problematiko ustanov. V Murski Soboti, n. pr., nekateri predsedniki vodijo roditeljske sestanke, kar je dokaz, da se zanimajo za vzgojno problematiko in jo po svojih močeh skušajo reševati. So pa tudi taki upravni odbori v istem kraju, ki se Od svoje izvotlitve še niti enkrat niso sestali. Zdi se nam, da smo že na taki stopnji razvoja družbenega upravljanja, da je dovolj jasna vsebina dela Upravnih odborov ' kakor tudi bjihova družbena vloga. Ce Upravni odbor pozna proble-m ati ko ustanove — zato se Imora redno sestajati — ne bi fcmelo priti do takih in podobnih vprašanj, ali bo ObLO plačeval vzgojno osebje, kot se je (o zgodilo v Sežani. Tudi materialno stanje naših ustanov bi bilo drugačno, če bi upravni Udbori doumeli svoje naloge.
Nekatera 'okrajna društva so jtudi že dosegla, da imajo svoje predstavnike v svetih za lolstvo pri ObLO. Tu je delo mnogo lažje, ker so sveti za čolstvo seznanjeni s problematiko predšolskih in izvenšol-fckih vzgojnih ustanov.
Iz vsega navedenega je razvidno, da je veliko odvisno od naše prizadevnosti in širše razgledanosti, zato ni prav, da se Vzgojitelj zapre v svoje ozko strokovno delo.
Se besedo o potrebi po razširitvi predšolskih vzgojnih ustanov. To potrebo ugotavljajo po vseh okrajih. V Celju so ugotovili, da celo nazadujemo. Vzgojiteljice vidijo rešitev tega .vprašanja v ustanavljanju ustanov v okviru stanovanjskih skupnosti. S tem v zvezi bi imele veliko nalogo vzgojiteljice. Morale bodo namreč nuditi pomoč nekvalificiranemu osebju, ki bo nameščeno v teh ustanovah. Nastaja vprašanje, kako bomo imenovali te ustanove, ker jih ne moremo istovetiti z našimi vrtci, kjer je vzgojno delo načrtno in sistematično. Predšolska komisija pri ZPM Slovenije je predlagala, naj bi se imenovale otroške sobe za predšolske otroke, za šolske pa otroški klubi. Menimo, da bi tako ali podobno imenovanje bilo pravilno. O razširitvi pa bo verjetno spregovoril tudi Zakon o predšolskih ustanovah.
Omenimo še delo, ki ga je opravil RO v zvezi s pripravami na kongres. Razen sodelovanja pri statutu in poročila, ki smo ga posla,id,' je na pobudo našega združenja pripravila prof. Kolarjeva koreferat »O sistemu predšolske vzgoje«. Vsi referati, ko,referati in drug material s kongresa bo izšel v posebni brošuri. Opozoriti je še na drug priročnik didaktičnih iger, ki so jih zbrale mariborske Vzgojiteljice in dijakinje Srednje vzgojiteljske šole. Uredila in uvod napisala je prof. Ci-lenškova.
Domski vzgojitelji bomo verjetno še v tem šolskem letu idobiii navodila in tiskan formular za psihološko popisnico. Na to že dolgo zaželeno stvar Emo čakali. Ta - popisnica nam bo omogočila vsaj približno enoten postopek. Gotovo pa bo od nas samih odvisno, kakšen uspeh bomo dosegli. Treba se bo med seboj posvetovati, izmenjati izkušnje med okraji in posameznimi domovi. Potrebno je tudi, da vzgojitelji začnejo razmišljati o dnevniku vzgojnega dela in dajo predloge, kako bi se tudi to nekako poenostavilo.
SKLEPI
sprejeti na plenumu Združenja vzgojiteljev Slovenije dne 25. januarja 1958.
1.	Vzgojitelj je družbeni delavec in mora biti aktiven član družbenih organizacij in sodelovati v vseh oblikah družbenega upravljanja.
2.	Združenje si mbra stalno prizadevati za strokovno izpopolnjevanje svojega članstva. Okrajna društva naj nudijo pomoč svojim članom za dosego kvalifikacije, v ta namen naj organizirajo dnevne seminarje, kjer naj bi predavatelji skupno s kandidati obdelali snov za posamezne predmete strokovnih izpitov.
3.	Plenum je kritično analiziral sedanjo obliko strokovnih izpitov in je ugotovil, da so strokovni izpiti le ponovitev diplome. Meni, da je to formalizem. Na strokovnem izpitu bi morali preverjati strokovno znanje kandidata, najbolje na delovnem mestu.
4.	Tudi v domovih bodo vodili psihološko popisnico gojencev na podlagi sistematičnega opazovanja. Plenum opozarja na važnost tega dela in priporoča temeljit študij psihologije. Kot priročniki pri študiju naj služijo brošure prof. Šiliha in asistenta Toličiča, ki jih je Izdal Pedagoški center.
5.	Združenje naj aktivizira članstvo in ga opozori, da se vključi v seminarje, ki jih bo priredila Ljudska tehnika. Združenje naj se poveže z Glavnim odborom Ljudske tehnike za izdelavo tipov opreme, ki bi bila primerna za to delo v posameznih ustanovah (po razvojnih stopnjah.)
8. Republiški odbor In okrajna društva naj popularizirajo svoje društveno in strokovno delo v tisku, dolžnost upravnih odborov društev je, da ta sklep realizirajo.
7.	Za poživitev družabnega življenja in stikov med članstvom naj služijo obiski med društvi in članstvom ter ekskurzije in izleti.
8.	Nuditi je treba pomoč ženam v okviru stanovanjske skupnosti pri organiziranju otroških sob in otroških klubov. Vzgojitelji naj se povežejo z organizatorji in dajo pobudo za prirejanje seminarjev za delo žena v otroških sobah in klubih.
9.	Pavšal za dejansko oprav-
ljeno nadurno delo naj bi imel širši razpon. Izplačeval naj bi se sproti za nazaj na predlog in določitev upravnika vzgojna ustanove. Treba pa je določiti vrednost ene ure, ki naj bo v višini nadure osebja na osnovnih šolah.	/
Opozorilo
Učitelji pripravniki se večkrat obračajo na Republiški odbor z dopisi, v katerih sprašujejo za navodila o strokovnih izpitih. Vsa navodila, ki so še sedaj v veljavi, dobijo v Vestniku Ministrstva za prosveto LRS št. 1 — 15. I. 1949, v Objavah Sveta za prosveto in kulturo vlade LRS št. 5 — z dne 14. avgusta 1952 in v Objavah Sveta za šolstvo LRS št. 6 z dna 15. oktobra 1957.
Pojasnilo
V zadnji številki našega lista smo objavili sestavek ob 60-letnici Frana Roša. Iz Maribora nam je sedaj poslal Ludvik Žepič v imenu kuratorija glasbene zapuščine po Ristu Savinu sledeče pojasnilo:
Avtor libreta za opero Matija Gubec in za opero Gosposvetski sen je skladatelj Risto Savin sam. Napisal ju je v nemškem jeziku, pisatelj Fran Roš pa ju je v sporazumu s sklada, teljem prevedel na slovenski jezik.
Kaj pravi praksa o novih učnih načrtih
■: ! i	(Nadaljevanje in konec)
II.	razred
Po novem učnem načrtu je tedensko 5 ur računstva. Odpadla je ena ura. Ta nam zelo primanjkuje predvsem zaradi tega, ker se porabi precej časa za pripravo in popravo šolskih nalog ter za uporabne naloge, ki so najbolj potrebne za življenje.
Za spoznavanje prirode in družbe ni primernih berilnih sestavkov. Druga čitanka je le za vajo v branju, nikakor pa ni mogoče povezovati snovi tega predmeta s primernim čtivom. Pesmi so v Drugi čitanki premalo življenjske in ne ustrezajo današnji stvarnosti, ne vzbujajo v otroku nobene fantazije in čustev ter nimajo globine. Premalo je ugank. Ni nobenega sestavka o Dedku Mrazu, novoletni jelki, 8. februarju, 8. marcu itd. Pri spoznavanju prirode pogrešamo snov, ki bi otrokom pojasnila boj človeka s temo in mrazom. Snov o nebesnih telesih in navideznem gibanju sonca je pretežka. Snov o človeku in glavnih delih človeškega telesa je glede na otrokovo izražanje pri boleznih neofohod-no potrebna. Prav tako je ta snov potrebna pri telesni vzgoji.
V lepopisju je snov naglo zajeta. Nemogoče je v prvem polletju predelati vso malo in veliko abecedo že za to, ker se otrok nikdar več ne bo učil estetskih oblik posameznih črk. V poznejših razredih hoče namreč že razviti individualno pisavo. v drugem razredu imajo že tako ali tako dovolj narekov in prepisovanja, tako da je neumestno hiteti pri lepopisju (Šentvid — Ljubljana).
Pouk v koncentraciji je otež-kočen zaradi neprimernih čitank in tudi sestavkov v mladinskem tisku, ki niso v skladu z učno snovjo in so pisani povrhu še v pretežkem slogu (Sp. Šiška).
Zemljepisni poudarek je za to stopnjo nekoliko premočan (n. pr. rotacija zemlje oziroma sonca in opredeljevanje obliko-vitosti tal — reliefa, kar bi mogli prepustiti III. razredu).
Mnenja smo, naj se postavljeno pedagoško metodično načelo naivnega realizma na tej stopnji dosledno in v celoti ohrani. Razvijanje tehničnega pouka in njega funkcija pri ponazoritvi snovi iz spoznavanja prirode in družbe je hvalevredna zamisel, vendar trenutno še dokaj problematična, ker po eni plati še manjka učiteljem primerna strokovna spretnost za učinkovito izvajanje, po drugi plati pa neprestano pomanjkanje časa vsaj prehodno še onemogoča to kooperacijo pri samem pouku, kar bi bilo sicer nujno potrebno, če naj se otrok dejansko kaj nauči, kajti zgolj domače delo in prinašanje izdelkov v šolo ne vodi dovolj resno in smotrno k cilju, marveč bolj ali manj mimo.
Podobno , problematiko opažamo pri likovnem pouku, kjer se terja preveč vsestranska obli-kovalnost, da bi jo v resnici in uspešno mogli uveljaviti po zamišljenem načrtu, t. j. kaj več kakor zgolj v mejah enkratnega poskusa, saj tudi pri tem predmetu vzlic postavljenemu načelu svobodnega individualnega oblikovanja občutno primanjkuje časa. Ne strinjamo se z nazivom likovni pouk, ker je ta pojem za otroka, ki bi ga vendarle moral razumeti, če naj ga po umiku neprenehoma ponavlja, na tej stopnji še preab-strakten. Laže je sprejeti naziv za glasbeni pouk, ki pojmovno
in besedno ustreza, dasi tudi tu za osnovno stopnjo zamenjava ni bila nujno potrebna (Polje — Ljubljapa).
Kar se gradiva tiče, ni bistvenih razlik od prejšnjega. Razloček je le v tem, da se je stvarni pouk preimenoval v spoznavanje prirode in družbe in z novim predmetnikom dobil določeno število učnih ur, ki so bile prej stvarnemu pouku le skopo odmerjene. Marsikateri učitelj pa si z novim načrtom razbija glavo. Ce bi ne bilo določeno število učnih ur, bi ne čutil bistvene razlike, tako pa je 5 tedenskih ur, kar se zdi mnogim lagodnim preveč. Ne zavedajo se, da je načrt le okviren in da moramo sedaj sami z njim storiti vse, da bo dobil zaokroženo delovno celoto. Po prejšnjem učnem načrtu je bilo možno delati po »liniji najmanjšega odpora«, z novim načrtom pa je učitelj prikovan v resno delo in razmišljanje. Načrt zahteva več priprav in izbire gradiva, ki ga kasneje lahko uporabi pri spis ju, jezikovnem pouku in ostalih predmetih. Novi načrt pa dopušča samostojnost in ustvarjalnost. Važno je delo na tedenskih podrobnih učnih načrtih, kjer moramo zaokrožiti delovno enoto (Sostro).
Novi predmet spoznavanja prirode in družbe je zelo dobrodošel, težave pa nastajajo, ker smo popolnoma svobodni glede obsega, vsebine in oblike snovi pri obravnavanju posameznih tem. Priročnik v obliki prijetnega čtiva bi bil zelo potreben.
Pri računstvu bo gotovo manjkala eni učna ura tedensko.
V drugem polletju bodo nastale tehnične težave prt menjavanju zvezk. v, ker moramo preiti na 15-miilimetreko linia-turo.
Glede likovne vzgoje je nujno organizirati za tako imenovane nestrokovnjake krajše tečaje (Preserje).
Predelali smo učno snov po načrtu. Pravilno je, da je slov-niška snov skrčena, ostalo je več časa za redno delo v jezikovnem področju. Pri računstvu se po dosedanjih izkušnjah dozdeva, da je 5 ur premalo. Predmet »spoznavanje prirode in družbe« je pri otrocih priljubljen, manjka nam sodobnih pripomočkov. Pri risanju je težko vedno spraviti v soglasje delo z učno enoto, čutimo, da smp '-imeli lani pri sistematičnem delu boljše uspehe. Poskusi skupinskega pouka so med otroki odmevali pozitivno in so bili pri takih urah bolj razgibani kot pri frontalnem pouku (Vrtača — Ljubljana).
Poštevanke v II. razredu naj bi obravnavali v istem vrstnem redu kot doslej, in sicer 2, 10,
5, 4, 8, 3, 9, 7, ne pa kot predvideva novi učni načrt. Utemeljitev: poštevanke naj si sledijo tako, kot razširjamo številčni obseg.
Samo spoznavanje samostalnika v II. razredu je premalo; v učni načrt naj bi vključili tudi spoznavanje glagola brez definicij (Domžale).
Ne morem odobravati 15-mi-limetrske liniature za pisanje. Učenci so' se težko znašli, pisali so ali prevelike ali premajhne črke. Kljub vsestranskemu prizadevanju so le redki pisali pravilno (pod sredino vrste oziroma pod črto). V II. polletju so po učnem načrtu predpisani zvezki z izključno 15 mm liniaturo. Ne moremo zavreči nepopisanih zvezkov z 11 rpm ( liniaturo. Zvezki s 15 mm liniaturo so samo 12-listnii, Kako
težko se bodo učenci znašli v
3.	razredu, ko je predpisana takoj 10 mm liniatura. Imam dolgoletno prakso v II. razredu in vem, koliko smem in morem zahtevati od učenca tudi iz pisanja; pa nisem starokopitna. Zato predlagam za II. razred zvezke z 11 mm liniaturo, le da bi pisali proti koncu II. polletja tudi v te zvezke brez spuščanja vrst.
Dalje se ne strinjam, da so črtani iz učnega načrta pri jezikovnem pouku pojmi samostalnik, pridevnik in glagol. Otrok v I. razredu zmore to snov, kot pojem seveda. Laže mu bo potem tudi v III. razredu dojeti omenjene pojme, posebno ker je slovnica v III. razredu bolj zahtevna (Brezovica).
Učna snov spoznavanja prirode in družbe je nekodško preobsežna. Mogoče bi bilo boljše 10 do 12 predpisanih učnih enot, katerih vsako bi obravnavali tri do štiri tedne. Obdelano bi bilo lahko vsestransko in temeljito. Učenci bi si znanje tako dobro osvojili in bi o stvari tudi lahko prosto govorili in razpravljali. Znali bi to prido-Ijeno znanje v praksi tudi uporabljati.
Pripominjamo tudi to, da bi branje v osnovni šoli morali ocenjevati kot samostojen predmet, ne pa združeno s slovenskim jezikom. Mnogi učenci so v znanju slovenskega jezika prav dobri, berejo pa slabo. Ce vidijo učenci in starši v spričevalu ocenjeno branje, se za mehanizacijo tega tudi bolj potrudijo (Vič — Ljubljana).
Iz spoznavanja prirode in družbe je predpisano še vedno preveč snovi, zato se pri posameznih enotah nismo tako poglobili, kot bi se morali in kot bi se radi (Kamnik).
Novi učni načrt je lahko izvajati po novem učnem načrtu brez ovir (Komenda).
Učni načrt lahko izvajamo, posebno v II. in III. razredu. Ker ima I. razred skrčen pouk, posvečamo prvenstveno skrb branju in se ne moremo ustavljati niti pri spoznavanju prirode tako, kot je določeno. Sedanje čitanke za strnjeni pouk ne ustrezajo, so pa pri kombiniranem pouku nujne (Motnik).
V tem razredu je odmerjeno premalo ur jeziku, ker bi morali učenci na tej stopnji veliko brati in pisati. Res da lahko povežemo jezikovni pouk s spoznavanjem prirode in družbe, a kljub temu zmanjka časa. Po tedenskih enotah obravnavamo in .utrdimo predelano snov temeljiteje, kakor če bi bila snov strnjena (Dobrova).
III.	razred
Sprememba učnega načrta za III. razred je doslej ugodno odsevala pri delu v šoli. Skrčenje programa omogoča temeljitejše delo.
Ugodno je, da je več čtiva zatret) i razred in manj slovnice. Nujno potrebna bi bila nova čitanka, saj izvira sedanja- iz časov, ki so že precej za nami.
V	čitanki je res nekaj odličnih beril, ki z umetniško vrednostjo plemenitijo otroka in jih tudi učitelj s popolnimi čustvi lahko razlaga, mnoga berila pa imajo za otroka tuj jezik, kot n. pr.:
V	pristanišču, Prvi traktor, Mimo Istre, Premagane ovire itd.
Pri jezikovnem pouku bi lahko v tem razredu pri samostalniku vzeli vsaj . še prvo sklanjatev, osebne zaimke in nedoločnik. Ta snov bi omogočila več pravopisnih vaj, ki so otrokom zelo potrebne.
Novi predmet spoznavanja prirode in družbe, ki združuje elemente zgodovine, zemljepisa, je dobra zamisel. Ugotovljeno je, da ta predmet učenci mnogo bolj znajo, kot so znali prej prirodopis in domoznanstvo. Novo ime spoznavanje družbe omogoča, da učence seznanjamo s pojavi, ki jih v vsakodnevnem življenju srečujejo, n. pr. z delavskimi sveti, z zbori volivcev. Primerna igra z razlago, n. pr. »delavski svet — zasedanje« ali »volitve v ljudski odbor« ali »zbor volivcev,« pojasni učencem osnovna načela socialistične demokracije. Istočasno s tem obravnavamo vprašanja moralne vzgoje, kot n. pr. zakaj ne smemo jemati v tovarni predmetov, čeprav je tovarna skupna last. Zakaj je bilo pravično odvzeti lastnikom tovarn tovarne itd. Tako povzemajo otroci osnove nove morale.
Učni načrt za slovenski jezik v glavnem ustreza, le pri slovnici ni najbolje, da začenjamo z glagolom, ker otrok težje dojema glagolske osebe, ker še ne pozna samostalnika in zaimka (Moste — Ljubljana).
Predpisana učna snov o elektriki se nam zdi nekoliko pretežka. Pri likovni vzgoji nastajajo težave, ker so navodila v učnem načrtu preskopa.
Zdi se nam, da ne sodi v III. razred kot začetni pojem glagol, ker je to za učenca prete-žak in prehiter skok. Bolje bi bilo začeti s samostalnikom in nato z glagolom (Brezovica).
V čitankah ne najdemo za posamezne učne enote dovolj gradiva. Rabiti moramo mladinske liste (Ciciban, Pionir, Pionirski list) iz prejšnjih let. Te ima na voljo le učitelj, če se potrudi, učenci pa nič! Zato zbiramo take odlomke. ali članke iz navedenih listov, ki ustrezajo snovi. Tako bi dobili nekak zasilen, učnim enotam pri-, meren priročnik, ki bi ga lahko na ta ali oni način razmnožili. Seveda ostane izdaja nove čitanke še vedno nujna, v slovnici ni jasno, ali naj otroci poznajo samo spreminjanje samostalnika., kakor predvideva učni •načrt, ali popolno sklanjatev (vprdšalnice, ki jih terjajo posamezni skloni). V tem primeru bi ostalo premalo časa za obdelavo spisja in pravopisa, ki sta za III. razred izredno važna.
Spoznavanje prirode in družbe terja ogled okoliša v odsekih, kar nam da snov za učno enoto enega tedna. Teh enot pa večkrat ne moremo s časom strogo razmejiti. Mnogokrat terjajo posamezni primeri podaljšanje (n. pr. snov o vodi ali zraku) ali obravnavanje v več enotah. Dobro bi bilo, če bi imela šola na razpolago sestavljene reliefe šolskega okoliša, ki bi jih rabili tako, kakor bi tekel pouk (Vič — Ljubljana).
Likovna vzgoja je- otrokoni všeč, ker jih sprošča v njihovih ustvarjalnih nagnenjih, čeprav so risbe včasih na prvi pogled bolj žalostne. Manjka pa mnogo tehničnih pomagal, kot je razpršilec za fiksiranje risb s kredami itd. (Šentvid).
Delo po novih učnih načrtih kar'dobro napreduje. Le za III. razred je treba učno snov zbirati, ker na učbenikov (Koprivnik).	/'
Po učnem načrtu je še vedno predvidena pukončna pisava brez jačanja črt. Otroci s tako pisavo Vie bodo mogli zlahka postati stenografi, ker ima stenografija ravno v tanki in pq-jačani črti svojo posebno važnost. Stenografija pa je zlasti visokošolskemu študiju in v administrativni kot sodni praksi nujno potrebna, zato jo tudi goje v vseh tehnično razvitih državah (Šentvid — Ljubljana).
Računske uporabne naloge ne ustrezajo, ker niso v skladu s prilikami. Naloge moramo sproti sestavljati. Strokovnjaki naj bi pregledovali take naloge, izbrali ustrezne in poskrbeli za razmnožitev. Tudi zaporednost snovi,' ki se nanaša na posamezne operacije, ni najboljša (Vič -Ljubljana);
Tehnični pouk naj bi imel navedene teme v zvezi z drugimi predmeti po razredih, ne pa vsa tri leta skupaj. Potrebna bi bila tudi jasnejša razmejitev med tehničnim in likovnim poukom, ker obstaja tudi v življenju. V učnem načrtu je več nejasnosti in bo potrebnih še precej razprav a praktiki, da ga bodo vsi učitelji enotno razumeli in uporabljali* (Moste — Ljubljana).
Po zahtevnosti učni načrt povsem ustreza zmogljivosti otrok. Težje pa ga v celoti izpolni učitelj, ker mora pri vsaki učni uri iskati način in pametno možnost za organsko povezavo s kompleksom znanja, ki naj si ga otroci pridobe, in po drugi strani imeti psihološki in pedagoški posluh za širino in globino umskega dojemanja ter moralno etičnega vrednotenja otrok. Pri kombiniranem pouku je to posebno težko, ker je posebno spoznavanje prirode in družbe za otroke tako privlačno, da pouka po skupinah tedaj ni mogoče izvajati. Učenci, ki naj bi, n. pr., izvrševali tiho vajo, so vselej s srcem in razumom pri spoznavanju priroda in družbe svojih součencev. Tako zlasti ta predmet izpada večkrat kot skupen za obe podskupini z' delno diferenciacijo, a je pri tem le omajano postopno in smiselno spoznavanje. Dostikrat je tudi težko izvesti poučno ekskruzijo, ker druge podskupine (poleg III. razreda še IV.—VII. razr.) za to porabljeni čas dostikrat pogrešajo pri izpopolnitvi svojega učnega programa.
Pri odpravljanju teh težav seveda ne gre okrniti učni načrt, ampak bo treba iskati rešitve v drugačni organizacijski obliki, kar bo delno doseženo že s krčenjem nižjeorganizira-nih šol od I.—VIII. razreda na razpon I.—IV. (ali V. razred). /Gor. Otave/.
PROSVETNI DELAVCI!
Glavni odbor Rdečega križa Slovenije ima na Debelem rtiču pri Kopru mladinsko obmorsko okrevališče. Za delo v tem okrevališču potrebuje vzgojitelje, in sicer za dobo od 12. junija do 4. septembra. V tem času bodo izmene po tri tedne. Predvidoma bi bila I. izmena od 12. VI. do 3. VIL, II. izmena od 3. VII. do 24. VIL. III. izmena od 24. VII. do 14.Vlil, in IV. imena od 14. VIII. do 4. IX. 1958.
V	tem okrevališču so slabotni in bolehni otroci iz vse Slovenije v starosti od 10—16 let, ki potrebujejo mnogo nege in pozornosti.
Vsak vzgojitej skrbi za 15 otrok in spi z njimi v šotoru. Za delo dobi poleg hrane primerno nagrado.
Vzgojitelji, ki imate veselje do dela v okrevališču, pošljite prijave na Glavni odbor Rdečega križa Slovenije, Ljubljana, Resljeva cesta 14a, in sicer do 1. aprila 1S58.
V	prijavi navedite, ali ste že bili kot vzgojitelj v kolonijah in kje, poleg tega pa tudi izmeno, v kateri bi želeli na okrevališče.
Glavni odbor Rdečega križa Slovenije
REVIJA „MLADI SVET“ V LETU 1957
Pred nekaj dnevi je izšla deseta in zadnja številka letošnjega letnika poljudnoznanstve. ne vzgojne revije Mladi svet. Vsi, ki spremljamo njeno sedemletno rast, lahko z zadovoljstvom ugotavljamo njen vsakoletni napredek. Iz programsko ozke, skoraj neopazne revije, ki je začela izhajati leta 19-51, in to na pobudo Društva prijateljev mladine in Pedagoškega društva, se je razvila v pomembno publikacijo, ki poljudno, toda kvalitetno obravnava izredno široko področje najrazličnejših vzgojnih, psiholoških, zdravstvenih in drugih sorodnih vprašanj, ki zanimajo naše pfi-rodne in poklicne vzgojitelje. Razveseljivo je, da si je utrla omenjena revija pot tudi med naše starše, ki se iz dneva v dan bolj zavestno ukvarjajo z vzgojo svojih otrok. Naši starši prihajajo vedno bolj do prepričanja, da se je treba, kakor za vsako delo, tudi za vzgojo temeljito usposobiti. Miselnost, da je vzgoja postranska in stihij, ska'funkcija družine, je močno omajana, k čemur je doprinesla svoj velik delež prav revija Mladi svet. Vedno več vzgojiteljev prihaja do prepričanja, da je v naših socialističnih pogojih zdravo, pošteno in skrbno
oblikovanje otrokove osebnosti in značaja najbogatejša dota, ki jo lahko damo otroku, ki se pripravlja za aktivno vključitev v naše družbeno življenje.
Reviji Mladi svet gre vse priznanje tudi zato, ker uspešno izpolnjuje precejšnji del vakuuma v naši pedagoški publicistiki. V tem pogledu prav gotovo močno zaostajamo za nekaterimi našimi republikami, zlasti za Hrvatsko, ki mnogo bolj sistematično skrbijo za pedagoški knjižni trg. .Toda med polj udn oznanstvenimi j ugoslo-vanskimi vzgojnimi revijami gre Mlademu svetu gotovo prvo mesto.
Osnovni namen revije je dvojen:	pomagati vzgojiteljem,
predvsem staršem, pri njihovi konkretni vzgojni dejavnosti, zlasti kadar zaidejo v težave, ki jim sami niso kos, ter pedagoško pros.vetijevanje staršev in krepitev njihovih vzgojnih dolžnosti do otrok, sebe in skupnosti.
Mislim, da je letošnji letnik revije tem zahtevam zadostil, kar je razvidno iz njene vsebine, ki jo moremo razdeliti na sledeča ožja področja:
1.	Vzgojni članki in pomenki, ki konkretno ' obravnavajo najrazličnejša vzgojna vprašanja,
kot so: kazen v družini, navajanje otrok na delo, razlogi otrokove laži, tatvin in drugih slabosti, važnost spolne in moralne vzgoje, navajanje otrok na lepo vedenje, kako naj se otrok uči, razne otrokove mot. nje (govora, pisanja, čitanja ...), kakšni naj bodo odnosi med starši in otroki, vzgojna vrednost prostega časa, razvedrila itd. Pogovori s starši (o katerih bom govoril pozneje) obravnavajo vrsto omenjenih vprašanj.
2.	članki, ki na poljuden način prikazujejo otrokov duševni in telesni razvoj ter pojave, ki ju nujno spremljajo/kot n. pr. značilnosti predšolskega obdobja (kljubovalne dobe, vprašalne dobe, težnja po igri, fantazijska laž, dozorevanje za vstop v šolo ...), predpubertetnega obdobja (osornost, podivjanost, relativna čustvena otopelost, avanturistična usmerjenost...), pubertetnega obdobja (občutljivost, usmerjenost vase, nezaupljivost, poglobljenost interesov ...).
3.	Zdravstveno-higienski članki opozarjajo vzgojitelje na važnost zdravih higienskih raz. mer v družini, na pravilno prehrano otrok, govore o preprečevanju nekaterih bolezni in podobno.
4.	Mnogi članki govore o delu
mladine v družbeno upravnih organih, o uspehih posameznih pionirskih organizacij, društev prijateljev mladine, šolskih odborov itd.
5.	Precejšnji del prostora zavzemajo v reviji razni literarni sestavki, ki imajo določen vzgojni poudarek. Mislim, da je teh glede na obseg in temeljni namen revije nekoliko preveč, zlasti še zato, ker mnogi niti po svoji literarno umetniški im-presivnosti niti po svoji pedagoški prepričevalnosti niso na zadostni višini, da bi sodili v revijo. Glede na osnovno pedagoško poanto lahko razdelimo literarne sestavke na 4 skupine:
a)	Sestavki, ki prikazujejo ali karikirajo določene vzgojne, značajnostne in druge slabosti vzgojiteljev. Takih podob bi lahko bilo v reviji več, posebno pozitivnih, saj se prav gotovo marsikateri, vzgojitelj zamisli ob njih tudi o svojih slabostih. Prednost takih sestavkov je v tem, da so liki nazorni in postavljeni v konkretne življenjske situacije, ki tudi čita-teljiu niso neznane.
b)	Sestavki, ki prikazujejo določene otrokove lastnosti, dobre in slabe. Njihov osnovni namen je pomagati staršem, razumeti in vživeti se v otrokovo izredno heterogeno duševno strukturo. Taki literarno obdelani motivi so čestokrat bolj učinkoviti kot abstraktni teoretični članki. Zdi Pa se mi potrebno, da bi sestavkom, ki so teže razumljivi, kjer psihološko oziroma peda-
goški motiv ni dovolj jasno poudarjen ali pa ni opredeljen, dodali čisto kratek, nekaj stavkov obsegajoč komentar, n. pr. pri sestavkih, kot so Pene (pojav pubertete), Lahova frača (prirodni pojav bajanja), Cirkus (predpubertetna avanturistična usmerjenost, izredna moč otrokovih motivov in želja) itd.
c)	Zelo dobri in koristni so tisti literarni prispevki, ki na topel in prepričljiv način vzbujajo v starših ljubezen do njihovih otrok, poglabljajo čustveno medsebojno navezanost in prebujajo materinsko in očetovsko zavest.
d)	V to skupino štejem tiste sestavke, katerih »didaktični prst« je namenjen otrokom, da bi se poboljšali. Prikazujejo razne pozitivne in negativne vzore otrok (njihovo vedenje, tovarištvo, pridnost, lenivost, neubogljivost...), Otrok naj bi ob branju teh literarnih sestavkov začutil svoje slabosti in sklenil, da jih bo odpravil, čeprav je tako čtivo dobrodošlo, mislim, da sodi bolj v mladinske liste in revije kot pa v Mladi svet, saj je namenjeno predvsem otrokom. Če pa že kaj podobnega tiskamo, potem bi morali z drobno pripombo starše opozoriti, naj dajo to prečitati svojim otrokom.
Literarni sestavki so gotovo dobrodošli in jih želimo tudi v bodoče. Treba je le paziti na njihovo umetniško in vzgojno vrednost. Zlasti zanimivi bi bili krajši odlomki iz knjig, v ka-
terih opisujejo naši in tuji pisatelji svoje spomine na mladost in na svoje vzgojitelje.
Poleg omenjene vsebin6 prinaša letošnji letnik revije Mladi svet še vrsto člankov, ki obravnavajo odnose med zakonci, razne filmske in knjižne preglede, pedagoške informacije iz drugih držav in vrsto gospodinjskih nasvetov.
Iz te kratke analize vsebine sledi, da je revija dosegla svoj namen. Starši so se lahko iz nje marsikaj naučili. S tem seveda ne trdim, da revija nima nobenih slabosti. Na nekatere bi rad opozoril.
Predvsem si mora uredništvo revije še naprej prizadevati, da mrežo naročnikov čimbolj razširi tudi na podeželje in industrijske centre. V skladu s tem je treba vsebino revije še bolj aktualizirati glede na socialno mentaliteto, izobrazbeno raven in praktične potrebe bralcev. Gotovo se vzgojne težave na podeželju močno razlikujejo od vzgojnih težav v industrijskih središčih in le-te od mestnih. Tematiko revije je treba sorazmerno razdeliti, da bomo ustregli zahtevam enih in drugih čitateljev. Tudi v vzgojnem področju se moramo varovati »uravnilovke« v tem smislu, da so že danes vsi naši starši, iz različnih socialnih področij, enako dojemljivi za modernejše in naprednejše vzgojne prijeme in načela, zlasti glede svojega pojmovanja moralne in svetovnonazorske Vzgoje, šole, proste-
ga časa, razvedrila otrok itd. To .napako delamo pogosto tudi drugod, ko čestokrat precenjujemo moralno in družbeno zavest določenih slojev naših ljudi in ne upoštevamo dovolj njihove kontinuirane rasti. Iz psihologije in. tudi iz praktičnih življenjskih izkušenj vemo, da pritegne zanimanje človeka le tisto, kar razume, spozna za potrebno in kar je praktično uporabno. To dejstvo moramo še posebno upoštevati v vzgoji. Zato je treba pri mnogih, zlasti kmečkih ljudeh, šele prebujati zavest o naprednejših vzgojnih zahte.vah. Govoriti jim je treba o zahtevah sodobne šole (šolski obisk, čas za učenje, važnost učil, šolskih knjig...), o bistvu šolske reform,e, o vrednosti telesne vzgoje, udejstvovanja v raznih pionirskih in mladinskih organizacijah, šolskih izletov in ekskurzij, o škodljivosti dvotirne vzgoje (zlasti moralne in svetovnonazorske), alkohola (posebno za otroke), prenapornega dela itd. Tem vprašanjem bo morala posvetiti revija posebn« skrb, saj bo s tem najbolj pomagala tudi naši šoli.
Rad bi omenil še nekaj misli o rubriki »Pogovori s starši«. To zamisel uredništva je treba pozdraviti. Pogovori s starši so izredno uspešna' oblika individualne povezave s starši in a njihovimi vzgojnimi težavami. Prav zaradi izredne pomembnosti je ta rubrika tudi izredno občutljiva. Starši, ki prosijo za nasvete, od odgovorov mnoga
*•»•«••• ••«••■••• «•«••««•• ••*••«••■ ■••••»«•• ••«■••••• «•««••«•« ••••«»••• •#•••••#•«#««••»#•
:
PBOORAU
tečajev v Pedagoškem centru pri Svetu za šolstvo LR Slovenije v Ljubljani od aprila do oktobra 1958
Program je bil izdelan skupno z inšpektoratom Sveta za šolstvo LRS in Zavodom za proučevanje šolstva, sprejet je bil na posvetovanju predsednikov in načelnikov tajništev za šolstvo okrajnih ljudskih odborov dne 17. II. 1858.	|
V	maju t. 1. priredi ZAVOJJ ZA PROUČEVANJE SOLSTVA posvetovanja in seminarje:
1.	SEMINAR ZA UPRAVITELJE SOL, KI POUČUJEJO PO NOVEM UČNEM NAČRTU, od 15. do 17. maja;
2.	SEMINAR ZA INŠPEKTORJE od 19. do 22. maja.
3.	POSVETOVANJE O SOLSKIH PROSTORIH 15. in 16. maja.
4.	POSVETOVANJE O NOVOGRADNJAH 26. in 27. maja.
5.	SEMINAR ZA TELESNO KULTURO od 28. do 30.
maja.
Udeležence vabi na te seminarje in posvetovanja Zavod za proučevanje šolstva. Potne stroške in pol dnevnice plača udeležencem Pedagoški center.
SEMINAR ZA ORTOPEDAGOGE POMOŽNIH ŠOL bo 16. in 17. maja v Zavodu »Janeza Levca« v Ljubljani. Udeležence vabi inšpektorat za posebno' šolstvo.
Potne stroške in pol dnevnice plača udeležencem Pedagoški center.
V	juniju bodo naslednji tečaji:
1.	TEČAJ ZA INŠTRUKTORJE ZA TEHNIČNO VZGOJO v I., II. in III. razredu osnovnih šol od 2. do 14. junija v Ljubljani v Pedagoškem centru.
Udeležence določi in povabi tajništvo za šolstvo pri okrajnem ljudskem odboru.
Potne stroške in pol dnevnice plača udeležencem Pe-dagoški center.
2.	TEČAJ ZA INŠTRUKTORJE GLASBENE VZGOJE v I., II. in III. razredu osemletnih šol od 16. do 28. junija v Ljubljani v Pedagoškem centru.
Udeležence določi in povabi tajništvo za šolstvo pri okrajnem ljudskem odboru.
Potne stroške in pol dnevnice plača udeležencem Pedagoški center.
3.	SEMINAR ZA PROFESORJE, KI POUČUJEJO FILOZOFIJO v višjih razredih srednjih šol in pedagoško skupino predmetov, bo od 24. do 28. junija t. 1.
Kraj seminarja bomo Sporočili naknadno.
Potne stroške in dnevnice plačajo udeležencem okrajni ljudski odbori.
V	juliju bodo naslednji tečaji:
1.	ZA UČITELJE SLOVENŠČINE V VIŠJIH RAZREDIH OSEMLETNIH ŠOL, ki nimajo za ta predmet posebne strokovne usposobljenosti, od 2. do 12. julija v Kopru;
2.	DOPOLNILNI TEČAJ ZA UČITELJE IN PREDMETNE UČITELJE ZGODOVINE na osemletnih šolah od 2. do 12. julija v Kopru;
3.	ZA UČITELJE NEMŠČINE V VIŠJIH RAZREDIH OSEMLETNIH ŠOL, ki nimajo ža ta predmet posebne strokovne usposobljenosti, od 13. do 31. julija v Kopru;
4.	ZA UČITELJE ANGLEŠČINE V VIŠJIH RAZREDIH OSEMLETNIH ŠOL, ki nimajo za ta predmet posebne strokovne usposobljenosti, od 13. do 31. julija v Kopru.
Udeleženci tečajev 1 do 4 bodo imeli stanovanje v Dijaškem domu, predavanja pa na gimnaziji v Kopru.
5.	ZA UČITELJE MATEMATIKE V VIŠJIH RAZREDIH OSEMLETNIH ŠOL, ki nimajo za ta predmet posebne strokovne usposobljenosti, od 2. do 12. julija v Ljubljani. Prenočišča in predavanja v Pedagoškem cen« tru pri Svetu za šolstvo LRS;
6.	ZA UČITELJE KEMIJE V VIŠJIH RAZREDIH OSEMLETNIH ŠOL, ki nimajo za ta predmet posebne strokovne usposobljenosti, od 2. do 17. julija v Celju. Predavanja bodo na I. gimnaziji, prenočišča v Dijaškem domu;
7.	DOPOLNILNI TE CA J ZA VZGOJITELJICE V VRTCIH bo od 7. do 12. julija v Ljubljani.
Prenočišča in predavanja v internatu Tehniške srednje šole;
8.	ZA VZGOJITELJE V DOMOVIH ho tečaj 2. in 3. julija v Ljubljani. Predavanja in prenočišča v internatu Tehniške srednje šole;
9.	ZA PREDAVATELJE SPLOŠNO IZOBRAŽEVALNIH PREDMETOV NA VAJENSKIH^ šolah od 1.^ do 4. julija v Ljubljani, v internatu Tehniške srednje šole so prenočišča, predavanja na učiteljišču v Ljubljani;
10.	ZA UČITELJE TELESNE VZGOJE NA OSEMLETNIH ŠOLAH od 1. do 14. julija v Rovinju;
11.	za UČITELJE TELESNE VZGOJE NA OSEMLETNIH ŠOLAH od 15. do 28. julija v Rovinju.
12.	ZA UČITELJICE GOSPODINJSKIH ŠOL V Ljubljani od 17. do 24. julija v Pedagoškem centru v Ljubljani.
Udeležencem tečajev za slovenščino, matematiko, kemijo in vzgojitelje v dijaških domovih plačajo potne stroške in cele dnevnice tajništva za šolstvo pri okrajnih ljudskih odborih.
Udeležencem tečajev za angleščino, za vzgojiteljice v otroških vrtcih, za predavatelje v vajenskih šolah, za učitelje telesne vzgoje in za učiteljice gospodinjskih šol plača potne stroške in pol dnevnice Pedagoški center, drugo polovico, dobe udeleženci pri svojih tajništvih za šolstvo okrajnih ljudskih odborov.
Pedagoški center preskrbi udeležencem tečajev prenočišča in prehrano Po primerni ceni.
Učitelji in vzgojitelji, ki se žele udeležiti tečajev, naj se prijavijo preko šolskih upraviteljstev in občinskih svetov za šolstvo na tajništva za šolstvo pri okrajnih ljudskih odborih, ki prijave razvrate po prioritetnem redu in jih pošljejo Pedagoškemu centru v Ljubljano, Poljanska c. 28, do 15. maja t. 1.
Pedagoški center bo poslal vabila vsakemu prijav-Ijencu in obvestil tajništva pri okrajnih ljudskih odborih, kateri prijavljene! ,bod» poklicani v tečaje.
V	septembru bodo naslednji tečaji:
1.	ZA PREDAVATELJE STROKOVNIH PREDMETOV NA VAJENSKIH ŠOLAH TRGOVSKE STROKE od 1. do 6. septembra v Ljubljani, v Pedagoškem centru;
2.	ZA UČITELJE PRAKTIČNEGA POUKA NA INDUSTRIJSKIH ŠOLAH od 11. do 29. septembra v Ljubljani v Pedagoškem centru;
g ZA STROKOVNE PREDAVATELJE NA KMETIJSKIH ŠOLAH od 15. do 23. septembra v Ljubljani.
Udeležencem tečajev plačajo potne stroške in dnevnice tajništva za šolstvo pri okrajnih ljudskih odborih.
Prijave za te tečaje pošljite po službeni poti na tajništva za šolstvo pri okrajnih ljudskih odborih, ki naj jih dostavijo Pedagoškemu centru do 15. junija 1958.
4. ZA ABSOLVENTE GIMNAZIJ IN SREDNJIH STROKOVNIH ŠOL, ki se prijavijo za učiteljsko službo, bo tečaj od 1. do 38. septembra v Ljubljani ali Mariboru.
Pedagoški center plača stroške potovanja in pol dnevnice vsem udeležencem.
V	oktobru bo naslednji tečaj:
1. ZA UČITELJICE GOSPODINJSKIH PREDMETOV NA GOSPODARSKIH IN GOSPODINJSKIH ŠOLAH od 2. do 10. oktobra v Ljubljani v Pedagoškem centru
Potne stroške in dnevnice plačajo udeležencem tajništva za šolstvo pri okrajnih ljudskih ^Jonh
Po dogovoru s predsedniki in načelnik, »krajnih svetov za šolstvo pripada vsakemu udeležencu celotna dnevnica in potni stroški. V primeru, da Pedagoški eenter ne plača v celoti, plača ostalo polovico dnevnic °^ra"n! za šolstvo. Kolikor pa Pedagoški center ne p'aca dnevnic in potnih stroškov, jih plača okrajni svet za šolstvo.
!
1
I
i
i
i
Jz mašiM društev
Plenarni sestanek Brašfva učiteljev v Murski Soboti
Itee 1. marca de imelo Društvo učiteljev v Murski' Soboti plenarni sestanek. Nia njem je poročal predsednik Miro Štulbei. Sprejeli So več pomemtaniih sklepov za prihodnje delo in ugotovili naslednje stanje v šolstvu.
Dne 1. septembra 1957 so Zrače-li izvajati šolsko reformo in so uredili šolsko mrežo tako, da so v Pomurju ob zaključku prvega semestra 104 šole brez popolne gimnazije v Soboti. Na teh šolah je 594 oddelkov, od katerih ima 131 (ali 22 odst.) kombiniran pouk. Vzrok za to je v pomanjkanju šolskih poslopij in učilnic ter ponekod premajhno število otrok. Hkrati diela 17 polno razvitih osemletne, 42 nepopolno razvitih. 44 šol s 3 in 4 razredi je takih, kjer morajo učenci potem obvezno v popolne osemletke. V Radencih in Puconcih delata dve poskusni šoli po navodilih Zavode za proučevanje šolstva LRS. V Soboti je okrajni Pedagoški center, v Lendavi, Ljutomeru, Soboti in Radgoni delajo hospitacijslke šole. Mimo tega je v Radgoni še pomožna šola. Te šole (vštevši nižjo gimnazijo v Soboti) obiskuje 20.193 otrok, 460 več kot v šolskem letu 1956-57.
Kako je s kadrom? Ce ne štejemo sem gimnazije v Soboti, poučuje v soboškem okraju na 104 šolah 561 učnih moči, in sicer: 308 učiteljev, 181 učiteljev pripravnikov (ali 58 odst.), 11 honorarnih brez diplomskega izpita, 35 predmetnih učiteljev, 12 strokovnih učiteljev, 7 profesorjev ter 9 upokojenih učiteljev. Moških je 148, žensk pa 413. Trenutno primanjkuje 119 učnih
Celjski okraj ima sedaj 12 občin. V vsaki občini, razen na Vranskem, ki je najmanjša, deluje Društvo učiteljev in profesorjev (Vransko se je priključilo žalskemu). Le v Celju je še posebno Društvo profesorjev.
2e pri volitvah novega okrajnega odbora so gledali na to, da je v njem zastopano prav vsako društvo. Novo izvoljenemu predsedniku Jožetu Novaku sta se pridružila sedaj še dva podpredsednika: šolski upravitelj in predsednik celjskega Društva učiteljev Marijan Jerin in prof. Vlado Pavliha kot zastopnik celjskega Društva profesorjev.
Pred temi volitvami je podal obširno poročilo Jože Novak, ki se je v imenu odbora udeležil seje republiškega odbora Združenja učiteljev in profesorjev. Na tej seji so obravnavali važna vprašanja o novih plačah, o ustanovitvi komkurzne komisije pri ObLO, kjer naj sodeluje tudi zastopnik DUP, o ocenjevanju osebja, o mednarodnih zvezah, o strokovnih izpitih, o upokojencih, ki delajo honorarno, o materialnih zadevah in o letovanjih.
Odborniki so sprejeli njegovo obširno poročilo z zadovoljstvom na znanje, opozorili pa so tudi na probleme, ki jih je
Dobili smo
V soboto, dne 1. februarja, je bila otvoritev novega vrtca Tatjane Odrove na Bujah v Kranju. Ker je to zelo redek in po-menAben dogodek, je prav, da o njem izve širši javnost. To je za občino Kranj velika pridobitev in priznanje, da posveča predšolski vzgoji toliko pozornosti.
Predšolska vzgoja je temelj za nadaljnjo vzgojo naše mlad -ne. Sedaj je zajetih v vrtcih SV* predšolskih otrok, kar je vsekakor premalo. Manjka nam kadra in ustanov.
Občina Kranj je to potrebo dobro razumela in pričela z gradnjo vrtca. Ing. arh. Šorli j.j mojstrsko izdelal načrte, gradnjo pa je nadvse prizadevno nadzoroval ing. Kregar- Stavba z vso opremo stane okoli 13 milijonov dinarjev.
Nekateri ugovori, da je vrtec premajhen, niso utemeljeni, kajti bolje je graditi več manjših ustanov za različne predele mesta. Vrtci z veliko kapaciteto nikakor niso primerni, tako iz vzgojnega in zdravstvenega stališča, in tudi zato, ker jih je treba čimbolj približati. domovom otrok. V Kranju bi bili nujno potrebni še vrtci za področje. Zlatega polja, Stražišča in Prim-Skovega.
Mnogi še vedno štejejo vrtce le za socialne ustanove, ki naj bj bile otroku dnevno zavetišče v času zaposlitve staršev. Res je, da dajemo prednost tem otrokom, saj eb varstva res potrebni, vendar bi morali na vrtce gledati '"kot na izrazito predšolske vzgojne ustanove, dostopne vsem otrobom. Cilj naše družbe je, uvesti obvezno predšolsko vzgojo od petega do «edmega leta starosti. Prilagoditev predšolske vzgoje reformirani osemletni šoli bi koristila splošni vzgoji naše mladine.
Ko stopiš v novi. vrtec, se ti zdi, da si prišel v kraljestvo palčkov. Lične mizice in stolčki,
moči, 29 jih je pred upokojitvijo. Ali ni bilo napak, da smo učiteljišče v Murski Soboti, odpravili? Po občinah je položaj takšen: Beltinci 18 odst., Cankova 18 odst., Sobota 16 odst., Grad 28/odst., Ljutomer 13 odst., Lendava 15 odst., Martjanci 22 odst., Šaiovci 17 odst., Radgona 15 odst. in Videm 31 odst.
Na plenarnem sestanku so sklenili, da je treba posvetiti vso skrb šolskim odborom. Dolžnost društev je, da vzgajajo člana teh odborov, ki nam lahko ob pravilnem gledanju na šolsko problematiko veliko pomagajo pri učno-vzgojnem delu. Ugoto-tovili so, da so hoapiitecijske šole in poskusni oddelki ugodno vplivali na dvig kvalitete. Zlasti so pomagali učiteljem pripravnikom pri opravljanju strokovnih izpitov. Začeto delo v tem področju je treba nadalje vati in šole v strokovnem ter materialnem pogledu podpreti. Društva morajo poskrbeti, da bo vsak prbsvetni »delavec naročen na strokovna dela Pedagoškega društva. Zaradi nadaljnjega izobraževanja je treba navezati stike z okrajnim in republiškim Pedagoškim centrom. Dosečj je treba večjo povezavo med krajevno in okrajno operativo. Pri sestavi proračunov nalj imajo prednost funkcionalni izdatki. Zato so na sestanku priporočali uvedbo posebnih lokalnih doklad. Za izboljšanje šolstva v tem obmejnem območju in, da bo ostal kader tu, je potrebno sodelovanje in pomoč vseh političnih forumov, sindikatov in piodjetij, tako v materialnem kot tudi moralnem pogledu.
treba reševati z največjo skrb-jq. Glede namestitev po novem zakonu bo treba paziti, da -bo ta zakon pravilno izvajan. Pri razpisu službenih mest preti nevarnost, da bodo nekatere šole ostale brez učiteljev, če bodo v mestih in večjih krajih razpisana vsa službena mesta. Osebni dodatek učiteljem, ki delajo na težjih službenih mestih, naj se poviša. Honorar za nadurno delo je treba izboljšati in urediti nanovo. Društva naj nudijo pomoč pri pritožbah proti nepravilno izvršenim prevedbam. skrbijo naj tudi, da bodo tovariši o pravem času opravili strokovne izpite.
Pred zaključkom seje so bili sprejeti sledeči sklepi:
1.	Ze v mesecu aprilu bo v
Celju izveden prosvetni dan z določenim programom:	dvoje
predavanj in popoldanska gledališka predstava.
2.	Vsa društva naj proučijo Zakon o delovnih odnosih, Zakon o javnih uslužbencih in poročilo o šolski reformi Zavoda za proučevanje šolstva.
3.	Vsa društva naj imajo vsaj tri zborovanja na leto. Na njih naj obravnavajo nujne probleme, izogibajo pa se naj vzdušja uradnih konferenc.
4> Za članstvo je treba organizirati in nuditi primerna letovanja v obmorskih krajih.
nov vrtec
tudi kabineti v dnevnih sobah, kjer lahko shranimo didaktični in drugi material ter igrački. Zgradba ima centralno kurjavo, higienskia, z gumo obložena tla' Skoda le, da niso mislili na stanovanja vzgojiteljic!
Želimo, da se ne bi ponavljala splošna pomanjkljivost, kot je, pri večini gradenj v našem kraju, da namreč z dograditvijo stavbe radi pozabimo nanjo in ne najdemo sredstev za ureditev okolja. Treba bo urediti igrišča, vrt, ograjo in preložiti cestišče.
Vrtec lahko sprejme 7o otrok. Kapaciteto smo že dosegli. Sprejemamo samo otroke zaposlenih staršev in še teh ne bomo mogli več. Radi bi ustregli tudi nezaposlenim materam, da bi bili tudi njihovi otroci deležni predšolske. vzgoje, saj je to poglaviten namen vrtca. Skušali bomo rešiti ta problem s tem, da bomo organizirali popoldansko skupino za otroke nezaposlenih mater, da bi lahko zadnje leto pred šolo obiskovali vrtec. Seveda je tu spet vprašanje kadra.
Pffesre-čn; smo, da imamo tako lep vrtec. S tem pa seveda še ni rešeno vprašanje predšolske vzgoje v Kranju. Kot smo že v uvodu poudarili, bi v Kranju potrebovali še najmanj tri vrtce. Vsekakor pa naj ta nova pridobitev kranjske občine služi za zgled in spodbudo vsem ostalim obč. Ij. odborom.
Ančka Gašperšič
IZ CELJA
Bi ali ne bi? Tako so ugibali nekateri tihi organizatorji: ali bi kazalo prirediti v Celju kako zimsko zabavo za prosvetne delavce? Resni, kakor smo, smo obenem ,tudi skromni, včasih tudi preveliki skeptiki. Od ust do -ust smo drug drugega navduševali, da pridemo. Nekateri so rekli: pridemo, samo če bo kaj prida zabave. In že so se začele priprave. Nihče ni bil bolj v skrbeh kakor prireditelji tega večera. Dvaindvajseti februar — pozen datum! Toda kaj hočemo? Odlašati ne kaže, noči postajajo krajše. Kurent se umika soncu. Ne odnehajmo! Jože pripelje sodček pristne žlahtne kapljice iz svojih goric, »Mesnine« pripravijo »kranjske«, nekje napečejo krofov in končno opora je tu. Domači umetniki dekoraterji spremene telovadnico v bajno dvorano. Celjski inštrumentalni kvintet »Cdk« že igra in vabi .prihajajoče goste-Ni trajalo dolgo. Mize in stoli so skrili svoje suhe noge in venec prijaznih obrazov pretrga začetno tišino. Nova skrb. Kaj pa, če bo premalo stolov? Ali je to mogoče? Resnično. Ne samo iz Celja, marveč iz vse občine tja do Štor in Šmartnega so se zbrali na tej tako preugi-bami prireditvi. Tudi iz sosednjih občin,. celo iz Šmarja so prišli obiskat svoje celjske tovariše.
Prireditev postaja tradicionalna. Prav je, da se prosvetni delavci vsaj enkrat na leto znajdemo v prijetnem razpoloženju. Tovariši iz okolice se pomešajo med meščane in narobe. V veseli in prijetni družbi izmenjajo svoje misli. Proč s pretirano skromnostjo! Brez običajnih zahtev elitnih plesov znamo tudi prosvetni delavci ceniti dostojnost in neprisiljeno zabavo. Ali se bodo kdaj uresničile sanje
lepa dekoracija, otroške risbe nekaterih, da bi se tudi v ta«ti in drugi izdelki, vse to napravi obliki predstavili širši javnosti, notranjost vrtca zelo prikupno. v kateri imajo prosvetni deiav-Prednost stavbe je v tem,, da je ci mnogo dobrih prijateljev, in pritlična, dnevne sobe so dovolj bi tako stopili v stik z ostalimi velike in sončne. Nadvse všeč so državljani v kaki večji dvorani otrokom umivalnice, kjer se s prosvetnim plesom? Zadnja lahko po mili volji umivajo in prireditev je pokazala vse po-tudi pogledajo v ogledalu, če so goje za to. Organizatorjem pri-dovolj lopi. Zelo praktični so reditve vse priznanje.
pričakujejo in se lahko hitro razočarajo, če se jim pričakovanja ne uresničijo. Prizadeti vzgojitelji jih gotovo zelo resno in dobesedno jemljejo. In prav to je za omenjeno rubriko gotovo najtežje. V vzgoji je že tako, da receptov ni in je treba vsak primer posebej obravnavati. S tem seveda ne mislim zanikati nekih skupnih, splošnih črt določenih vzgojnih situacij. Prav tako pa se je treba zavedati množice najrazličnej. ših individualnih slučajnostnih elementov, ki splošne zakonitosti spremljajo, pogojujejo in modicifirajo. Spoznati prav te individualne okolnosti je za tistega, ki sprašuje, in za tistega, ki odgovarja, najtežje, za pametno rešitev vzgojnega problema pa gotovo najvažnejše.
Naloga rubrike Pogovori s starši je, da daje kar se da konkretne vzgojne nasvete in da hrabri in vzpodbuja večkrat že obupane vzgojitelje. Gre torej tudi za njeno izredno pomembno mentalno higiensko funkcijo. Prav zaradi tega morajo paziti avtorji odgovorov na ton pisanja. Le-ta ne bi smel nikoli biti očitajoč (kot n. pr. v odgovoru:	»Moj Cene vse po-
zabi«), oster, nestrpen in pesimističen, temveč vselej ohrabrujoč, vzbujati mora zaupanje v vzgojne sposobnosti vzgojiteljev. Starše je treba pripraviti na to, da se rezultati njihovega prizadevanja največkrat ne bodo pokazali takoj. Morda bodo morali poskušati z , raznimi
vzgojnimi sredstvi in načini, preden bodo dosegli uspeh, in zato ne smejo obupati. Nekateri odgovori so tudi predolgi in utrujajoči.
Ce smo kritični, potem moramo priznati, da so se omenjene napake tu in tam vrinile v naše pogovore. Včasih bolj, včasih manj. Svojo trditev naj utemeljim z dvema primeroma.
Neba mati sprašuje, kaj storiti s hčerko, ki je nenavadno prepirljiva in se hoče vedno uveljaviti, tudi s silo ...
Avtor odgovora pravi med drugim: »Bratec se ji povsem pokorava, znamenje, da je mehkejši in da nima močne volje, zato ji popusti... Ne. pišete, kakšni so njeni šolski uspehi. Bržčaš ni zelo nadarjena, kajti inteligentni otroci uveljavljajo svojo voljo brez prepira in se jim tovariši radi podrede; povprečno nadarjeni otroci pa skušajo svojo voljo uveljavljati s prepirom.« (Mladi svet, štev. 5, str. 156.)
V tem citatu, ki poenostavlja znanstveno resničnost, najdemo napake, ki sem jih že omenil: preuranjeni zaključki, demora-lizirajoč in pesimističen prizvok. Lahko si mislimo, kako je sprejela ugotovitev o nadarjenosti hčerke mati. Ugotavljanje otrokove nadarjenosti je problematično, niti najmanj pa je ne moremo meriti z otrokovo prepirljivostjo. Zato ne moremo trditi, da so povprečno nadarjeni otroci prepirljivi, kakor tudi ne, da so neprepirljivn
FfassatrJ deia¥Ci v cesšs&em tEiralii ea navl poti
Hospitanu na šolah
Na šolo smo dobili tri hospi-tantke na tritedensko prakso. Človek jih je kar vesel, saj prinesejo v delo, kjer smo večina starejši učitelji, vsaj nekaj mladostne svežine, da se ob njihovem'delu pomladiš, ko se spomniš, kako nebogljenega so svoj-čas tudi tebe postavili, v sredo dogajanja. Zato bi jim rad pripravil njih prvo srečanje z našo pedagoško realnostjo tako, da bi odnesle kar najlepši utis, da bi že kar v začetku ne izgubila poguma. Pa se ti pojavi nepričakovano ovira. Stanovanje, ki so ga zanje že obljubili, zadnji trenutek odpovedo. In zopet je upravitelj tisti, ki ponovno obrede vse hiše v vasi, moleduje in prepričuje. Sam se do skrajnosti utesni, da na razpolago žimnico in posteljo, pri kolegici si izposodi blazine in odeje in je ves srečen — kot bi zadel premijo v prvomajski loteriji, če jih končno le spravi pod streho.
Pa sem si. mislil, ali se ne bi dala ta dodatna in neprijetna skrb šolskega upravitelja kako drugače speljati. Treba bi bilo nekje prihraniti le majhen delček tistih sredstev, s katerimi ponekod tako širokogrudno razpolagajo, ter za nekatere šole nabaviti skromna ležišča, ki bi
jih v največji sili postavili — ča drugje ni prostora — vsaj v pisarno in problem bi bil rešen za tiste, ki hospitanle pošiljajo, za upravitelja in za hospitanta same.
S tem pa bi rešili še drug problem. Ista ležišča po šolah bi lahko bila na razpolago tudi med počitnicami tovarišem, ki bi potovali s kolesi z namenom, da spoznajo svojo domovino., V reformirani šoli si ne moremo več predstavljati učitelja, ki bi poučeval domoznanstvo in zemljepis zgolj formalistično. Doživeto pa bo lahko učil le, če bo domovino sam prepotoval. To velja predvsem za mlajše tovariše, ki jim moramo v tem pogledu priskočiti na pomoč. Drugi sindikati in podjetja imajo domove za oddih, mi še nekdanjih lastnih nimamo več. Skromna ležišča po šolah bi vsaj delno zamašila to vrzel in prepričan sem, da bi taka skromna investicija marsikje dvignila tudi kvaliteto pouka. Morda se bo komu zdel gornji predlog glede na možnosti, ki jih imajo druge ustanove, in glede na mnogokrat poudarjeno poslanstvo učitelja-vzgojitelja, preskromen, je pa z malo dobre volje izvedljiv. Kaj pravite?
Za pravilno in pravočasno izvajanje Zakona o javnih uslužbencih
Pri izvajanju Zakona o javnih uslužbencih so različni organi, posebno glede prevedbe uslužbencev, na razne načine tolmačili nekatere odstavke. Tako so, na primer, pri uporabi člena 405, drugi in tretji odstavek Zakona o javnih uslužbencih tolmačili tako, da ‘ se razvrste vzgojitelj, učitelj in strokovni učitelj, ki imajo na dan pravnomočnosti tega zakona pravico do prve periodske po viši ce, v Vil. plačilni razred brez periodske povišice.
Zaradi tega je zaprosil Centralni odbor Združenja učiteljev in profesorjev Jugoslavije sekretariat za občo upravo zveznega Izvršnega sveta, ki ima po tem Zakonu (čl. 442) pravico dajati navodila za izvajanje četrtega dela Zakona o javnih uslužbencih, naj izda tolmačenje k členu 405 Zakona o javnih uslužbencih.
Zato je v Službenem listu FNRJ št. 7 z dne 19. februarja 1958 (str. 137) izšlo Drugo navodilo za izvajanje četrtega dela Zakona o javnih uslužbencih. V tem navodilu (toč. 11) je izšlo tudi tolmačenje drugega odstavka člena 495 Zakona o javnih uslužbencih. Uslužbenci, o katerih govori omenjeni odstavek, namreč vzgojite-
lji, učitelji in strokovni učitelji, ki so imeli na dan pravnomočnosti Zakona prvo periodsko povišico (VIII. razreda), pa bi imeli po številu službenih let pravico do druge periodske povišice, se razvrste v VII. plačilni razred s prvo peri« odsko povišico.
Centralni odbor Združenja je zaprosil sekretariat za občo upravo zveznega Izvršnega sveta, naj izda tudi tolmačenje oziroma navodilo glede prevedbe predmetnih učiteljev po čl. 495, tretji odstavek, Zakona o jav-1 nih uslužbencih, ki so glede napredovanja in prevedbe po določbah tega Zakona v enakem položaju kot učitelji, vzgojitelji in strokovni učitelji.
Pričakujemo, da bo sekretariat za občo upravo izdal podobno tolmačenje tudi gleda prevedbe predmetnih učiteljev.
Da bodo prevedbe pravilno in pravočasno opravljene, pozivamo odbore Združenja učiteljev in profesorjev, naj pri izvajanju Zakona o javnih uslužbencih in pri prevedbah uslužbencev pomagajo organom, ki imajo dolžnost izvajati zakone.
Ali m že ča#?
Pet in dvajset dolgih let je teptal fašistični škorenj našo lepo Primorsko. Zatirano je bito primorsko ljudstvo kakor tudi naš materinski jezik, da ne govorim o žrtvah v NOB, ki so padle, da smo zopet zadihali svobodni zrak. Vrata napredka in prosvete so se nam odprla na stežaj! Od takrat je minilo 12 let. Primorsko ljudstvo 1 je v tem času dovolj dokazalo in dokazuje danes še vedno, da je vredno svobode, ki jo uživa. Obenem pa kliče in poziva odločujoče čimitelje, da mu da-, jo na razpolago vse tisto, kar je še potrebno, da se dvigneta prosveta in kultura na stopnjo, ki jo terja socialistična izgradnja naše domovine.
Šola na Planini pri Ajdovščini domuje v samostanski, 250 let stari stavbi — že sto let. 24. novembra 1957 smo slovesno proslavili stoletnico njenega
'otroci že tudi intelektualno nadpovprečno razviti. Prepirljivost je lahko eden izmed manj važnih znakov za otrokovo nena-darjenost, ne pa odločujoč. Prepirljivost je največkrat posledica pomanjkanja možnosti zdravega uveljavljanja in slabo razvitih socialnih čustev, ki so izredno važna za upravnavanje enakopravnih odnosov . med ljudmi. Lahko gre tudi za manjšo nadarjenost, največkrat pa za nepravilno vzgojo in neprimerno okolje. V našem primeru je to tembolj verjetno, ker mati sanja navaja, da je oče z otrokom zelo strog.
Se drug primer. Gre za sorodno vprašanje kot zgoraj. Otrok hoče vedno kaj drugega kot okolica, jje ukazovalen, svojeglav, zraven pa ambic/. oz en__
Med drugim meni avtor odgovora takole; »Vaša B. je tip otroka z vročekrvnim, koleričnim temperamentom. Z izbijanjem iz glave morate biti zelo previdni, ker njene lastnosti niso posledica nepravilne vzgoje ali vpliva okolice, marveč izvirajo iz otrokove narave. A kar je zasidrano v človekovi naravi, se težko izkorenini.« (Mladi svet, štev. 7, str. 219.)
Ne vem, kako more avtor odgovora tako enostavno trditi, da otrokove slabosti niso posledica nepravilne vzgoje in da so prirojene! Taka trditev je močno tvegana, posebno še zato, ker noben temperament (avtor
obstoja. Šola je navadmo okras vsake vasi. A naša, stoletna starka, napravi porazen vtis na vsakogar, ki jo po,gleda. Pred dvema letoma je bil že odobren načrt, pa tudi kredit zanjo. Prezgodaj smo se veselili! Načrf se ni uresničil. Še danes se z upravičenostjo vprašujemo, zakaj ni prišlo do novogradnje šole, ki smo je tako krvavo potrebni. Šola res ne more več služiti svojemu namenu. Pred kratkim je odpadel v veži omet! To dovolj jasno izpričuje, da je že doslužila. Res! Ne izplača se več vlagati vanjo finančnih sredstev za popravila. Potrebovali ,bd le še nekaj denarja in imeli bi novo šolo, ki bi bila ne. le v ponos vaščanom in občini Ajdovščina, ampak vsej Primorski in seveda tudi nam prosvetnim delavcem.
Prosimo torej odločujoče čd-nitelje, da se čimprej in resno zavzemajo za to zadevo.
pripisuje otrokove slabosti temperamentu) ni absolutno slab ali absolutno dober (zato tudi ni nič kaj slabega, če je otrok koleričnega temperamenta, saj temperamenti redko nastopajo »čistokrvno«). Na osnovi vsakega temperamenta, ki v človeku prevladuje, se lahko razvije več ali manj pozitiven ali pa negativen značaj, kar je odvisno prav od vzgoje in od okolja, v katerem otrok živi-Psihologija in pedagogika seve. da ne zanikata pomembnosti dednosti za človekov razvoj-Bilo bi pa nesmiselno pripisovati ji usodni značaj, pred katerim bi bila vzgoja in okolje popolnoma nemočna. Oprijemati se prirojenosti v tem smislu je vedno slabo in »linija najmanjšega odpora«. K njej se tako in tako radi zatekajo mnogi naši vzgojitelji, da bi z njo opravičili svoje vzgojne pomanj-klj ivosti.
Da bi se v bodoče izognili podobnim napakam, bi morali iti odgovori skozi več rok, zlasti kadar gre za težja vprašanja.
Mislim, da bi bilo dobro pritegniti k sodelovanju tudi starše in poklicne vzgojitelje. Pišejo naj o svojih izkušnjah pri reševanju hujših vzgojnih problemov. Isto velja tudi za pe. dagoške svetovalce v vzgojnih svetovalnicah.
Mislim, da se iz teh misli vsaj deloma vidi, da ima revija zelo važno družbeno vzgojno funkcijo, ki jo uspešno izvršuje. Fr. Strmčnik
PEOSTETNl DELAVEC*
Vekoslav Mlekuž - 60-letnik
Dne 21. februarja t. 1. je slavil Vekoslav Mlekuž svoj 60. življenjski jubilej. Njegovi sodelavci so mu izrekli'zahvalo za vse njegovo dosedanje plodno delo in mu zaželeli še mnogo zdravja in uspehov. Talko so mu čestitali tovariši invalidi pri GOVVI, kjter je sedaj urednik Invalidskega vestnika, tako pa so mu tudi čestitali tovariši v občini Vič v Ljubljani, kjer je že od vsega začetka po osvoboditvi aktiven član mnogih množičnih organizacij, od ustanovitve komune pa njen odbornik in predsednik sveta za socialno varstvo.
Vekoslavu Mlekužu čestitamo k njegovemu življenjskemu jubileju tudi vsi učitelji, tako starejši kot mlajši, ki ga poznamo
!t,,.. ........
potovanja prosvetnih sHavcsv v tujino
Komisija za zveze s tujino pri Združenju prosvetnih delavcev Jugoslavije bo organizirala v letošnjih šolskih počitnicah sledeča potovanja v tujino:
1. POTOVANJE V NR MADŽARSKO
Skupina 45 prosvetnih delavcev bo odpotovala dne 26. julija ob 9. uri iz Beograda z avtobusom izpred poslopja Centralnega odbora Združenja učiteljev in profesorjev Jugoslavije — Kralja Milutina ulica št. 66. Na poti skozi Novi Sad in Subotico se bodo skupini pridružili naši člani iz Vojvodine. Skupina bo ostala v Madžarski 6 dni.
Cena potovanja je okoli 16.000 dinarjev na osebo.
V	ceno je vračunano viziranje potnega lista, prevoz z avtobusom od Beograda preko Segedina in Budimpešte do jezera Balatona in nazaj, hrana in stanovanje v internatih in letoviščih sindikata prosvetnih delavcev republike Madžarske.
2. POTOVANJE V ITALIJO
Za potovanje v Italijo so predvidene tri skupine, v vsaki po 35 naših članov.
Prva skupina odpotuje iz Beograda 9. julija, druga odpotuje iz Beograda 23. julija, tretja pa odpotuje iz Beograda 6. avgusta.
V	času desetdnevnega bivanja v Italiji bo vsaka skupina x4 dni v Rimu, 2 dni v Neaplju, 2 dni v Firencah in 2 dni v Benetkah. Poleg ogleda kulturnih in zgodovinskih spomenikov v navedenih mestih so še predvideni izleti na Vezuv, v Pom-peje, Fiezole in na otok Murano.
Cena potovanja je 26.500 din na osebo.
V	ceno je vračunano viziranje potnega lista, vozna karta II. razreda brzovlaka Sežana—Neapelj—Sežana, prevozi ob prihodu In ob odhodu v posameznih mestih, krožna avtobusna vožnja po Rimu, vstopnine v muzeje in galerije slik, stroški za navedene Izlete in rezervacija prostorov v vlaku, stanovanje in prehrana.
3. POTOVANJE V BELGIJO IN FRANCIJO
V	Brnxelles in Pariz bo odpotovalo 6 skupin po 60 prosvetnih delavcev. Vsaka skupina bo 7 dni v Bruxellesu in 7 dni v Parizu.
Skupine bodo odpotovale iz Beograda: prva 7. julija, druga 14. julija, tretja 21. julija, četrta 28. julija, peta 4. avgusta in šesta 11. avgusta 1958.
Med bivanjem v Bruxellešu si bodo udeleženci potovanja tri dni ogledovali svetovno razstavo, ostali čas pa je predviden za ogled znamenitosti mesta. Po bivanju v Bruxellesu bodo udeleženci potovanja še sedem dni v Parizu.
Cena potovanja je okoli 40.000 dinarjev na osebo.
V	ceno je vračunano viziranje potnega lista v tujih konzulatih, vozna karta II. razreda brzovlaka Jesenice—Miinchen— Bruxelles—Pariz—Miinchen—Jesenice, stanovanje in delna prehrana v Bruxc]lesu, vstopnice za ogled svetovne razstave, stanovanje in celotna prehrana v Parizu, krožna vožnja z avtobusom po Parizu, izlet do Versaillesa, vstopnice za muzeje v Parizu, prevozi pri prihodu in ob odhodu v obe mesti in rezervacija prostora na vlaku.
4. TEČAJ ZA PREDAVATELJE FRANCOSKEGA JEZIKA
Kakor v preteklih letih bo tudi letos prirejen tečaj za 20 do 25 predavateljev francoskega jezika iz slovnice in zgodovine književnosti. Tečaj bo tri tedne v Chamonixu, četrti teden pa bodo udeleženci tečaja v Parizu. Predavatelji tega tečaja bodo znani profesorji francoskega jezika in književnosti iz Pariza.
V	Chamonbcu je stanovanje preskrbljeno v domu Lige za laično šolo, kjer so na letovanju prosvetni delavci iz Francije. To bo izvrstna priložnost za konverzacijo.
Pravico do udeležbe na tem tečaju imajo predvsem predavatelji francoskega jezika in šele potem tisti naši člani, ki obvladajo francoski jezik. Vsi udeleženci morajo namreč solidno obvladati francoščino, da bodo mogli uspešno slediti predavanjem na tečaju.
Cena za udeležbo na tem tečaju in za bivanje sedem dni v Parizu je 54.000 din na osebo.
V	to ceno je vračunano viziranje potnega lista v tujih konzulatih, vozna karta II. razreda brzovlaka od Sežane do Pariza in nazaj do Sežane, prevoz z avtobusom Lausanne—Chamonix in nazaj, stanovanje in popolna prehrana v Chamonlxu in Parizu, krožna vožnja po Parizu, izlet do Versaillesa, vstopnina v muzeje, prevozi pri prihodu in ob odhodu v Pariz in rezervacija prostora na vlaku.
ROK ZA PRIJAVE ZA NAVEDENA POTOVANJA JE 15. APRIL 1958
V	prijavi je treba navesti:
1.	Priimek in ime — kraj stanovanja, ulica In hišna številka, občina in okraj;
2.	kraj in datum rojstva;
3.	poklic — zvanje;
4.	naslov ustanove, kjer je prijavljenec zaposlen;
5.	priporočilo društva, kjer je prijavljenec včlanjen.
Prijave je treba poslati Republiškemu odboru Združenja
učiteljev in profesorjev Slovenije — Ljubljana, Miklošičeva 28/11.
Pripominjamo, da bomo upoštevali le tiste prijave, ki bodo imele širše utemeljitve oziroma priporočila društev (navodila v n*Si okrožnici vsem društvom štev. 23/1 z dne 18. II. 1958).
Po izbiri kandidatov za razpisana potovanja bodo tisti naši člani, ki bodo sprejeti v skupino za potovanje, prejeli najkasneje do 1. maja o tem obvestilo, da si bodo lahko takoj nabavili pri svojem organu (tajništvo za notranje zadeve OLO) potni list. Potni list bodo morali nato poslati Centralnemu odboru oziroma komisiji za stike s tujino našega Združenja v Beograd, da bo ta oskrbel vizume v tujih konzulatih. Po viziranju potnega lista ga bo komisija vrnila zaradi možnosti nakupa deviznih sredstev pri narodni banki.
Komisija za stike s tujino pri Združenju prosvetnih delavcev Jugoslavije v Beogradu je sklenila, da v letošnjem letu olajša udeležencem potovanja plačilo za potovanje s tem, da mora udeleženec polovico plačila za potovanje vplačati pred odhodom na potovanje, drugo polovico pa v obrokih do 15. decembra 1958.
Pravico do udeležbe na potovanjih imajo člani Združenja učiteljev in profesorjev, člani Združenja učit. in prof. strokovnih šol in šele nato člani ostalih Združenj, (vzgojiteljev in učiteljev specialnih šol).
Komisija za stike s tujino pri Združenju prosvetnih delavcev Jugoslavije pripravlja še potovanja načih članov v Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko, Vzhodno Nemčijo, Češkoslovaško, Poljsko in Anglijo. Razpisi za ta potovanja bodo naknadno objavljeni v »Prosvetnem delavcu«.
Tudi v letošnjem letu §e pripravljajo letovišča za prosvetne delavce Jugoslavije v Splitu, verjetno pa tudi v Crikvenici, Iki in v Ljubljani. Tudi navodila za letovanja bodo naknadno objavljena v našem časopisu.
kot zavednega učitelja, k; je že pred vojno kot pedagog vzgajal ne samo našo mladino, temveč tudi mlajše učiteljstvo. Bil j s dolgoletni urednik »Učiteljskega tovariša.« in »Prosvete«.
Zivlijenjslkia pot Vekoslava Mlekuža ni bila lahka. Bodil se je v Bovcu pri Tolminu kot sin revnih kmečkih staršev. 2e kot otrok je spoznal trdoto vsakdanjega življenja, ker si je moral sam služiti kruh. Učiteljišče, je obiskoval v Gorici, kjer se je kot napredno usmerjen dijak vključil v društvo »Preporod«. Ob izbruhu I. svetovne vojne je bil zaradi svoje napredne miselnosti preganjan. Star 18 let je moral na fronto, od koder se je vrnil po vojnj kot invalid.
Po vojni je nastopil svoje prvo učiteljsko mesto na Viču, kasneje pa v šoli na Graibnu v Ljubljani. Bil je aktiven član takratnega Učiteljskega združenja, saj je kot urednik »Učiteljskega tovariša« in »Prosvete« objavljal misli napredno usmerjenega učiteljskega gibanja- Kot vseskoz; pošten in resnicoljuben človek se j® boril na vsakem koraku proti takratnim reakcionarjem. Prav zarad; tega so mu prepovedali nadalje urejati list; bil je postavljen pod nadzorstvo takratne policije.
Vsa ta spoznanja in borba proti reakcionarjem ga je utrdila, izkristalizirala njegov značaj in ga pripravila za boj proti fašističnemu okupatorju. Z vso vnemo zavednega učitelja se je leta 1941 vključil v OF, postal je kmalu član »Učiteljskega matičnega odbora OF« v Ljubljani. Bil je propagandist i.n poverjenik OF v šoli na Grabnu. Deloval pa je tudi aktivno na terenu na Viču, kjer je bil vključen v Narodno zaščito in sodeloval v raznih akcijah. Vse to je opravljal vestno dn požrtvovalno do aretacije leta 1944, ko so ga Nemci odpeljali v taborišče Dachau.
V taborišču je preživljal strahote gestapovskega režima. V nečloveških pogojih je kot invalid ostal neeimajian v veri v skorajšnjo zmago. Nikoli ni tožil, vedno je svojim tovarišem — internirancem dajal moralni vzpodbude, prinašal prinašal jam je radijska poročila .ter jih obveščal o dogodkih na front; In doma.
Po osvoboditvi, ko se je vrnil Iz taborišča, se je takoj vključil v delo. Kot mnogi prosvetni delavci, je tudi; on moral iz razreda, ker ga je dolžnost klicala na drugo odgovorno mesto. Postal je član iniciativnega odbora Zveze vojaških vojnih invalidov Slovenije in opravljal posle sekretarja, kmalu nato pa je postal urednik »Invalidskega vestnika«, ki ga urejuje še danes. Izvoljen je bil za člana izvršnega odbora ZVVI Slovenije !n za člana centralnega odbora ZVVI Jugoslavije- Poleg že navedenih dolžnosti Se še vedno vključuje v delo 'za mladino, zlasti v Društvu prijateljev mladine, v TVD Partizanu, v DPD Svobodi na Viču in drugih organizacijah, kjer nudi aktiz-no pomoč pri vzgoji naša mladine.
Vekoslavu Mlekužu kličemo ob njegovi 60-letnici na mnoga, zdrava in uspehov polna leta!
C.F.
Šola za zdravljenje z zaposlitvijo
Prvi inštitut te vrste so pred kratkim ustanovili v Witikonu v Švici. Triletno šolanje usposablja gojence v dokaj novi zvrsti zdravilstva. Poleg medicinskih predmetov, med njimi bolniško telovadbo, poučujejo risanje, slikanje, obdelovanje lesa itd. Zdravljenje z zaposlitvijo uporabljajo danes kot učinkovito zdravstveno metodo pri ranjencih, živčno bolnih In drugih.
Reorganizacija šolske mreže v občini Ilirska Bistrica
Glede na reformo šolstva so z začetkom tekočega šolskega leta reorganizirali šolsko mrežo v ilirskobistriški občini. V času italijanske okupacije je. bilo na njenem sedanjem ozemlju kar 64 šol, po vojni pa se je njihovo število skrčilo na 17, zdaj jih je 13, med njimi osemletka v Ilirski Bistrici, ostale po po večini nižje organizirane, eno ali dvo-oddelčne. Šolsko mrežo so zožili z odpravo nekaterih šol oziroma razredov in z združevanjem šol in razredov. Mnenja DUP upravni organ ni dovolj upošteval in je organizacijo izvršil po svoje. Vprašanje je, kako se bo uveljavila.
Pretežno hribovit svet ne bo prenesel združitve eno ali dvooddelčnih v večod-delčne šole brez internatov in sodobnih prevoznih sredstev, pešačenje šoloobvezne mladine na dolgih poteh in predvsem v zimskem času pa bo šolski obisk močno oviralo. Tudi uspehi, ki jih hoče doseči re-
Smrl
najstarejšega
učitelja
Ko smo ga za »praznik pomladi« obiskali' v spremstvu Zelenega Jurija — bilo je 24. aprila preteklega leta —je bil še zdrav in veder. Prerokovali smo mu, da bo učakal vsaj 100 let, kar je tud; šam upal. A usoda je hotela drugače. Pred tednom dni smo pokopali tovariša Jožeta Klemenčiča, najbrž najsta-rejšega upokojenca iz vrst slovenskega učiteljstva. Počival bo v Galiciji pri Žalcu, kjer je služboval polnih 40 let in preživel tudi dobo pokoja do svoje smrti.
Pokpjn;. tovariš Jože Klemečič je bil rojen 26. septembra 1862 6 Radmirju v Zg. Savinjski dolini. Njegovo prvo službeno mesto je bilo Šentvid pri Vipavi, od koder je že leta 1834 prišel v Galicijo. S svojim odkritim značajem, s poštenim, neumornim delom si je pridobil spoštovanje vaščanov in ljubezen učencev.
Težak je bil boj z nazadnjaškimi elementi, vendar uspešen. Njegova aktivnost je tudi v Galicijo prinesla preobrazbo. Kako. je znal vcepljati ljubezen do rodne giude, kaže dejstvo, da ni bilo v času NOB niti enega izdajalca iz vrst njegovih učencev; vsi so kot en mož sodelovali v osvobodilnem gibanju.
Dvakrat smo v zadnjih letih z mladino žalske gimnazije obiskali zaslužnega starčka. Obakrat je bil našega obiska iskreno vesel.
Tretjikrat, dne 22. februarja t. 1., pa smo ga spremili na njegovi zadnji poti. Pred šolo v Galiciji, kjer je ležal na mrtvaškem odru, se je poslovil od njega tovariš Mehtig, sedanji tamkajšnji šolski upravitelj, ter orisal pokojnikovo šolsko in izvenšolsko -delo. Nato mu je spregovoril zadnje besede tovariš Predan v imsny tovarišev iz Žalca, sveta za šolstvo in sveta za kulturo in prosveto pri obč. ljud- odboru v Žalcu. Mladinski pevski zbor iz Zalča mu je zapel pesmico, Spomladi vse se veseli. Žalni sprevod je krenU proti pokopališču. Na, grobu mu je v imenu Društva učiteljev in profesorjev žalske občine spregovoril tovariš Pejovnik, žalostno svečanost pa je zaključila pesem.
Učiteljskim vrstam bo ostal pokojni Jože Klemenčič v svetlem spominu.
M.R.
NOVE KNJIGE
Knjižnica »ČEBELICA« (cena broš. 50 din, kart 110 din)
35.	knjiga V. Wimkler: O FANTU, KI JE ZNAL ŽVIŽGATI
36.	knjiga F. Bevk: PETER KLEPEC (izide v marcu)
Knjižnica »SINJI GALEB« (cena broš. 90 din, ppl. 150 din,
epi 190 din) v
47.	knjiga B. White: MORSKA SKRIVNOST — že izšla
48.	knjiga M. Maly: JANOŠIK — izide v marcu
Knjižnica »KONDOR« (cena broš. 130 din, ppl. 250 din)
17.	knjiga Tagore: SPEVI — izide v marcu
18.	knjiga Carlo Goldoni: KRČMARICA
IGRA IN DELO .
Smiljan Ogorelec: ELEKTROMOTORCEK — 70 din
»ZLATA PTICA«
»ŠPANSKE PRAVLJICE«, izbral in prevedel prof. Niko Košir, ilustriral M. Sedej — 132 strani — (že izšla)
»GLOBUS« — Potopisi
Tibor Sekelj: VIHAR NAD ACONCAGUA — 203 strani z originalnimi fotografijami .(že izšla)
Robert Neubauer: CEYL0N — Temeljiti popis te dežele — originalne fotografije. Knjiga ima 323 strani (že izšla).
ZALOŽBA »MLADINSKA KNJIGA«
LJUBLJANA, Tomšičeva ul. 2	.
formirana šola, v takih razmerah ne bodo mogli biti zadovoljivi. Odpravljene so šole in razredi, premalo pa je poskrbljeno, kam z učenci.
Sola v Ilirski Bistrici, n. pr., je bila zgrajena za 300 učencev, s tekočim šolskim letom se jih je nabralo nad 900. Zato so raztreseni po celem mestu, pouk teče v šestih stavbah. Letos še v dveh izmenah, k letu po vseh
perspektivah že v treh, kar pa bo glede na oddaljenost učencev s podeželja povsem neizvedljivo. Ker ostale šole v občini nimajo pogojev za osemletko, bodo učenci višjih razredov morali vsi v osemletko v Ilirski Bistrici. Ker poleg učilnic primanjkujejo tudi vsi drugi potrebni prostori, je edina rešitev nujna zidava novega šolskega poslopja, za katero je
idejni načrt že izdelan. Cez nekaj let bo osemletko predvidoma obiskovalo do 1200 učencev.
Ostale šole v občini glede prostorov več ali manj zadovoljujejo, bolj kočljivo pa je zvečine vprašanje šolskih stavb samih, njihovega inventarja in učnih pripomočkov. Materialnemu stanju svojih šol bo morala občina v bodoče posvetiti več skrbi.
Nuši Kramar - Verbičevi v slovo
Kruta Usoda nam je ugrabila
našo drago tovarišico NUŠO KRAMAR, predmetno učiteljico defektologinjo v Zavodu za gluho mladino v Ljubljani.
Zapustila nas je v času, ko se že pojavljajo prve pomladanske
Šolske cvetke
Pri zemljepisni uri so obravnavali zemljepisni položaj ter se ob tej priliki porazgovorili tudi o mednarodnem klicu na pomoč:	SOS, Morsejevi znaki: ...	...
Naslednji dan so imeli dijaki ponavljalne izpite. Član komisije je bil tudi' profesor zemlje-pisja. V desnem zgornjem kotu table je zagledal znamenje ...------... Ostal je zvest. be-
sedam prejšnjega dne, da je treba v nesreči bližnjemu pomagati.
Brodolomcev ni. bilo.
»Ste slišali kdaj o Akropoli?«
»Da, to je bila Periklejeva hči.«
»Kdo je protestant?«
»Kdor se zanima za slovensko slovstvo.«
»In kdo je bil Vilhar?«
»Levstikov domači učitelj.«
cvetke. Rože in mladina, ki Jih je tako ljubila, so jo spremljale na njeni zadnji poti.
Kot hčerka profesorja na učiteljišču se je tudi sama odločila za učiteljski poklic. Kako srečna je bila na prvem službenem mestu v Lučah, kjer so jo otroci in domačini vzljubili tako, da so se s težkim srcem poslovili od nje, ko se je odločila za še težjo nalogo, za poučevanje gluhe mladine. V novem delovnem področju Je kaj kmalu uveljavila svoje pedagoške sposobnosti. Njen temeljiti strokovni študij, široka razgledanost, plemeniti značaj, prirojena sposobnost za odlično podajanje učne snovi, predvsem pa velika ljubezen do mladine so kmalu uvrstili drago Nušo med najboljše pedagoge našega zavoda. Z veseljem je sodelovala tudi v Društvu učiteljev in vzgojiteljev posebnih šol in ustanov.
Presrečna je bila v krogu svoje družinice. Najboljša žena; vzorna mamica trem hčerkicam in skrbna gospodinja je bila enako vestna tako v šoli kakor doma.
Mnogo prekmalu je zaslutila prve znake hude bolezni. Ni klonila. Neumorno, kljub hudim bolečinam in prečutim nočem je še vedno prihajala med nas. Tiho je dogorevala v ljubezni do svojih in gluhih otrok.
Sele posledice težke operacije so jo za vedno odtrgale od šole. Toda med kratkotrajnim izbolj-
šanjem Je zopet prijela z* pero In še s slabotno roko nap/sala poslednje prispevke za šolski list gluhe mladine. V mislih Je bila vedno med nami vse do naJteSjih dni.
Draga Nuša! Bila si poosebljena dobrota. Tvoja osebnost nam bo ostala svetal zgled delavnosti* iskrenega tovarištva in najvest-nejšega izpolnjevanja življenjskih dolžnosti. Tvoji učenci in vwi, k) smo toliko lepih let živeli in de. lal ob Tebi, pa Te bomo ohranili v trajnem spominu.
D. O
Nove šole v državni prestolnici
Prebivalstvo Beograda stalno narašča, mesto se širi, mladina je vedno več. v prihodnjih šti-riji letih, to je do konca 1931, nameravajo v Beogradu porabiti za razvoj šolstva sedem milijard 656 milijonov dinarjev. Poleg več strokovnih in srednjih tehničnih šol z delavnicami in laboratoriji bodo zgradili tudi za osnovne in. srednješolska učence 52 novih šolskih poslopij s 545 učilnicami.
Moderni ROMAN
NOVA PREVODNA ZBIRKA
Nova zbirka bo v celoti namenjena izdajanju najtebranejših del svetovnega romanopisja, pri čemer bo založba dala poudarka zlasti takim delom, ki zaradi svoje vsebine ali literarne oblike zaslužijo, da jih prištevamo ne samo med najboljša, temveč tudi najznačilnejša med sodobnimi svetovnimi romani. Zbirka bo posegala po delih, kakršna nastajajo v različnih kultu-mih območjih evropskega, ameriškega in vzhodnega sveta. Vse knjige te zbirke bodo zaradi visoke vrednosti romanov tiskane na finem, brezlesnem papirju, poleg tega pa bo založba posvečala njihovi opremi kar se da največjo skrb. Letos izidejo naslednja dela:
Klberto Morem®: PREZIR
V tem romanu, ki ga kritika enodušno označuje kot pisateljevo najboljše delo, pripoveduje Moravia o socialnih in intimnih problemih, s katerimi se srečujejo izobraženci ne samo v današnji Italiji, temveč vsepovsod v modernem svetu. Moravia pripoveduje z velikanskim darom za psihološko napeto, pronicljivo pripovedovanje ter z izrednim posluhom za skrite socialne in duhovne sile, ki vodijo življenje modernega človeka. Roman bo izšel v oktobru.
Ndimtm Moiler: GOLI IN MRTVI
(v dveh knjigah)
Zgodba obsežnega romana je omejena na en sam dogodek — izkrcavanje ameriških čet na malem otoku Anopopei sredi Tihega oceana in prodiranjem v njegovo notranjost, ki jo branijo Japonci. Nad romanom je razprostrta atmosfera džungle, trpljenja in smrti. Roman je ena najbolj pretresljivih podob zadnje vojne, kar jih je ustvarila svetovna literatura. Roman izide konec leta.
WiIIicnn Faulkner: DIVJE PALME
Posebnost tega romana je v tem, da ga sestavljata dve zgodbi, ki samostojno tečeta druga ob drugi, in se vendarle medsebojno dopolnjujeta. Roman »Divje Palme« vsebuje strani in prizore, ki sodijo med najlepše, kar je Faulkner sploh kdaj napisal. Roman izide decembra.
Kasimir Edsdimid: SIMON B0LIVM
To je povest, čudovita zgodba o venezuelskem narodnem heroju Simonu Bolivarju. Prizorišče romana je tisti ogromni severozahodni trikot južnoameriškega kontinenta, ki ga danes izpolnjujejo države Venezuela, Kolumbija in Ekvador, tipični svet, nabit kreol-sko-mulatske vitalnosti. Knjiga izide septembra.
Danili Granin: ISKALCI
Posebna vrednost romana, je v tem, da ni idealizirana in zato iznakažena slika današnjega življenja v Sovjetski zvezi. Je pravičen prikaz sovjetske stvarnosti, gledane skozi prizmo važnih sprememb v družbenem življenju zadnjih let v tej velikanski državi. Knjiga izide oktobra.
Vseh teh 6 knjig stane v prednaročilu, elegantni sodobni opremi, v platneni vezavi 5200 din. To naročnino lahko prednaročnilk plača v zaporednih mesečnih obrokih po 500 dinarjev, počenši z mesecem naročila.
Državna založba Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26, Oddelek za knjižne zbirke
TU ODREŽITE!
NAROČILNICA
Podpisani obvezno naročam zbirko MODERNI ROMAN, katere I. serija vsebuje naslednja dela:
Alberto Moravia — PREZIR
Norman Mailer — GOLI I.N MRTVI (v dveh knjigah)
William Faulkner — DIVJE PALME Kasimir Edschmid — SIMON BOLIVAR Danili Granin — ISKALCI
Naročnino v skupnem znesku 5200 din bom plačal takoj, v mesečnih obrokih po , počenši z mesecem naročila.
Točen naslov: ime___________________________. poklic -------------—
Lastnoročni podpis
Opomba: neželjeno črtati!