4/2018 letnik CXX 121 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Ker v Sloveniji, z izjemo medu, še nimamo izdelane karakte- rizacije čebeljih pridelkov, morebitnih potvorb cvetnega prahu, matičnega mlečka in propolisa ne moremo prepoznati in jih odpraviti, je Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano razpisalo aplikativno raziskavo karakterizacije čebeljih pridelkov v letih 2017–2019, ki jo v sodelovanju z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, Ericom iz Velenja ter Interte- kom iz Nemčije izvaja ČZS. V prvem delu objavljamo povzetek poročila o raziskavi karakterizacije matičnega mlečka. Matični mleček Matični mleček je izloček krmilnih in mandibularnih žlez čebel delavk, starih od 6 do 15 dni, in ima ključno vlogo pri razvoju matice v družini. Z matičnim mlečkom hranijo čebele vse čebelje ličinke tri dni, po tretjem dnevu pa samo ličinko, iz katere se bo razvila matica. Kaj se bo razvilo iz oplojenega jaj- čeca, čebela delavka ali matica, je odvisno samo od hrane. Ma- tica se celo življenje prehranjuje samo z matičnim mlečkom. Danes se matični mleček uporablja v farmaciji, prehran- ski industriji in tudi v kozmetiki. Uvrščamo ga med funk- cionalna živila, saj so rezultati raziskav pokazali, da ima matični mleček številne funkcionalne lastnosti, kot so an- tibakterijsko, protivnetno, dezinfekcijsko, antioksidativno in antitumorsko delovanje ... Biološka dejavnost matičnega mlečka se večinoma pripisuje bioaktivnim maščobnim kisli- nam, proteinom in fenolnim spojinam. Različne možnosti uporabe matičnega mlečka dajejo temu čebeljemu pridelku velik pomen. Posledica tega je tudi velik uvoz matičnega mlečka v vse države, ki nimajo zadostne lastne proizvodnje. O svetovni proizvodnji matičnega mlečka ni uradnih po- datkov, vendar strokovnjaki ocenjujejo, da približno 60 % svetovne proizvodnje, to je približno 2000 ton, proizvede Kitajska, skoraj vsa proizvedena količina se izvozi na Ja- ponsko, v ZDA in Evropo. Več mlečka pridelajo še Japonska, Koreja ter države vzhodne Evrope, nekaj pa tudi Španija, Grčija, Francija in Italija. Lastnosti svežega matičnega mlečka Matični mleček je pretežno topen v vodi, ima nizko vre- dnost pH (med 3,5 in 4,5), specifična gostota je 1,1 g/ml. Je od umazano bele do belo rumene barve, kremast. Ima ki- selkast, oster vonj, okus pa izrazito kisel, rahlo trpek, rahlo sladek, oster in pekoč. Viskoznost matičnega mlečka je odvisna od vsebnosti vode in starosti – če je shranjen na sobni temperaturi, počasi posta- ja bolj viskozen. Star matični mleček, ki ni pravilno skladiščen, je temnejše barve in lahko postane žarkega okusa. Po pobira- nju in ob stiku z zrakom postane pri temperaturi 15 °C rumen zaradi prisotnosti albumina, ki nastane med sušenjem. Sestava matičnega mlečka Sestava matičnega mlečka je dokaj zapletena. Sestavlja- jo ga voda, maščobe, beljakovine, sladkorji, aminokisline, organske kisline, steroli, estri, fenolne spojine, minerali, elementi v sledovih in druge snovi. Sestava sladkorjev, vseb- nost vode, beljakovin in 10-hidroksi-2-decenojske kisline (10-HDA) so najpomembnejši kriteriji za karakterizacijo matičnega mlečka. Sestava je odvisna od sezonskih in okolj- skih dejavnikov. Vsebuje tudi pelod rastlin, na katerih so če- bele nabirale nektar in pelod, zato na osnovi pelodne analize matičnega mlečka lahko sklepamo na njegovo poreklo. Rezultati raziskave V letu 2017 smo analizirali 12 vzorcev matičnega mlečka iz štirih statističnih regij Slovenije (Podravska, Osrednje- slovenska, Posavska, Gorenjska). Zbranim vzorcem smo določili vsebnost vode, pepela, beljakovin, maščob, 10-hi- droksi-2-decenojske kisline (10-HDA), sladkorjev, vrednost pH, kislost, maščobnokislinsko sestavo ter opravili pelodno analizo. Pridobljeni rezultati za slovenski matični mleček so v skladu s sestavo matičnega mlečka, kot jo na osnovi pre- gleda rezultatov raziskav predlagajo Sabatini in sod. (2009). Poleg medu so primarni čebelji pridelki še cve- tni prah, matični mleček in propolis. Sestava teh pridelkov je, bolj kot sestava medu, odvisna od okolja in tehnologije pridelave. Zaradi funk- cionalnih lastnosti in s tem koristnosti uporabe čebeljih pridelkov v humani prehrani se njihova poraba povečuje, s tem pa tudi možnost, da se na naših prodajnih policah znajdejo čebelji pri- delki vprašljive kakovosti in porekla. Karakterizacija čebeljih pridelkov, 1. del Mag. Andreja Kandolf Borovšak Svetovalka JSSČ za varno hrano andreja.kandolf@czs.si Barva analiziranih vzorcev mlečka Fo to : J as na B er to nc el j, B io te hn išk a f ak ul te ta 4/2018 letnik CXX122 Nalogo bomo nadaljevali tudi v naslednjih dveh letih, ko bomo ugotavljali tudi vplive staranja na lastnosti mlečka. Voda predstavlja največji delež matičnega mlečka. Re- zultati vsebnosti vode v slovenskem matičnem mlečku so v območju 64,5 do 67,8 g/100 g. Povprečna vsebnost pepela v vzorcih slovenskega matičnega mlečka je bila 1,02 g/100 g z razponom od 0,94 do 1,08 g/100 g. Matični mleček ima nizko vrednost pH, od 3,6 do 4,2, v sklopu naše raziskave je bil razpon vrednosti bistveno manjši, med 3,73 in 3,87, v povprečju 3,81. Povprečna kislost vzorcev slovenskega matičnega mlečka je bila 4,19, območje pa 3,74 do 4,51 mL 0,1 N NaOH/g. Vsebnost maščob je odvisna od sezonskih vplivov, zato so vrednosti tega parametra bolj variabilne. Rezultati za vseb- nost maščob so imeli največji razpon vrednosti med obrav- navanimi fizikalno-kemijskimi parametri, od 4,59 do 7,65 g/100 g. Povprečna vsebnost maščob v vzorcih slovenskega matičnega mlečka znaša 5,95 g/100 g. Pomembna kompo- nenta maščobne frakcije matičnega mlečka je 10-HDA. Te maščobne kisline v naravi ne najdemo, značilna je samo za matični mleček, zato je njena vsebnost pomemben kriterij njegove pristnosti. Pristen mleček mora vsebovati vsaj 1,4 g 10-HDA/100 g. V vzorcih slovenskega matičnega mlečka je bila povprečna vsebnost dvakrat višja od te vrednosti (2,81 g/100 g), območje je znašalo od 2,48 do 3,26 g/100 g. Vsebnost beljakovin je bila v analiziranih vzorcih matič- nega mlečka precej izenačena, v območju od 11,66 do 12,74 g/100 g, s povprečno vrednostjo 12,15 g/100 g. Glavna sladkorja matičnega mlečka sta monosaharida fruktoza in glukoza, vedno je prisotna tudi saharoza, v manj- ših koncentracijah so prisotni tudi nekateri oligosaharidi, ki so lahko v določenih primerih primerni tudi za določanje pri- stnosti matičnega mlečka (Sabatini in sod., 2009). Analizirani vzorci so vsebovali od 2,3 do 4,5 g fruktoze/100 g, med 3,4 in 5,3 g glukoze ter med 0,5 in 2 g/100 g saharoze, trije vzorci sa- haroze niso vsebovali. Vsi vzorci vsebujejo maltozo, nekateri pa tudi erlozo in melecitozo. Maltoze je med 0,5 in 0,6 g/100 g, melecitozo vsebujejo samo trije vzorci, vsebnosti so znašale od 0,5 do 0,7 g/100 g, v drugih vzorcih matičnega mlečka je bilo melecitoze manj kot 0,5 g/100 g (pod mejo detekcije). V analiziranih vzorcih prevladuje pelod pravega kosta- nja (Castanea sativa), podobno kot v medu, pridelanem na območju RS. V mlečku je pelod pravega kostanja zastopan v skoraj 92 % vzorcev in je edini pelod v matičnem mlečku, ki je prevladujoč, druge vrste peloda so zastopane v manj kot 45 %. Glede na rezultate lahko rečemo, da so bili analizirani vzorci zagotovo slovenskega porekla. Rezultati so nastali v okviru Programa ukrepov na področju čebelarstva v RS v letih 2017–2019, ki je bil financiran iz sredstev državnega proraču- na in proračuna EU. Celotno poročilo je objavljeno na: http://www.czs.si/ Upload/files/Letno_porocilo_karakterizacije_cebeljihpridelkov_2017.pdf. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Dvobarvne dišavke so ena najbolj razširjenih in po- gostih dišavk pri nas. Samice so črne z rdečerjavo obar- vanimi dlakami na zadku, medtem ko imajo samci rjave dlake po vsem telesu in jih je težko ločiti od podobnih vrst. Samice lahko zamenjamo le z rogatimi dišavkami, ki so enako obarvane, a so večje in imajo rogate izrastke na sprednji strani glave. Dvobarvne dišavke gnezdijo v praznih polžjih hišicah, v katerih nekaj zaporednih zaro- Dvobarvna dišavka (Osmia bicolor) Dr. Andrej Gogala gogala62@gmail.com dnih celic predelijo s stenami, zgrajenimi iz kaše zgrizenega listja. Ker bi bile izpostavljene hišice lahko dostopne raznim zajedavcem, jih zakrijejo z bo- rovimi iglicami, ki jih najdejo v okolici, kot vidimo na foto- grafiji. Pri zbiranju peloda za hrano zarodu niso izbirčne. Dejavne so od prvih toplih dni v marcu do junija. Velike so 10–11 mm. Viri: Bogdanov, S. (2011): The royal jelly book: Royal jelly and bee broad: harvest, composition, quality. V: The royal jelly book, 1: 1–13, www.bee- -hexagon.net/royal-jelly/ (junij 2017). Daniele, G., Casabianca, H. (2012): Sugar composition of French royal jelly for comparison with commercial and artificial sugar samples. Food Chemistry, 134: 1025–1029. Kandolf Borovšak, A., Lilek, N., Bertoncelj, J., Korošec, M., Klemenčič Štrukelj, N. (2017): Letno poročilo aplikativne raziskave Karakterizacija čebeljih pridelkov ter vpliv postopkov obdelave in shranjevanja cvetnega prahu na njegovo kemij- sko in mikrobiološko sestavo. Lukovica: Čebelarska zveza Slovenije, str. 51-81. Kanelis, D., Tananaki, C., Liolios, V., Dimou, M., Goras, G., Rodopoulou, M. A., Karazafiris, E., Thrasyvoulou A. 2015. A suggestion for royal yelly specifications. Archives of Industrial Hygiene and Toxicology, 66: 275–284. Popescu, O., Mărghitas, Al. L., Dezmirean, S. D., Mureşan, O. L, Laslo, L., Tofal- vi, M. (2008): A characterization about physical-chemical composition of royal jelly. Bulletin Animal Science and Biotechnologies, 67,1-2: 244–248. Ramadan, F. M., Al-Ghamdi, A. (2012): Bioactive compounds and he- alth-promoting properties of royal jelly: A review. Journal of Functio- nal Foods, 4, 1: 39–52. Sabatini, G. A., Marcazzan, L. G., Caboni, F. M., Bogdanov, S., Bicudo de Almeida-Muradian, L. (2009): Quality and standardisation of royal jelly. Journal of ApiProduct and ApiMedical Science, 1, 1: 16–21. Šimúth, J., Bíliková, K., Kováčová, E. (2003): Royal jelly proteins as a tool for development of functional ingredients for health. Standing Commission of Apitherapy, 5 str., http://www.fiitea.org/foundation/fi- les/312.pdf (julij 2017).