POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE mag. FRANJO BOBINAC Predsednik uprave Gorenja Sami moramo delati, ne gre se preveč znašati na državo. Ta pa mora biti pravična. Gospodarstvo moramo najprej razbremeniti, četudi to pomeni, da se DDV za kakšno stopnjo dvigne. S povišanjem stopnje DDV-ja razbremenimo delo, obremenimo potrošnjo in s tem omogočimo gospodarsko rast. Ta pa je osnova za zaposlovanje. Seveda bomo potem bolj konkurenčno sposobni, s tem pridemo do cilja blaginje. LETO XXXVIII, 29. SEPTEMBER 2006, CENA 298 SIT, 1.25 EUR ŠTEVILKA 39 OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a 3000 CELJE SN00032 J h| . i j IW*”"! mr 1 i J 1 lj Častni občan občine Mozirje odslej tudi Anton Venek STRAN 8 KURILNO OLJE EL in EURODIESEL Informacije in naročila MINI MARKETING, d.o.o. Stranice PE: Prečna 17, Oplotnica 02 845 01 26 Upravljanje s stanovanji Kersnikova 11, 3320 Velenje Tel.: 00386 (0)3 898 16 00 E-mail: habit@rlv.si Internet naslov: http://www.habit Posredovanje v prometu z nepremičninami Pisarne; Šaleška 18d, Velenje, Zadrečka 11, Nazarje Tel.: 00386 (0)3 897 51 30, nepremičnine GSM: 041/ 665-223 E-mail: habit.nepremicnine@siol.net V podjetju Habit d.o.o., se ukvarjamo predvsem s poslovanjem z nepremičninami, kjer je glavna dejavnost upravljanje z nepremičninami, ter organizacijo gradbeno-obrtnih in instalacijskih del na stanovanjskih in drugih zgradbah. V podjetju Habit d.o.o., se ukvarjamo tudi s posredovanjem v prometu z nepremičninami za kar imamo pridobljeno ustrezno licenco Ministrstva za okolje in prostor. Storitve, ki jih opravljamo: m sestavljanje pogodb in svetovanje; IB vpisi v zemljiško knjigo; IB cenitve nepremičnin v okviru pooblaščenih sodnih cenilcev; IB oglaševanje na internetu, ter v časopisnih medijih; IB brezplačni ogledi za kupce in najemnike nepremičnin; H provizijo zaračunamo samo v primeru, če pride do sklenitve posla NASA STROKOVNOST IN ZANESLJIVOST BOSTA VAŠA VARNOST IN ZADOVOLJSTVO! OSREDKA Tretja stran iKimžMicA---——"------------------------------------------------------------ V kapitalističnem družbenem sistemu je zasebna lastnina sveta stvar in če imamo v Sloveniji sedaj takšen sistem, bi se morali tega v celoti zavedati. Seveda pa to ni tako enostavno, ker smo (z izjemo naših najmlajših) preživeli nekaj desetletij v sistemu, v katerem je bilo »vse naše«, zato je bil odnos do zasebne lastnine neprimeren. Po petnajstih letih samostojnosti v Sloveniji proces privatizacije še ni zaključen. Razlogov za to je več, med najpomembnejšimi pa je zagotovo ta, da se država težko odreče koristim, ki jih prinaša lastništvo. Na primer: imeti v večinski lasti banko ne pomeni samo pobirati njen dobiček, ampak pomeni tudi možnost vplivanja na ceno denarja in princip njegovega investiranja. Imeti v večinski lasti medij ne pomeni samo pobirati njegov dobiček, ampak pomeni tudi možnost vplivanja na javno mnenje. In tako naprej. Eden izmed glavnih razlogov, zakaj se je neslavno razletel odbor za reforme Janševe vlade, je bila tudi nepripravljenost vlade na hitrejšo in temeljitejšo privatizacijo, ki jo je sedanja koalicija s sloganom »za umik države iz gospodarstva« obljubljala pred volitvami leta 2004. Tako smo po tem vprašanju praktično še vedno tam, kjer smo bili v času Ropove vlade. V časniku Finance smo lahko pred dnevi prebrali, da je v najnovejšem rednem letnem poročilu Economic freedom of the World, ki ga izdaja kanadski inštitut Fraser, med 130 državami z vseh celin Slovenija po indeksu ekonomske svobode uvrščena na nečastno 74. mesto, skupaj z gospodarsko mnogo manj razvito Hrvaško, ekonomsko neznano Mongolijo in tremi južnoameriškimi državami Paragvaj, Nikaragva in Argentina. Med članicami Evropske unije je po omenjenem kriteriju Slovenija na povsem zadnjem mestu. Ker so za izdelavo letošnjega poročila pri Fraserju uporabili podatke iz leta 2004, lahko Janša upravičeno kaže s prstom na Ropa, toda razen postopnega zmanjševanja davka na plače Janševa vlada ni storila še nič konkretnega, da bi se stanje v bližnji prihodnosti bistveno spremenilo. Časa ima še dve leti, upamo pa lahko, da se bo v tem obdobju izboljšalo tudi stanje na področju pravosodja in da bo minister Šturm uspel vzpostaviti pravno državo. IZ VSEBINE: Aktualno: Nasprotovanje lastnikov gozdov ne zadržuje nabiralcev.......4 Engo Gornji Grad: Rešitev v soproizvodnji toplote in elektrike... 6 Mozirje: Odprli materinski dom.............11 Ekstempore Mozirski gaj: Na platna prenesli barve Na platna prenesli barve sončnih jesenskih dni................12 Galerija Mozirje: Z Matevžem Lenarčičem smo spoznali svet, kot ga vidijo ptice...12 Ljubno: Najstarejša občanka Marija Zaleznik je dopolnila 97 iet..14 laze pri Kokarjah: Vaške igre za zaključek občinskega praznovanja...........19 ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 39, 29. september 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298 SIT, 1.25 EUR za naročnike: 268 SIT, 1.19 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. PRETIRANO NABIRANJE GOZDNIH SADEŽEV JE VSESTRANSKO ŠKODLJIVO Nasprotovanje lastnikov gozdov ne zadržuje nabiralcev V zadnjem času se v gozdovih Zgornje Savinjske doline, zlasti na njenem severnem koncu ob gozdnih cestah in stezah pojavljajo prometni znaki, ki prepovedujejo ves promet vključno s kolesarjenjem ter celo prepovedujejo prehod nabiralcem gozdnih sadežev. Človeškemu rodu je poleg lova nabiralništvo vso njegovo zgodovino, če zanemarimo nekaj zadnjih desetletij, omogočalo preživetje, zato je vprašljivo, če bodo takšne prepovedi ljudi odvrnile od te dejavnosti oziroma konjička, saj v današnjem času tega ni potrebno početi zaradi zagotavljanja eksistence. Bolj se nagibamo k mnenju, da je pretirano nabiranje zlasti brusnic, borovnic in gob dostikrat le moda, da se nabiralec lahko pohvali, koliko košar, litrov, kosovje prinesel domov. Marsikdo prostodušno pove, da tega niti ne porabi, važno pa je, da mu zavidajo prijatelji. Ker je jesenski čas tisti, ko je sezona nabiranja raznih divjih sadežev in gob na višku, nas je zanimalo, kaj o teh prepovedih menijo pristojni in prizadeti. KAJ O TEM PRAVI ZAKON? Zakon o gozdovih v svojem petem členu med drugim pravi, da se lastninska pravica izvršuje tako, da lastnik gozda mora: - dovoliti v svojem gozdu prosti dostop in gibanje drugim osebam -dovoliti v svojem gozdu čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali v skladu s predpisi. Oglasili smo se pri komandirju Prav tako niso prejeli nobenih pri-Policijske postaje Mozirje Viliju Bez- jav o vandalskem obnašanju v goz-jaku, ki namje povedal, da na policiji dovih, vsaj od kar je v veljavi nov Prometni znak, ki ni v skladu s predpisi, ni obvezujoč (foto: Marija Lebar) niti od lastnikov gozdov niti od nabi- Zakon o javnem redu in miru. ralcev doslej še niso prejeli kake Kar se tiče prometnih znakov, ki prijave v zvezi z omenjeno tematiko, prepovedujejo nabiralcem gozd- Naša anketa Opozorilne table na gozdnih poteh Jesen je pred vrati. Narava nas je obdarila z različnimi užitnimi plodovi. Nekatere smo sami vzgojili, drugi rastejo na gozdnih jasah in gozdovih. Prav te najraje nabiramo, nekateri za užitek, drugi spet za zaslužek. Vendar nikoli ne smemo pozabiti, da narave ne smemo ropati. Naberimo toliko gozdnih sadežev, kot jih bomo porabili zase in za bližnje. Vendar danes to ni povsod mogoče. Lastniki gozdov so namreč marsikje postavili opozorila, ogradili svojo lastnino in tako številne nabiralce ali samo sprehajalce prikrajšali za naravne lepote. Irena Božičnik, Mozirje Sama zase sem vedno rada nabirala, predvsem borovnice, ne nabiram pa gob, sem namreč slab gobar in jih ne najdem. V zadnjem času se vse redkeje podam v gozd, ker se bojim klopov. Ne zdi pa se mi prav, da nekateri nabiralci naredijo v gozdu pravo razdejanje, ker ne poznajo pravilnega nabiranja. Nikola Jelaš, Nazarje Gob ne nabiram, ker jih ne poznam. Pa tudi po gozdu ne hodim. Kljub temu pa sem mnenja, da bi nabiralci morali upoštevati zasebno lastnino. Vsak lastnik ima pravico prepovedati gibanje na svojem območju. Prav tako pa sem prepričan, da bi ljudje gozdne dobrine morali nabirati le zase v mejah normalnega in ne polniti prtljažnikov. Marija Fludernik, Mozirje Sama zelo rada nabiram brusnice in borovnice, seveda z rokami, kersez»rifeljnom« naredi preveč škode. Žal pa nisem gobar, pri iskanju teh plodov narave nimam sreče. Tudi danes sem nabirala brusnice in v gozdu opazila precej pohojenih in zbrcanih gob. Bile so sicer strupene, a so kljub temu za okras v naravi in tega ljudje ne bi smeli početi. Da lastniki gozda ne dovoljujejo nabiranja gozdnih sadežev, se mi ne zdi prav, saj so ti sami zrasli. Sama še nisem doživela, da bi me kdo iz gozda ali svojega ozemlja podil. To je doživela moja prijateljica. David Pečnik, Ljubno ob Savinji Gobe nabiram predvsem za rekreacijo. Prvič je vsekakor treba v gozd s pravim gobarjem, ki ti pokaže, kako je gobo treba odrezati in očistiti. Mislim, da bi morali delati bolj na preventivi in ljudi poučiti, kako nabirati oziroma koliko jih lahko naberejo in ne prepovedati nabiranja. Tega danes nihče ne upošteva. Prepričan sem tudi, daje potrebno upoštevati voljo lastnikov gozda, če ti ne dovolijo razna nabiranja. Saj to je podobno, kot če bi nekdo prišel v vrt ob hiši, kjer rastejo gobe in si jih nabral. Fanika Strašek, Varpolje Na obeh straneh se pretirava, tako pri nabiralcih kot lastnikih gozdov. Vsak nabiralec naj bi si za rekreacijo in manjši priboljšek lahko nabral tiste gozdne sadeže, ki se jih je namenil. Nabiranje je tako lep konjiček, da bi ga lastniki morali dovoliti, saj sem prepričana, da tem gre le za princip, ker sami ne morejo vsega pobrati. Da pa se polnijo prtljažniki, uničuje podrastje z različnimi grabljami, to pa se mi ni nikoli zdelo prav. Oto Zvir, Rečica ob Savinji Sam se z nabiranjem gozdnih sadežev ne ukvarjam, to je bolj hobi moje mame in brata. Se mi pa zdi, da različne omejitve in prepovedi gibanja po gozdu niso nikomur v korist. Vsak ljubitelj nabiralništva bi si moral nabrati toliko gozdnih sadežev, kolikor jih bo sam porabil. Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem nih sadežev dostop v gozdove, pravi komandir Bezjak, da noben prometni znak, ki ni v skladu s predpisi, ni obvezujoč. ČUDNI POGLEDI NA TURIZEM Znano je, da je turizem najbolj hitro rastoča gospodarska panoga na svetu z letno rastjo osem odstotkov. Veliko slovenskih ponudnikov turističnih storitev na podeželju omenja v svojem programu za goste tudi nabiranje gozdnih sadežev, kar je gotovo atraktivna ponudba. Od turizma je odvisna tudi eksistenca marsikaterega prebivalca Zgornje Savinjske doline. Ko se gost pripelje k nam iz Avstrije preko Pavličevega sedla in na vsaki »kozji stezi« opazi prometne znake, da je zemljišče privatna last in daje gibanje prepovedano, se gotovo ne more počutiti zaželen, prej ga taki napisi odvrnejo od tega, da bi se ustavil in v dolini zapravil kakšen evro ali tolar. Stvari so celo tako absurdne, da lahko vidiš ob cesti veliko, značilno oblikovano leseno tablo, ki kaže smer k določeni kmetiji, zraven pa je z rdečo barvo dodan napis, daje gibanje po omenjeni cesti prepovedano. KAJ PRAVI GOZDARSKA STROKA? Damjan Jevšnik, vodja krajevne enote Nazarje Zavoda za gozdove Slovenije pravi, da nemir, ki ga v gozdove prinašajo nabiralci gozdnih sadežev, vpliva predvsem na živali. Zlasti so na to motnjo občutljive nekatere vrste zaščitenih živali, kotsta sova in divji petelin. Gozdarji imajo priporočilo, da v nekaterih predelih ne sekajo v zimskem in pomladanskem času, ko so živali za nemir bolj občutljive. Pretirano nabiranje gob je škodljivo tudi za drevje, saj to z glivami živi v sožitju, ki se strokovno imenuje mikoriza, kjer gre za izmenjavo živil in vode med drevesom in glivo. Nekatera drevesa, zlasti jelka je od tega sožitja življenjsko odvisna. Če torej trgamo, brcamo ali odnašamo gobe, spreminjamo naravno ravnovesje v gozdu. S svojo hojo po gozdnih tleh pa tudi trgamo hite, občutljiva podgobja vtleh, ki se razprostirajo več metrov okoli nadzemnega dela. »Danesje vgozdovihžetežko najti predel, kjer ne bi naletel na človeka. Mislim, da je rešitev le v samoomejevanju. Če je človek dovolj zrel, da se zaveda občutljivih odno- SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Ali menite, da je privatno zdravstvo izboljšalo usluge pri osebnih zdravnikih? Anketiranci so v veliki večini mnenja, da privatno zdravstvo nikakor ni izboljšalo uslug osebnih zdravnikov. Da 16% 84% Tokrat sprašujemo: Ali menite, da imajo lastniki gozdov prav, ko prepovedujejo nabiranje gozdnih sadežev v svojih gozdovih? Vaš odgovor nam lahko zaupate v anketi, ki jo objavljamo na spletni strani www.savinja.com. Glasovanje bo potekalo do vključno torka, 3. oktobra 2006. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. OBČINA LJUBNO Za večjo možnost preživetja pri srčnem zastoju sov v naravi, bo tudi pri nabiranju gozdnih sadežev ravnal ne samo po predpisih, pač pa tudi naravi prijazno« VSI LASTNIKI NE MISLIJO ENAKO Obiskali smo Jožeta Hriberška na kmetiji Jermančnik na Poljanah. Gospodarje že večkrat izrazil predlog, da bi skozi njegov gozd speljali gozdno učno pot: »Veste, veliko mi je do tega, da bi šolska mladina in otroci iz vrtca prihajali v gozd pod budnim očesom osveščenih vzgojiteljev, da bi jim ti na kraju samem razložili, da je treba na to, da drevo zraste, čakati eno celo človeško življenje. Da je treba z gozdom pametno gospodariti in ga negovati. Gozd ni divjina, ki bi rasla kartako sama od sebe. Otroci bi se tako dobro razgibali, se nadihali svežega zraka in se naučili spoštovati naravo!« »Kaj pa gobarji, ali vas tudi ti ne motijo?« nas je zanimalo. »Vam bom čisto odkrito povedal. Na tem svetu smo samo popotniki, ko se naša pot konča, ničesar ne moremo odnesti s seboj, zato tudi nikoli nisem bil jezen, če je kdo gobaril v mojem gozdu. A kar se dogaja zadnjih desetletje nezaslišano. Cele horde nabiralcev se podijo po gozdu. Prihajajo od vsepovsod, ne samo iz naše doline, celo iz Celja, Žalca ali Polzele pridejo. In prehodijo vsako ped in odnesejo vse, da se gobe ne morejo niti »vsejati« več. Česar ne poznajo, pa zbrcajo in se najbrž sploh ne zavedajo, kako so gobe v življenju gozda pomembne. Da ne omenjam še tega, da se poskušajo pripeljati čim bližje in z izpuhi delajo škodo. Avtomobile parkirajo kjer koli, da po svoji lastni cesti ne moreš s traktorjem v svoj lastni gozd na delo. Pa še nekaj je; avtomobilski hrup in vpitje plašita živali. Že moje ovce vogradah, imam jih okoli sto, so čisto preplašene, kaj šele uboga divjad! Tako vam rečem, to se ne bo dobro končalo! Ravno zato mije toliko do tega, da bi mlade bolj poučili, da bi spoštovali to, kor nam je dala narava in so nam zapustili predniki v dolgih stoletjih.« In zaključek? Zdravo kmečko mnenje ima torej še vedno prav, Samo če se bomo tako naučili gledati na naravo, bomo imeli kaj od nje tako lastniki kottisti, ki smo vtujem gozdu le gostje in se moramo tako tudi obnašati. Marija Lebar Občina Ljubno seje na podlagi pobude krajevnega zdravnika Igorja Kočevarja odločila za nakup defibri-latorja za srce. Aparat stane približno 700 tisoč tolarjev in je po navedbah Kočevarja v ambulanti Ljubno nujno potreben v primerih srčnega zastoja oziroma trepetanja. Obenem zagotavlja, da ga bo uporabljal po svoji Prve dni septembra seje mozirska kmetijska svetovalna služba, ki deluje pod okriljem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije oziroma Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, preselila v nov upravni center v Podrožniku. Kmetijske svetovalke imajo nove poslovne prostore vtretjem nadstropju levo, delovni čas in telefonske številke pa so ostale nespremenjene. Po besedah vodje kmetijsko svetovalne službe Štefke Goltnik je bila selitev zaradi rušitve obstoječega zadružnega objekta seveda nujna, strokovni presoji v dobro ohranjanja življenja občanov ljubenske občine. Županja Anka Rakun dodaja da bodo dogovor o nakupu v najkrajšem času zapisali v pogodbo, saj se želijo izogniti morebitnim lastniškim nejasnostim v primeru odhoda sedanjega zdravnika. Savinjčan odločitev za nov upravni center pa je bila smiselna iz več razlogov. V zadnjem obdobju kmetijske svetovalke večino svojega časa porabijo za pomoč kmetom pri prijavljanju na razne javne razpise, pri čemer so potrebne najrazličnejše priloge v obliki potrdil, izpisov ipd. Ker so odslej praktično vse strokovne službe, kjer je mogoče pridobiti omenjene priloge, v novem upravnem centru, bo delo kmetijskih svetovalk lahko še bolj učinkovito kot doslej. KF Telefonske številke Kmetijsko svetovalne službe Mozirje: 839-09-10,839-09-12,839-09-13. 0 KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA MOZIRJE Boljši pogoji dela na novi lokaciji OBČIN GORNJEGRAJSKI ENGO NAJ BI PRED ZMRZALJO REŠIE HOLDING SLOVENSKIH ELEKTRARN Rešitev v soproizvodnji toplote in elektrike Svetniki gornjegrajske občine naj bi po dnevnem redu zadnje seje med drugim obravnavali poročilo o zaključnem računu občinskega podjetja za oskrbo s toplotno energijo za leto 2005, katerega bi moral »zagovarjati« tedanji direktor Toni Rifelj. Namesto tega je njegov naslednik mag. Aleš Bratkovič predstavil vidike finančne sanacije in ukrepe, s katerimi nameravajo potegniti podjetje iz finančno neugodnega položaja. Po zagotovilih Bratkoviča in župana Riflja vstopa v igro Holding slovenskih elektrarn (HSE) kot strateški partner, ki bo od Ekološkega sklada in Probanke z diskontom odkupil 290 milijonov tolarjev dolga (od 490 milijonov glavnice). HSE namerava razvoj sistema daljinskega ogrevanja nadgraditi s proizvodnjo električne energije na lokaciji dosedanje žage sosednje Smreke. Bratkovič je prepričan, da gre za realen projekt, pri tem pa je bistveno, da ostaja Engo še naprej v 100-odstotni lasti Občine Gornji Grad, ki bo tudi v prihodnje kontrolirala ceno energije. Glede na to, da seje v preteklem obdobju občutno zvišala cena energenta, bo potrebno po novem letu razmišljati o višji ceni toplote, kar naj bi poleg novih odjemalcev pripomoglo k rentabil-nejšemu tekočemu poslovanju Enga. Iz poslovnega poročila za preteklo leto je razvidno, da je imela družba na zadnji dan leta za 13,7 milijonov tolarjev kratkoročnih ter- A I I H ! ~^ .TCOMS'Mrrm^Mp^ ,;y Jupiter in voli V praksi dela gornjegrajskega občinskega sveta in še bolj župana Tonija Riflja se je zgodil pomemben in pomenljiv preobrat. V preteklosti smo večkrat (torej celotna javnost) poslušali imena ljudi, ki iz tega ali onega vzroka niso pravočasno poravnavali svojih obveznosti do občinskega proračuna oziroma komunalnega podjetja. Po domače povedano, občinska uprava je smatrala za sveto seznaniti svetnike s konkretnimi neplačniki položnic. Največkrat so bili na udaru nosilci stanovanjskih pravic, kar ni narobe, saj je obveznosti treba poravnati. Lepo in prav, vendar se zastavlja vprašanje, zakaj seje utečena praksa prekinila, ko so svetniki terjali imena Gornjegrajcev, ki ne plačujejo porabljeno toplotno energijo. Čeprav je direktor Enga mag. Aleš Bratkovič odličen strateg in pronicljiv analitik, je bil njegov odgovor precej neprepričljiv. Če bi se širile govorice, kdo in koliko je dolžan, bi bilo kon-traproduktivno do novih strateških partnerjev, je poskušat pomiriti duhove Bratkovič z dodatno obrazložitvijo, da se z neplačniki ukvarja sodišče. Celo toje bilo slišati, da lahko dolžniki tožijo Engo, v kolikor bi se javno govorilo o njihovih imenih. Torej lahko Bratkovič pričakuje, da bo imel težave s Smreko, katere imejejavno omenit, čeprav, v resnici, med bivšimi dolžniki. Kdo so torej ljudje, za katere Bratkovič z molčanjem zastavlja svojo kredibilnost in dobro ime? Verjetno ne nepomembneži, ki se tako ali tako trudijo, da poravnajo svoje obveznosti pravočasno. Bratkoviču je seveda jasno, da je Engo javno podjetje, financirano tudi z denarjem davkoplačevalcev, zato imajo ljudje pravico vedeti, kdo so tisti, ki že tako kritično stanje še poslabšujejo. Znano je, da zgledi vlečejo, kar pomeni, da se lahko posvečenim pridruži še kdo. Po nekoliko prirejenem reku: če velja za Jupitra, si lahko privoščijo tudi voli. Savinjčan jatev do kupcev toplotne energije. Na vprašanje svetnika Stanka Ogradijo, kdo so dolžniki, je Bratkovič omenil samo podjetje Smreko, kije medtem glavnino obveznosti že poravnala. Za Engo ostajajo še naprej precejšnje breme obveznosti do dobaviteljev, saj na zadnji dan lanskega leta podjetje izka- zuje skoraj 74 milijonov obveznosti, od tega je 43 milijonov toženih. Na letni ravni je družba ustvarila za dobrih 12 milijonov tolarjev izgube ali dober milijon na mesec, tako da skupaj s preneseno čisto bilančno izgubo iz leta 2004 ta za preteklo leto znaša skoraj 44 milijonovtolar-jev. Savinjčan LJUBIJA Končana sanacija plazu Saniran del cestišča na »gorenjskem klancu« (foto: Jože Miklavc) Po več kot enem letu lahko poročamo, da je plaz na cesti med vasjo Gorenje in Mozirjem v Ljubiji saniran ter da se promet spet nemoteno odvija. Upravljavci ceste so v podporni nasip vgradili več kot sto kubičnih metrov skal in betona, vse skupaj pa pokrili s plastmi gramoza in zemlje, kar bo v prihodnosti omogočilo ponovno zaraščanje. Na tem cestnem odseku je zdaj potrebna še temeljita obnovitev asfaltnega cestišča, na kar na stotine voznikov težko čaka. Jože Miklavc ZGORNJI DOL Rešitev v odbojni ograji Nekaj dni po tragični prometni nesreči v Zgornjem Dolu seje odzval inšpektor iz Medobčinskega inšpektorata Velenje Franc Zajam-šek in si skupaj z direktorico gornjegrajske občinske uprave Jožico Rihter ogledal izredno nevaren odsek ceste, na katerem so se zgodile že številne prometne nesreče. Po njegovem je najbolj primerna rešitev za zaščito bližnje stanovanjske hiše namestitev od- bojne ograje in postavitev prometnega znaka ter nadaljevanje postopka preko republiške inšpektorice, pristojne za regionalno cesto. Rihterjeva je na pristojne naslovila uradni zahtevek o številu prometnih nesreč na tem odseku, v teh dneh pa naj bi si nevaren ovinek v Zgornjem Dolu ogledala tudi pristojna republiška inšpektorica. Savinjčan CaJ IISIA PRIHODNOSTI V MOZIRJU »Na mladih svet stoji« Samo Kramer (desno) in Peter Goltnik sta prvopodpisana na listi mladih (foto: Benjamin Kanjir) S temi besedami je Aleksander Videčnik, predlagatelj liste mladih, ki se bodo na jesenskih volitvah potegovali za sedeže v mozirskem občinskem svetu, pospremil njihovo predstavitev. Slednja je bila na mozirskem sejmišču 23. septembra. 13 mladih v starosti med devetnajstimi in šestintridesetimi leti se bo na prihajajočih volitvah potegovalo za naklonjenost volivcev mozirske občine. Na listi, ki sojo sami poimenovali Lista prihodnosti, sodelujejo študentje različnih fakultet, predavatelji, direktorji družb, nosilci pomembnih družbenih dejavnosti. Torej mladi izobraženci, za katere prvopodpisani liste Samo Kramer trdi, da ob odločanju v občinskem svetu ne bodo dvigovali rok kar tja v en dan. Bodo pa jih dvignili takrat, ko bo kdorkoli, ne glede s katere politične opcije bo prišel, dal predlog, koristen za vse občane. Mladi, nestrankarsko opredeljeni, želijo gledati v prihodnost, preteklosti pa v nobenem primeru ne nameravajo pogrevati. Idej jim ne manjka, so odločni in pripravljeni od besed preiti k dejanjem. Hkrati s predstavitvijo programa so mladi na sejmišču organizirali kmečko tržnico. Na voljo so bile domače dobrote, pecivo, kruh, sadje, prišel je tudi Ribničan s suho robo. Zelo dober obisk je pokazal, da ljudje pogrešajo takšnih in podobnih prireditev. Poskrbljeno je bilo tudi za otroke, saj so bile organizirane različne spretnostne delavnice. Mladi z Liste prihodnosti so se pokazali, moč njihovega programa in besed bodo dokončno ocenili volivci, ki jim bodo omogočili ali pa ne, da bodo sodelovali v prihodnjem občinskem svetu. Benjamin Kanjir JAVNA RAZPRAVA 0 POVEČANJU KONKURENČNOSTI GOSPODARSTVA IN SPODBUJANJU PODJETNIŠTVA Razvoj regije Sa-Ša v rokah uspešnih podjetij Dr. Andrej Horvat (v sredini) je poudaril, da so razvita podjetja tista, ki morajo izvajati pritisk na državo (foto: Tatiana Golob) Prejšnji ponedeljek je v dvorani Centra Nova v Velenju potekala javna razprava, katere namen je bil informirati udeležence o gospodarskih reformah, predstaviti pot do povečanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva na evropskem trgu in spregovoriti tudi o načinih spodbujanja podjetništva, ki jih predlaga slovenska vlada. Na razpravi so sodelovali državni sekretar iz Službe Vlade RS za razvoj dr. Andrej Horvat, predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bob-inac in generalni direktor Direktorata za podjetništvo in konkurenčnost dr. Andrej Kitanovski, ki je na razpravi zamenjal ministra za gospodarstvo mag. Andreja Vizjaka. Javna razprava se je pričela s splošno predstavitvijo trenutnega stanja slovenskega podjetništva, kateremu gre, po mnenju dr. Ki-tanovskega, vedno bolje. Nadalje je Kitanovski predstavil načine, s katerimi želi slovenska vlada povečati konkurenčnost gospodarstva, precej besed je namenil tudi predstavitvi segmenta inovacij. Njegovi predstavitvi je sledila predstavitev povezave gospodarstva s šolstvom, o tem je spregovoril dr. Horvat. Za udeležence javne razprave, to so bili predvsem predstavniki malih in velikih podjetij Savinjsko-Šaleške regije, direktorji in predstojniki javnih služb in ustanov naše regije, pa je bil zanimiv predvsem pogovor s predsednikom uprave Gorenja mag. Franjem Bohincem, v katerem je mag. Bobinac predstavil svoj pogled na možnosti razvoja gospodarstva: »Sami moramo delati, ne gre se preveč znašati na državo. Ta pa mora biti pravična. Gospodarstvo moramo najprej razbremeniti, četudi to pomeni, da se DDV za kakšno stopnjo dvigne. S povišanjem stopnje DDV-ja razbremenimo delo, obremenimo potrošnjo in stem omogočimo gospodarsko rast. Ta pa je osnova za zaposlovanje. Seveda bomo potem bolj konkurenčno sposobni, s tem pridemo do cilja blaginje.« V nadaljevanju je Bobinac poudaril še velik pomen šol in cestne infrastrukture: »Samo iz Gorenja vsak dan pride in odide najmanj 150 kamionov. In žalostno bi bilo, ob tem slepem črevesu, kot se reče naši regiji, da o Koroški sploh ne govorimo, da bi morali zaradi tega seliti proizvodne lokacije na druga mesta.« Bobinac je še poudaril, da bi bilo prav, da se v Savinjsko-Šale-ški regiji vsaj na področju energetike ustanovi visokošolska ustanova, tudi področja ekologije in industrijskega oblikovanja ne gre zanemarjati. Daje vse to pomembno, seje strinjal tudi dr. Horvat, pri tem pa je poudaril, da so ravno uspešno razvita podjetja tista, ki morajo izvajati pritisk na državo, da se vse to zgodi. Če v tej regiji ne bi bilo tako uspešnega podjetja, kot je Gorenje, potem težko, da bi bil nek interes države, da vlaga v tej smeri: »Če bo ta regija oziroma bodo vaša podjetja vložila v fakulteto za na primer industrijski design, potem za uresničitev tega obstajajo zelo realne možnosti. Skratka, tam, kjer bo gospodarstvo vložilo in bo videlo svojo priložnost, tam se bodo tudi stvari na področju izobraževanja odvijale v pozitivni smeri.« Tatiana Golob © SLAVNOSTNA SEJA OB PRAZNIKU OBČINE MOZIRJE w Častni občan odslej tudi Anton Venek Prejemniki priznanj Občine Mozirje za leto 2006 z županom Ivanom Suhoveršnikom (foto: Benjamin Kanjir) Občina Mozirje v spomin na pomembne dogodke iz preteklosti praznuje 25. septembra svoj praznik. Na ta dan se občinski svetniki na čelu z županom ter mnogi občani in nosilci družbenopolitičnega življenja zberejo na slavnostni seji. Slednja je bila tokrat v avli rečiške osnovne šole. Uvodni del programa svečanega dogodka je pripadel šolarjem. Po Zdravljici Mojce Bitenc, dramskemu programu in petju Mladinskega pevskega zbora, ki ga vodi Darja Goltnlk, je ravnateljica šole Andreja Hramec v vlogi povezovalke programa predala besedo županu Ivanu Suhoveršniku. V slavnostnem govoru seje župan ozrl na leta lokalne samouprave in se dotaknil razvoja, kije bil na ravni občine dosežen od leta 1995. Zahvalil seje svojima predhodnikoma, Jakobu Presečniku in Jožetu Kramerju, ki sta občino uspešno vodila pred njim. Prav tako se je spomnil svetnikov, ki so znali v pravem trenutku sprejemati dobre odločitve in na ta način pomagali pri vodenju te institucije. Osrednji del govora je župan namenil prihodnosti dveh samostojnih občin, mozirske in rečiške. Pohvalil je demokratično voljo, ki so jo krajani krajevne skupnosti Rečica ob Savinji izrekli na referendumu. Suhoveršnikjih je na poti te odločitve ves čas podpiral, zato upa, da bosta znali novi občini poiskati skupne točke in mesta DOBITNIKI PRIZNANJ OBČINE MOZIRJE ZA LETO 2006 NAZIV ČASTNEGA OBČANA OBČINE MOZIRJE - Anton Venek - za neprecenljiv prispevek na področju šolstva, delovanju društev in pri razvoju kraja NAGRADA OBČINE MOZIRJE - Kulturno društvo Godba Zgornje Savinjske doline Mozirje - ob 30-letnici delovanja ZLATA PLAKETA S PRIZNANJEM OBČINE MOZIRJE - Ivan Zupan iz Mozirja - za dolgoletno delo na društvenem področju in pri razvoju kraja - Alojz Blažič iz Grušovelj - za prizadevno delo na področju gasilstva in pri razvoju kraja - Kulturno društvo Rečica ob Savinji - za pomembne dosežke na področju predstavljanja kulture in njenih bistvenih sestavin povezovanja za uresničitev novih projektov. Po slavnostnem govoru je sledila podelitev letošnjih občinskih nagrad, ki jih posamezniki prejmejo za dolgoletno delo pri razvoju in afirmaciji občine. Najvišjo, naziv častnega občana, je tokrat prejel dolgoletni ravnatelj mozirske os- OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Zakon o lokalni samoupravi v 34. a členu določa, da so člani občinskega sveta, župan in podžupan občinski funkcionarji, ki svojo funkcijo opravljajo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo svoje delo opravljal poklicno, z njegovim soglasjem se lahko za poklicno opravljanje funkcije odloči tudi podžupan. Poklicni podžupan naj bi sprejemal 50 odstotkov županske plače, vendar so bili svetniki mnenja, da v tako majhnih občinah, kot je gornjegrajska, profesionalizacija podžupana ni smiselna, zato so s šestimi glasovi proti štirim zavrnili spremembe in dopolnitve statuta občine. Svetnike ni prepričala niti razlaga, da so dolžni statut uskladiti z zakonodajo. Za svetnika Stanka Ogradijo je ravnanje zakonodajalca skregano z logiko, zato bi po njegovem prepričanju morali na državnem nivoju bolj upoštevati mnenja majhnih občin. V resnici občinski svetniki v tem primeru ne odločajo, ampak potrjujejo že sprejeto. Uskladitev statuta bo tako morala počakati najmanj do prvega sklica novega občinskega sveta po volitvah. Ko se občinski svet konstituira, tako župan Toni Rifelj, o statusu podžupana ne odloča občinski svet, ampak župan, čeprav je zakonodajalec v tretjem odstavku 33. a člena opredelil, da o poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet. novne šole Anton Venek. Ob koncu uradnega dela slavnostne prireditve so se obiskovalcem predstavili člani folklorne skupine Kulturnega društva Rečica ob Savinji, ki gojijo pristne zgornjesavinjske plese. Benjamin Kanjir V nadaljevanju seje so svetniki preklicali sklep o imenovanju Slavka Kobetiča za direktorja Zavoda za pospeševanje turizma Gornji Grad. Sklep o imenovanjuje bil sprejet na aprilski seji občinskega sveta, Kobetič pa naj bi funkcijo nastopil 1. junija za dobo štirih let, vendarje pred podpisom pogodbe odstopil iz razlogov, o katerih smo pisali tudi v Savinjskih novicah. Savinjčan OBVESTILO Upravna enota Mozirje, Davčni urad Velenje - Izpostava Mozirje, Območna geodetska uprava Velenje -Geodetska pisarna Mozirje, Inšpekcijske službe in Občina Mozirje, poslujemo od 2. oktobra 2006 v Upravnem centru Mozirje, Šmihelska cesta 2. Poslovni čas in uradne ure imamo nespremenjene. Naročnik objave: Upravna enota Mozirje Svetniki zavrnili spremembo statuta 0 DR. FRANC KRAMBERGER UMEŠČEN KOT NADŠKOF IN METROPOLIT Maribor je postal nadškofijsko mesto V mariborski stolni cerkvi so v nedeljo ob 160. obletnici škofovskega posvečenja blaženega Antona Martina Slomška razglasili mariborsko nadškofijo in metropolijo, ordinarij dr. Franc Kramberger poje bil umeščen za prvega mariborskega nadškofa in metropolita. Apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello je v nagovoru po predaji listine o razglasitvi nove nadškofije dr. Krambergerju pozval tako mariborsko nadškofijo kot celjsko in murskosoboško škofijo k nadaljevanju dobrega sodelovanja, vernike pa, naj ostanejo zvesti svojemu prepričanju, kakor mu je bil vse življenje zvest škof Slomšek. Prvi mariborski nadškof je v svojem nagovoru dejal, da se z razglasitvijo končujejo vsa letošnja dogajanja ob ustanovitvi novih škofij, zdaj pa se začenja pastoralno, versko, duhovno in tudi kulturno ter narodnostno delo po smernicah drugega vatikanskega koncila. Z ustanovitvijo novih škofij sta v Sloveniji nastali dve cerkveni pokrajini. Dosedanja mariborska škofija seje razdelila na tri dele in obsega škofiji v Celju in Murski Soboti ter nadškofijo Maribor. Cerkveni pokrajini predseduje nadškof metropolit. V podrejenih škofijah ima metropolit pravico nadzorovati, da se natančno ohranja vera in cerkvena disciplina, sicer pa v teh škofijah nima vodstvene oblasti. Savinjčan Ordinarij dr. Franc Kramberger je prvi mariborski nadškof in metropolit (foto: EMS) RAZLIČNA TOLMAČENJA CERKVENIH OBREDOV Presoja v rokah duhovnikov Med ljudmi se pojavljajo številna vprašanja vezana na cerkvene zakramente kot so krst, birma in pogreb, pri katerih imajo duhovniki (župniki) pristojnost odločati, ali bodo zakrament sploh podelili. Tako se dogaja, da župnik odkloni krst otroka neporočenim staršem, medtem ko drugi župnik znotraj iste dekanije zakrament brez obotavljanja opravi. Kateri torej ravna v nasprotju z zakonikom cerkvenega prava oziroma drugim cerkvenim predpisom, ob upoštevanju Jezusovih besed, ki pravi, da »je prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno«? Generalni vikar celjske škofije Jože Kužnik odgovarja, da je pristojnost o primernosti krsta otroka v rokah domačega župnika, ki naj bi razmere najbolje poznal. Pogoj za krst otroka je vera, pravi Kužnik. Najprej vera staršev in zagotovilo, da bodo otroka vzgajali v veri, potem pa tudi vera cerkvenega občestva. Župnik mora v starših prepoznati vsaj kanček garancije, da bodo skrbeli za versko vzgojo otroka, drugače se krst odloži do primernih okoliščin. Odgovor generalnega vikarja je precej posplošen, so pa zato zavrnjeni starši največkrat bolj konkretni in poiščejo župnika, ki »izgubljene« sprejme brez pomisleka. »Glede sodelovanja oziroma somaševanja pri pogrebnih mašahje načelo, da pokojnega pokoplje duhovnik domače župnije. Iz upravičenih razlogov (če je s pokojnim v sorodu, če je bil pokojni aktiven član župnijskega občestva, reden obiskovalec maš in podobno) lahko sodeluje tudi drugi duhovnik. Primernost glede tega je prepuščena presoji domačega duhovnika,« razlaga generalni vikar Kužnik. Ker so pogrebi praviloma precej javna zadeva, je težko prikriti primere, ko je župnik odslovil svojega kolega zaradi osebnih razlogov, ki niso imeli s pokojnikom oziroma njegovo družino nobene povezave. Eno je gotovo, beremo med svetimi spisi: napovedano božje kraljestvo zahteva korenite spremembe v mišljenju in ravnanju ljudi. Tako kot pri vsaki stvari se tudi v odnosih med župniki in »navadnimi smrtniki« vse začne in konča pri denarju. Večina se z »obveznimi« plačili duhovniku sooči ob smrti v družini, zato smo generalnega vikarja celjske škofije prosili za pojasnilo, ali je znotraj škofije določena enotna cena za pogrebne storitve in, če je, koliko znaša tarifa za posamezne storitve. Po njegovih zagotovilih veljajo enotne cene za vseh šest slovenskih škofij in sicer je taksa za duhovnika, ki opravi cerkveni obred 7.000 tolarjev, pogrebna maša 4.500 tolarjev, ostale maše za pokojnika (osmina in trideseti dan po smrti) 4.000 tolarjev. Za organista sme duhovnik zaračunati 2.000 tolarjev, za cerkovnika (mežnarja) 1.800 tisoč tolarjev, za vsakega ministranta 1.200 tolarjev in nosilca križa 1.200 tolarjev. Vsako zvonjenje (po zvonu) stane 500 tolarjev. Kot nam je znano, nekateri župniki denarja za osminsko mašo ne zaračunavajo, ampak si jo plačajo iz denarja, kije pri pogrebni maši darovan za mašne namene. Precej ljudi se tudi sprašuje, zakaj večina župnikov praviloma ne obelodani, v katere župnije odstopijo denar za maše, kar kaže na določeno površno transparentnost porabe namensko darovanega denarja. Savinjčan CELJE Srečanje Rotaractov Evrope Minuli konec tedna je v Celju potekalo srečanje Rotaractov Evrope, ki se ga je udeležilo več kot 110 članov Rotaract klubov iz Avstrije, Belgije, BIH, Danske, Francije, Grčije, Flrvaške, Italije, Madžarske, Nemčije, Romunije, Španije, Velike Britanije, Turčije in ZDA. V okviru srečanje je potekal tudi jesenski sestanek Sveta Rofaracta Evrope. Po četrtkovem spoznavnem večeru so mladi rotarijci v petek obiskali Ljubljano, po povratku v Celje pa so se povzpeli na Stari grad in dan zaključili s »slovensko večerjo« v hotelu Štorman, kjer so spoznali del našega kulturno-zgodovinskega izročila. Sobota je bila za vse udeležence konference delavno obarvana, osrednja slovesnost srečanja pa je bil večerni slavnostni dobrodelni koncert v Unionski dvorani, v sklopu katerega so mladi celjski rotarijci predali tri donacije celjskemu Društvu Sožitje, Zavodu Vir in invalidnemu dijaku Srednje šole za gostinstvo in turizem. KF ] MLADINSKI CENTER VELENJE Regionalni multimedijski center Kunigunda deluje V Velenju je pred letom dni Mladinski center Velenje odprl Regionalni multimedijski center (MMC) Kunigunda, v katerega so bila vložena sredstva Mestne občine Velenje ter Evropskega socialnega sklada, projekt pa sta podprla Ministrstvo za kulturo in delno tudi Ministrstvo za gospodarstvo. Multimedijski center je takoj ponudil možnost vključitve regionalnim partnerjem savinjske statistične regije v različne projekte, predvsem pa številnim kulturnim institucijam. Število evidentiranih uporabnikovje zdaj že čez 6.000, število dnevnih uporabnikov pa okrog 60. Na regijskem portalu multimedijskega centra je vključenih 30 regionalnih kulturnih institucij, izdelan pa je tudi seznam s kar 600 kulturnimi subjekti v regiji. Namen ustanovitve je vzpodbujanje razvoja za splošen dvig konkurenčnosti v savinjski statistični regiji, skrb za pospeševanje prenosa znanja in kreativnosti na področju kulture in umetnosti, izobraževanja, gospodarske konkurenčnosti in človeških virov, širjenje mrež znanj in vzpodbujanja odpiranja novih delovnih mest s posebnimi znanji, dvig podjetniške in inovacijske kulture idr. »V nacionalni mreži m3c deluje 15 multimedijskih centrov, sistem bo uspešen, če bodo aktivno delovali vsi centri. V savinjski statistični regiji so zaposleni pri multimed-ijskem centru Kunigunda opravili 33 obiskov in odkrili, da je kar 30 zainteresiranih partnerjev za sodelovanje, to število pa se bo še povečalo. Bistvo vključitve je v storitvah MMC, saj omogoča uporabo spletne strani z brezplačno domeno, uporabo naprednih tehnologij, pomoč mladim podjetjem in ljudem, ki si želijo odpreti nova delovna mesta in samozaposlitve, lepe možnosti so na področju turizma. Vsa moč delovanja MMC je v povezovanju«, je med drugim povedal direktor Mladinskega centra Velenje Aleš Ojsteršek na tiskovni konferenci prejšnji teden. Izvedeli smo, da so bila v letu 2005 poslana pristopna pisma vseh zgornjesavinjskih občin, v MMC pa je aktivno vključen tudi nazorski Muzej Vrbovec. Ob obletnici delovanja je MMC Kunigunda tehnično podpri kulturno-umetni-ško produkcijo avtorja akademskega slikarja Robija Klančnika iz Velenja. Klančnik je v okviru Pikinega festivala v velenjskem mladinskem centru odprl razstavo Voda je tekočina brez barve in okusa, ki jo je zasnoval tudi intermedijsko, dogajanje je v realnem času prenašal tudi v svetovni splet. Jože Miklavc Na tiskovni konferenci so MMC Kunigundo predstavili Lucija Paradžik, Maja Hostnik (v sredini) in Aleš Ojsteršek (foto: Jože Miklavc) SKB BANKA D.D. Več kot uspešno prvo polletje 2006 SKB banka je prvo polovico leta 2006 sklenila z dobičkom v višini 3.350 milijonov tolarjev iz rednega poslovanja, kar pomeni 83 odstotkov višji dobiček v primerjavi z enakim obdobjem lani. Sejemski živ žav z rokodelci domače in umetne obrti Vas zanima utrip zgornjesavinjskih sejmov med obema vojnama ali pa se želite za en dan povrniti v preteklost? Če ste odgovorili pritrdilno, se v nedeljo, 8. oktobra, podajte na Rečico ob Savinji, kjer vam bodo tamkajšnji člani turističnega društva pokazali, kako so sejmarili včasih. Pospešena komercialna dejavnost, novi bančni produkti in ukrepi, uvedeni v prvem polletju letošnjega leta, so ugodno vplivali tudi na rast čistih finančnih in poslovnih prihodkov, ki so znašali 8.678 milijonov tolarjev, kar je 15,7odsfotkavečkotvenakemob-dobjulani. SKB banka je letos zelo dejavna na področju ponudbe posojil prebivalstvu in pravnim osebam. V primerjavi s koncem preteklega leta se je obseg posojil prebivalstvu povečal za 15 odstotkov, v primerjavi s koncem prvega polletja preteklega leta pa kar za 36 odstotkov. Banka je pripravila tudi odmevno marketinško akcijo stanovanjskih posojil v tolarjih in evrih, kar se je odrazilo na več kot podvojenem obsegu novih stanovanjskih posojil v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Z intenzivno tržno dejavnostjo seje povečalo število novo odprtih osebnih računov za 3,2 odstotka, tržni delež pa je porasel na sedem odstotkov. V primerjavi z letom poprej seje leto za 33 odstotkov povečal obseg plačilnega prometa s tujino, za 22 odstotkov pa je bil večji tudi obseg domačega plačilnega prometa. SKB Leasing, del Skupine SKB banke, je v prvi polovici leta 2006 ustvaril promet vvišini 15,4 milijarde tolarjev, kar predstavlja 42-odstotno rastv primerjavi zenakim obdobjem lani. V letu 2006 je SKB Leasing za 0,5 odstotne točke povečal tržni delež, merjen z obsegom prometa, na 7,5 odstotka, kar ga uvršča med štiri največje lizing družbe v Sloveniji. Franci Kotnik LENARTOV SEJEM Sejemski vrvež se bo pričel ob 9. uri, ko bo zbrani množici trški policaj razložil pravila sejmarjenja. Med stojnicami bodo pohajkovali tudi vaški posebneži, ki še danes živijo v pripovedih starejših Rečičanov in Zgornjesavinjčanov. Pobrskajte po omarah in skrinjah vaših dedkov in babic ter oblecite pražnje »gvante«, nato pa se v nedeljo podajte na Rečico na Lenartov sejem. Tu boste lahko marsikaj kupili, barantali za ceno ali pa si preprosto ogledali, kako so nekdaj »glihali in kupčevali«. Na »štantih« bo svoje izdelke na ogled postavilo več kot štirideset rokodelcev domače in umetne obrti. Na prodaj bodo tudi domače kulinarične dobrote. Organizatorji obljubljajo, da bo sejem živahen, zato si ga je vredno tudi pobližje ogledati. Obenem pa člani Turističnega društva Rečica ob Savinji vabijo tudi zgornjesav-injske obrtnike in rokodelce, ki želijo predstaviti svoje izdelke ali kako drugače sodelovati v sejemskem vrvežu, da se jim pridružijo. Hkrati pa vztrajajo na zasnovi sejma brez kiča in plastike, saj želijo ohraniti sejem tak, kot sojih pripravljali med obema vojnama. Marija Sukalo Program je s spletom Slomškovih verzov in misli povezovala dramska umetnica Jerca Mrzel (foto: Ciril M. Sem) akustičnih v dolini (foto: Ciril M. Sem) ki jo je opravil blaženi Anton Martin Slomšek. Koncert z naslovom Pesem za praznik je ponovno dokazal, da je ta cerkev ena izmed najbolj akustičnih v dolini. Svoje glasove so združile pevke in pevci MePZ župnije sv. Jurija, MePZ upokojencev in invalidov ter MPZ KD Mozirje. Vsak zbor je pripravil šest pesmi, od cerkvenih, preko umetnih - tujih in domačih avtorjev - do ljudskih, ponarodelih. Programje s spletom Slomškovih verzov in misli povezovala dramska umetnica Jerca Mrzel. Koncerta seje udeležilo veliko obiskovalcev, ki so tokratni koncertni prostor napolnili domala do zadnjega kotička. Burni aplavzi so bili zahvala pevcem in dirigentu, ki jih je na koncert pripravil. Znova pa seje izkazalo, da so bili graditelji starih cerkva strokovnjaki, ne le na arhitekturnem, ampak tudi na mnogih drugih področjih. Vse od ravnanja z zvokom naprej. Benjamin Kanjir Nesebična pomoč obrodila sadove Koncert na predvečer občinskega praznika V gotskem ambientu podružnične cerkve svetega Miklavža v Ljubiji so trije pevski zbori, vsi pod vodstvom Antona Petka, zapeli na predvečer občinskega praznika. Praznična pesem pa ni bila namenjena zgolj občinskemu prazniku, ampak tudi obeležitvi 150-letnice posvetitve te cerkve, V okviru letošnjega praznovanja občinskega praznika je bila 23. septembra pripravljena tudi otvoritev Materinskega doma Mozirje. Dom je zrasel v hiši, ki ga je zgradila in podarila mozirski župniji domačinka grofica Luise Tellis. Kar precej let je že minilo od takrat, koje, sedaj že pokojna Mozirjanka v spomin na svojega v Vietnamu padlega sina v Mozirju zgradila hišo. Poimenovala joje Andrejev dom, v njem pa naj bi stanovali ostareli duhovniki. Do uresničitve te ideje iz različnih vzrokov nikoli ni prišlo. V domu sta sicer začasno stanovala dva duhovnika, zadnjih par let pa je bolj ali manj zaprta hiša propadala. Domači župnik Sandi Koren je velikokrat razmišljal, kaj storiti s podarjenim domom. Njegove misli so šle v smeri, da bi dom namenili za izvajanje karitativnih dejavnosti. To je omenil tajniku mariborske škofijske karitas Zlatku Gričniku. Slednji je predlagal, da preuredijo hišo v materinski dom in v parih mesecih seje ideja tudi udejanjila. Po ogromnem delu, ki so ga večinoma opravili prostovoljci, organizirani v dveh poletnih taborih, je Andrejev dom znova oživel. Urejena okolica, prebarvana lesenina, adaptirana notranjost in nova oprema doma so preteklo soboto pričakali množico sosedov, domačinov in različnih gostov. Med njimi tudi celjskega škofa dr. Antona Stresa, kije obiskal Mozirje z namenom, da dom slovesno blagoslovi in odpre. Materinski dom v Mozirju bo sprejel do osem žena, odvisno od potreb. V njem bo prostor za nosečnice in matere z majhnimi otroki, ki se bodo predvsem zaradi fizičnega in psihičnega nasilja terenu. Veliko neopravljenega dela prostovoljce čaka ne le na humanitarnem, ampak vse bolj tudi na socialnem področju. Škof Anton Stres seje vsem, ki so pripomogli k ustanovitvi materinskega doma iskreno zahvalil. Poudaril je, da Cerkev ni zgolj oznanjevanje evan- Celjskl škof dr. Anton Stres Je preteklo soboto blagoslovil materinski dom v Mozirju (foto: Benjamin Kanjir) znašle v osebni stiski, posledično pa tudi stanovanjski. Predsednik Škofijske karitas Maribor Branko Maček je v nagovoru izpostavil pomembno vlogo, ki jo opravlja karitas, vse od škofijske, do dekanijskih in župnijskih enot, ki delujejo na gelija in posvečevanje sveta z zakramenti, ampak da je njen neločljivi del tudi ljubezen do bližnjega. In ta se najbolj udejanja v skrbi za pomoči potrebne. Ob otvoritvi so zapele pevke skupine Sinaj. Benjamin Kanjir V MOZIRJU ODPRLI MATERINSKI DOM CERKEV SV. MIKLAVŽA V LJUBIJI Na platna prenesli barve sončnih jesenskih dni Celjski škof dr. Anton Stres In Jure Repenšek v pogovoru s slikarjem Vojkom Gašperutom (foto: Ciril M. Sem) in likovni pedagog. Ob koncu druženja je vSIom-škovi dvorani nastala delovna razstava kije obiskovalcem približala dela sodelujočih likovnih ustvarjalcev. Svoj likovni pogled na nastala dela je podal akademski slikar Denis Senegačnik, izpostavil je zlitja poklicnih in amaterskih slikarjev in njihovega različnega gledanja na objekte Tja. Na takšen način naj bi nastala dela občudovali tudi obiskovalci razstave, saj gre za mnoge čustvene poglede, izlive in notranja občutenja ustvarjalcev. Od vsakega posameznika je odvisno, koliko seje pripravljen poglobiti v nastalo deio, ga spoznati in s tem doživeti delček občutij, kijih je med slikanjem doživljal slikar. Letošnjega extempora so se udeležile akademske slikarke in slikarji Eugenija Jarc in Taja Ivančič iz Ljubljane, Vinko Železnikar iz Mengša, Rafael Terpin iz Idrije in domačin Alojz Zavolovšek ter slikarji Drago Jerman iz Lukovice, Koprčan Vojko Gašperut, Matko Peter iz Šmartnega ob Paki, domačina Jure Repenšek in Marjana Verbuč ter Anka Rakun z Rečice ob Savinji. Razstavo si je ogledal tudi celjski škof dr. Anton Stres, z ubrano pesmijo pa so otvoritev popestrili Koledniki KD Jurij. Benjamin Kanjir Pretekli teden je Mozirje gostilo enajst slikarjev, ki so se družili na 12. tradicionalnem extemporu Mozirski gaj. Kot vsako leto so organizacijo srečanja prevzeli člani KD Jurij Mozirje, predvsem predsednik Jure Repenšek, tudi sam slikar Slikarji so med drugim upodabljali Mozirje z okolico (foto: Ciril M. Sem) XII. EXTEMPORE 2006 V MOZIRSKEM GAJU Spoznali smo svet, kot ga vidijo ptice Po odprtju razstave fotografij in predstavitvi knjige je Matevž Lenarčič pripravil še kratko predavanje o svoji poti (foto: Tatiana Golob) Zagotovo ni Zgornjesavinjčana, ki ne bi poznal oziroma slišal za Matevža Lenarčiča, fotografa in svetovnega popotnika, doma iz Rečice ob Savinji. In gotovo tudi vsi vemo, da je Lenarčiču v lanskem letu uspel skorajda neverjeten podvig, ko je z ultralahkim letalo sam preletel ves svet. Kaj vse je na tej poti doživel, smo si že lahko prebrali v njegovi knjigi Okrog edinega sveta, prejšnjo sredo pa so si obiskovalci Galerije Mozirje lahko ogledali tudi Lenarčičeve čudovite fotografije s te poti in prisluhnili zanimivemu predavanju, ki gaje pustolovski popotnik za ta večer pripravil. Kartrije zanimivi sklopi, združeni v prireditev, kijoje pripravila Knjižnica Mozirje, so se ta večer dogodili v mozirski galeriji. Najprej otvoritev razstave Lenarčičevih fotografij z njegove poti okoli sveta, ki so vse obiskovalce resnično prevzele s svojo slikovitostjo in edinstvenim pogledom iz ptičje perspektive. Spoznali smo svet, kot ga vidijo ptice, in ta svet je mogoče vedno znova občudovati tudi v Lenarčičevi monografiji Okoli edinega sveta. To pa nas že pripelje do drugega sklopa prireditve in sicer predstavitve že omenjene monografije, ki jo je zbranim predstavil direktor založbe Didakta Rudi Zaman, ki je to impresivno knjigo tudi izdala. Ob otvoritvi razstave in predstavitvi knjige so lahko obiskovalci prisluhnili še kulturnemu programu učenk Glasbene šole Nazarje. Tretji sklop prireditve je bil namenjen predavanju Matevža Lenarčiča, kije s pomočjo projekcije oziroma diapozitivov zbranemu občinstvu prikazal zanimivo, a tudi nevarno potovanje, potovanje, kakršnemu bo velika večina Zemljanov sledila le v knjigah velikih popotnikov. Tatiana Golob 2. oktobra praznuje rojstni dan naša draga žena, mama in stara mama Ida Špeh iz Radmirja 60 le« res hitro mine, bliža čas se pokojnine, a ne maraj nič za to, saj potem še lepše bo. V nadaljnjem življenju naj te spremlja sreča, zdravje in veselje, to so srčne naše želje. Mož Slavko, sinovi Slavko z Jožico, Toni z Natašo, Robi z Marjetko, hči Janja s Sandijem in vnuki Saša, Vanja, Aljaž in Rok. MATEVŽ LENARČIČ V GALERIJI MOZIRJE OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE Učenje odslej tudi v sadnem vrtu Otvoritev šolskega sadnega vrta, ki so ga posadili prizadevni sadjarji pod vodstvom Alojza Plaznika, je pomenila svojstven uvod v prazno- Ravnateljica OŠ Mozirje Andreja Hramec in župan Ivan Suhoveršnik sta z drugošolcem Izakom uradno odprla vrata sadnega vrta (foto: Benjamin Kanjir) vanje mozirskega občinskega praznika. Vrt, namenjen spoznavanju različnih sadnih vrst, učenju o pridelavi sadja na naraven način, brez uporabe raznih škropiv in drugih sredstev, je zrasel na Savinjski cesti na koreninah starega šolskega sadovnjaka, ki že dolgo ni služil svojemu namenu. Pravi namen bo vrt dosegel, ko bo s pomočjo ustanovljenega sadjarskega krožka začel v šolarjih vzbujati in širiti zanimanje za gojenje sadnih rastlin tudi na domačih vrtovih. Učni objekt naj bi pripomogel k dvigovanju zavesti o pomembnosti vsakodnevnega uživanja sadja pri krepitvi zdravja in zdrave prehrane. Poleg ostalega bo vrt na svoj način obujal spomin na mozirskega nadučitelja in najbolj zaslužnega pospeševalca sadjarstva v mozirskem okolišu Franca Praprotnika. Pokroviteljstvo nad šolskim sadnim vrtom so prevzeli člani Sadjarskega društva Franca Praprotnika. Lanskoletna pobuda, ki jo je na sadjarje naslovil takratni ravnatelj šole Anton Venek, je padla na plodna tla. Razgovori okoli dileme, ali obnoviti stari nasad ali raje posaditi nova drevesa, so šli bolj v smeri zasadilve novega, sodobnega nasada. V tej smeri so prihajale tudi pobude strokovnjakov. Letos spomladi so člani društva stopili v akcijo, pripravili zemljišče in posadili nova sadna drevesa. Ob tem so naleteli na odobravanje in Po otvoritvi se je sladek tolkec zelo prilegel (foto: Benjamin Kanjir) pomoč mnogih posameznikov in lokalne skupnosti. S skupnimi močmi je zrasel sodoben učno-vzgojni objekt, katerega namen ni količinska pridelava sadja, ampak doseganje učnih ciljev. Krajši kulturni program ob otvoritvi so pripravili mozirski šolarji, vsi skupaj pa so se po uradnem odprtju vrta posladkali s sladkim tolkcem. Benjamin Kanjir Srečanja se je udeležilo okoli 130 sorodnikov V današnjem času, ko smo si ljudje vse bolj tuji, postajajo razna družinska srečanja tisto sredstvo, ki povezuje in druži sorodnike in ljudi, ki imajo skupne korenine. Tako so mislili tudi pri Gabru v Lepi Njivi, kjer so letos organizirali srečanje sorodnikov, ki se gaje udeležilo kar okoli 130 članov. »Naše srečanje se pravzaprav imenuje Rožičijada, saj se srečujemo sorodniki, katerih prva prednika sta bila Jakob in Ana Rožič, po domače Pregljeva iz Topolšice. Ana je bila sicer po rodu iz Lepe Njive. Prvo srečanje smo imeli že davnega leta 1988 v Zavodnjah, nato pa vsako leto organizira srečanje druga sorodstvena veja, tako da smo bili mi, Gabri tokrat na vrsti že drugič. Zaradi rekonstrukcije leponjivske ceste smo prvo srečanje organizirali pri sv. Antonu v Skornem. A želeli smo si, da bi naši sorodniki bolje spoznali naš dom in naš kraj Lepo Njivo, saj star pregovor pravi, da Leponjivčan povsod lepo njivo napravi, kamor stopi,« nam je ob obisku povedal Ivan Goličnik, po domače Gabrov. Tako so se v soboto, 16. septembra, zbrali pod šotorom, ki so ga postavili na dvorišču in v prostorih nove hiše številni sorodniki. Nekateri na ta srečanja prihajajo že vse od začetka, nekateri so bili prvič. Po izdatnem golažu so se vsi skupaj odpravili k maši v cerkev na Lepi Njivi, ki joje daroval njihov sorodnik Rudi, sicer duhovnik v Staršah. Po skupinskem fotografiranju so imeli kosilo v re- Stevilni sorodniki Gabrove družine so se ob srečanju odpravili tudi k maši v cerkev na Lepi Njivi (foto: Ciril M. Sem) stavraciji Gaj v Mozirju. Za zabavo je poskrbel ansambel, sorodniki sami pa so organizirali kviz o poznavanju družinske zgodovine, v glasbeni točkah pa so nastopili »mladi upi« številne Rožičeve »dinastije«. V načrtu so imeli še ogled razstave buč v Mozirskem gaju in muzejske zbirke Mozirje in Mozirja- ni, a je slabo vreme te načrte sicer prekrižalo, ni pa moglo pokvariti odličnega razpoloženja sorodnikov, ki se bodo spet srečali prihodnje leto. Gotovo bo takrat družina še številčnejša, že sedaj pa otroci vseh starosti zagotavljajo, da ne bo tako kmalu izumrla. Marija Lebar GABROVA DRUŽINA IZ LEPE NJIVE NAJSTAREJŠA OBČANKA OBČINE LJUBNO MARIJA ZALEZNIK JE DOPOLNILA 97 LET V življenju je bilo tudi velikokrat luštno 16. septembra je dopolnila 97 let najstarejša občanka občine Ljubno Marija Zaleznik. Ob tem zavidljivem življenjskem jubileju ji je čestitala tudi županja Anka Rakun z nepogrešljivim šopkom in knjigo o ljubenskih splavarjih. Še vedno čvrsta in optimistična ženica se je rodila na Jelovški kmetiji nad Radmirjem, in ker ji je druga svetovna vojna vzela fanta, se ni nikoli poročila. Za njega dni je zvestoba do groba imela globlji in trajen pomen in po tridesetih letih služenja, seje Marija ustalila pri svoji sestri na Ljubnem. Ob našem obiskuje brala zleknjena na fotelju v prijetno zakurjeni sobi. Časa ima na pretek in če-pravtežko hodi, še vedno sama poskrbi za zajtrk in večerjo. Človek vajen trdega dela se tudi na starost ne spremeni, samo nekoliko bolj počasi gre vse skupaj. Sicer pa, čas ni Marijin gospodar, celo z razposajenim smehom pripomni, da seji ob sedanjem zdravju ne zdi pretirano neskromno učakati sto let. Danje sicer enak dnevu: malo moli, gleda televizijo, poskrbi zase, kolikorzanjo ne poskrbi sestra, in bere. Bere rada in veliko. Marija Zaleznik še vedno rada bere in si krajša čas z drobnimi gospodinjskimi opravili (foto: EMS) Pripoved o njenem življenju je zgodba o preprosti poštenosti. Zato je bilo v življenju velikokrat luštno, kot sama pravi. Delali so in zapeli pa zopet delali in tako iz leta v leto. Prve svetovne vojne se ne spominja, samo toliko, kerje moral k vojakom njen oče. V drugi so preminuli trije bratje, bilo je vse prej kot enostavno in tudi luštno v tistem obdobju ni bilo. Jubilantka je še vedno zelo navezana na rodno Radmirje in še posebej na Radmirke. Vsakič znova je vesela njihovega obiska, čeprav je nekoliko naglušna, zato težko razume, če govori več žensk istočasno. Jelovška Marija je polna smeha in nalezljivega optimizma, zatoje povsem razumljivo, da seje kot dekle zagledala vfanta, kije vse obrnil na šalo. Zaleznikova sodi med starostnike, ki jim življenje ni v nadlego, zato še ni pripravljena iti med angelčke. S prešernim smehom podkrepi lastne besede, ki ne dopuščajo nikakršnega dvoma. Hvaležna je tudi zdravnikom v celjski bolnišnici, saj soji pred leti skrbno »poflikali« opekline in ji v resnici rešili življenje. Tegobe pač pridejo in minejo, pravi Marija zadovoljna, ker pozno jesen življenja preživlja pri dobrih ljudeh na Krilezovi kmetiji. Savinjčan NAJVEČJA TORTA DALEČ NAOKROG lOO-kilogramska poslastica Torta velikanka v obliki hrastovega hloda - rekord slaščičarne Miš Maš (foto: Jože Miklavc) Pekarna in slaščičarna Miš Maš je pred dnevi izdelala doslej največjo torto v svoji slaščičarski delavnici. 100-kilogramsko torto v obliki hrastovega debla, približne velikosti enega in pol metra ter obsega 70 cm, ki je na koncu nasitila krepko več kot tristo sladokuscev, so tri slaščičarke izdelovale kar dvajset ur. Srečnež, kateremu so svojci namenili torto za okrogli jubilej, je bil Miha Kovač, ki seje razreza torte, misleč, da je torta »lesena prevara«, lotil kar v stilu svojega poklica - z motorno žago. Kaj hitro je spoznal, da gre za pravo poslastico iz več sto jajc, zato je končno vzel v roke nož in torto slovesno zarezal ter jo kot prvi tudi poskusil. »Mmmmraje bila dobra,« je dejal in ponudil sladko pojedino svojim gostom. Jože Miklavc Portal Savinjska dolina KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE MOZIRJE Izvedli turnir šolanih psov Na prostoru društva v Varpoljah seje 23. septembra zbralo 30 voditeljev šolanih psov. Tekma je bila odprtega tipa, štela pa je za točkovanje za skupnega regijskega prvaka po posameznih disciplinah. Po vsaki izvedeni vaji je sledila strokovna ocena sodnika, ki deluje v okviru Kinološke zveze Slovenije (foto: Benjamin Kanjir) Tekmovalci razširjene regije, ki seže od Ptuja do Ljubljane, so tekmovali v šestih disciplinah. Psi so se pomerili v sledenju, poslušnosti in obrambi, seveda v različnih težavnostnih stopnjah. Letošnje tekmovanje za prvaka razširjene regije poteka s sodelovanjem kinologov iz desetih društev. Med njimi je tudi zgornjesavinjsko, ki pa ima tokrat samo enega predstavnika. Razen sledenja, ki je potekalo po okoliškihtravnikih,so bilevsediscipline izvedene na varpoljskem poligonu, ki je, za razliko od preteklih let, pričakal tekmovalce v lepem vremenu. Tekma je bila tudi letos tradicionalno organizirana v okviru praznovanja občinskega praznika občine Mozirje. Benjamin Kanjir 3z moje beležnice ... Piše: Aleksander Videčnik fcučki romarji Leopold Supin mije davno tega pripovedoval o tem, kako mu je mati pripovedovala o nekdanjem božjepotništvu v Lučah. Daleč nazaj so ljudje enostavno vzeli pot pod noge in krenili v svet, predvsem koje šlo za kakšno romanje. Stari ljudje so vedeli povedati cele zgodbe o tem, govorili so o Kelmorajnu, kamor so hodili peš, tudi v španska božjepotna središča so hodili, skratka, daljave niso pomenile tedanjim, hoje vajenim ljudem nič! Kdo mi je pripovedoval o romanju v Koelln (Kelmorajn), se ne spominjam več. Toda to, da so imeli vtem nemškem velemestu celo svoje slovenske gostilne, na katere so se romarji obrnili za pomoč med bivanjem v mestu ob Renu, se dobro spominjam. NA ROMANJE O čem je torej pripovedovala mati Leopolda Supina? Veliko so Lučani romali na Višarje, sploh je bila to Slovencem priljubljena točka. Kadar so se odločili za to pot, kije trajala kar dva tedna, so začeli s pripravami doma. Vsaka vasje imela neke vrste svojega vodnika, temu so romarji rekli "vojvoda". Zelo znanje bil Prošev Jože, kije vse uredil za dolgo pot in pripravil, kar je pač bilo potrebno. Navadno seje odločila za pot skupina kakih 15 ljudi. Seveda jih je bilo kdaj pa kdaj tudi več. Romanje seje pričelo na četrtek v križevem tednu, ko so iz Luč krenili nekako ob 10. uri dopoldne preko Volovljeka na Kranjsko. Pri vsakem znamenju ob poti so molili. MED POTJO Vsak od romarjev je nosil pri sebi beli cekar pleten iz slame, taje imel neke vrste naramnice. V njem so nosili hrano: zabelo, moko, obrnjen'k, meso, sladkor, kruh, čaj, in še kaj. Kuhali so tam, kjer so prespali. Po poti so prepevali romarske pesmi. Pri sv. Joštu nad Kranjem so imeli litanije, mašo pa potem na Ljubnem, kjer so ponavadi prespali. Pot jih je dalje vodila preko Radovljice na Brezje, tam so spet peli litanije. Običajno so potem krenili na Bled in se podali v cerkev na Otoku, kjer je bila maša. V cerkvi so kar po tleh legli in tam prespali. Zjutraj so se vozili pojezeru in prepevali pesmi v čast Marije. NA VIŠARJAH Potem so krenili spet na pot - proti slovitem romarskem kraju Višarje. V podnožju so si oprtali vsak svoje poleno (špince) in jih nosili na vrh k cerkvici. Tam so ostali navadno po dva dni. Prenočevali so v urejenih prenočiščih. V znameniti cerkvi na Višarjah so opravili vrsto pobožnosti in prepevali pri mašah. Marsikdaj so se na poti proti domu delili. Eni so šli nazaj po isti poti, drugi pa so krenili proti domu skozi Koroško. Že kar v navadi je bilo, da so romarji v krajih, skozi katere so hodili, v cerkvah "pinka-li" (pritrkovali, op.A.V.), prav gotovo pa je bilo tako na Ljubnem. Seveda so se na poteh združevale razne skupine romarjev, tako so z Lučani hodili tudi drugi ljudje in se tako med seboj spoznavali. LEPA NAVADA V Lučah so spoštovali navado, da so na svečnico farani prenesli na "brifaf" cele korpe kruha, ki so ga potem delili ubogim. Posebno skrb so izkazovali lačnim otrokom. Kruh so zbirali med vaščani in ga potem skupno delili. Običajno so na kmetijah za otroke spekli kolačke. Ta lep običaj je bil tako znan, da so tistega dne prihajali v Luče celo iz "polja", kot so rekli ravninskim predelom doline. 193 sfopnic V 16. in 17. stoletju je bil običaj, da so k božjepotnim cerkvam gradili "romarske" stopnice, ki so bile največkrat neke vrste molilna pot. Vmes so bile postavljene kapelice ali druga znamenja. Tu so se romarji ustavljali in zmolili molitev v čast zavetnika kapelice. Ker je bila ena izmed romarskih cerkva tudi nazorska, so tudi tu še zdaj stopnice, ki so delno popravljene in pod streho. Znani umetnostni zgodovinar Avgust Stegenšek je leta 1904 naštel 193 stopnic v Nazarjah. Te so vodile k Oljčni cerkvi, kot jo je imenoval potopisec Seidl. Kotvse kaže, so stopnice zgradili leta 1747, tako tudi kapelice. Še leta 1933je Fran Mišič v svoji knjigi opisal te stopnice do cerkve Matere Božje in jih naštel prav toliko kot Stegenšek. Lahko bi sklepali, da je bilo leto 1747 obdobje večjih prenov cerkve na Oljčnem hribu. Tega leta so namreč v sami cerkvi uredili križev pot, zunanjega okoli cerkve, pa opustili. Zunanji križev pot je bil značilen za romarske cerkve tistega časa. PRENOVA CERKVE Ko že naštevamo te prenove v cerkvi frančiškanov v Nazarjah, omenimo še nekaj notranjih posegov. Leta 1763 je znani slovenski slikar Jelovšek poslikal loretsko kapelo, bajeje bila to posebno lepa poslikava, ki pa sojo pozneje iz neznanih razlogov preslikali. Tiste čase so veliko pomenili visoki zvoniki cerkva, tudi nazorska zvonika so leta 1875 povišali. Deset let kasneje je mojster Vurnik naredil novi glavni oltar, ki še danes krasi cerkev. VOTIVNE PODOBICE Razne votivne podobice nazorske cerkve pričajo o lepoti romarskih stopnic in lepem okolju cerkve in samostana. Po teh podobah lahko sklepamo, da so bile stopnice grajene v treh delih, vmesne kapelice so predstavljale neko ločnico. Na sploh je treba poudariti velik pomen votivnih podobic, glede spomina na nekdanji videz naših cerkva. Stegenšek navaja, da so frančiškani do leta 1904 štiri vrste spominskih podobic. Upajmo, da so se ohranile! Sščemo sfare fotografije TCé._____S tAsdvioajcli/ v- O-itr.__________Sol'CCwt*/' ocL visfv. Zelo zanimiva fotografija Solčave, kjer je vidna kapela ob pokopališkem mostu. Sliko hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Ponovno o balkanskih vzajemnih skladih Kljub temu da sem o vzajemnih skladih, ki v imenu vsebujejo besedo Balkan, pisal že prejšnji mesec, si ne morem kaj, da se jih ne bi lotil ponovno. V vmesnem obdobju so se skladi namreč povsem uskladili z naložbenimi politikami, kot jih imajo opredeljene v prospektih, kar pomeni, da so za vloženi denar vlagateljev že nakupili tiste delnice, ki so se jim zdele najbolj zanimive. Seveda bodo tudi v prihodnosti aktivno trgovali v našem imenu, to je v imenu vlagateljev, ki smo jim zaupali vsaj del naših prihrankov. Iz zadnjih poročil o naložbah, ki sojih upravljavci objavili konec avgusta, se kljub podobnim imenom skladov med njimi kažejo pomembne razlike. Upravljavci KD-Balkana očitno še vedno bolj zaupajo severu Balkana, saj so konec avgusta največji delež naložb predstavljale naložbe na Hrvaškem, v Sloveniji in Avstriji. Naložbe v teh treh državah so skupaj predstavljale več kot 80 odstotkov sklada. Naložb v BiH je bilo le za slabih 10 odstotkov, o naložbah južneje pa lahko le ugibamo, ali jihje kaj znotraj 6 odstotkov, ki so označeni kot »drugo«. Malce bolj Balkanu zaupajo v Publikum Balkanu, kjer so naložbam v Srbiji in BiH skupaj namenili že več kot 30 odstotkov, dobrih 30 odstotkov premoženja sklada pa je še na Hrvaškem. K pravemu Balkanu lahko prištevamo še 10 odstotkov, ki so bili konec avgusta v Turčiji, Grčiji in Romuniji. Približno 70 odstotkov premoženja je torej naloženega južno od Kolpe. Najmanjši, MP-Balkan,je edini, ki resnično diši po ražnju in kajmaku. Saj res, če bi druga dva sklada lahko imenovali Kajmak in marmelada, je MP-Balkan čisti kajmak. V portfelju sklada je bilo po zadnjem dostopnem poročilu kar preko 46 odstotkov premoženja v BiH, skoraj 35 odstotkov v Srbiji. Več kot 80 odstotkov premoženja je torej naloženega južno od Hrvaške. Če temu dodamo še dobrih 15 odstotkov Hrvaške, nam za Slovenijo ostane manj, kotje Nemčije v KD-Balkanu. O MP-Balkanu sem dolžan še povedati, da je v zadnjem času presegel mejo 500 milijonov tolarjev in da lahko torej v kratkem pričakujemo, da bo začel kotirati na ljubljanski borzi, kjer boste z njim lahko trgovali z borznimi provizijami, ki so nižje od vstopnih. Glede naložb skladovje zanimivo tudi, da v nobenem od balkanskih skladov ni zaslediti naložb v Makedoniji ali Črni Gori. Kar se donosov tiče, pa lahko tudi tu opažamo, da so višji donosi praviloma povezani s sprejemanjem večjega tveganja. V zadnjih sedmih mesecih po donosu vodi MP-Balkan s skoraj 18 odstotki, sledi mu Publikum Balkan s skoraj 15 odstotki, KD-Balkan pa je do sedaj ustvaril dobrih 10 odstotkov. Slika je ravno obratna pri največjem nihaju navzdol, ki predstavlja maksimalno možno izgubo v obdobju, pri najnižji točki ter pri razponu med najvišjo in najnižjo vrednostjo. Borut Repše Vir podatkov: www.financna-tocka.si KD Balkan Publikum Balkan MP-BALKAN.SI Premik v obdobju 10,46% 14,92% 17,73% j Najvišja točka (max) 11,40% 14,92% 17,73% Najnižja točka (min) -2,19% -9,38% -11,37% Razpon max / min 13,90% 26,81% 32,84% Največji nihaj navzdol -4,86% -12,57% -11,47% Gibanje vrednosti točk skladov od 27.2. do 20.9.2006 Spodbude 2006 MARIJAN DENSA, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Jesenski čas je najugodnejši za opravljanje večine gozdno gojitvenih in varstvenih del v gozdovih. Takrat imajo lastniki gozdov, predvsem kmetje, nekaj več časa, na listavcih je vse manj listja, zato je preglednost v mladem gozdu večja, drevje je olesenelo in ni toliko občutljivo na morebitne poškodbe, ptiči ne gnezdijo, tudi ose so že "bolj zaspane"... Tako veliko večino gozdno gojitvenih in varstvenih del na našem območju opravijo lastniki gozdov v jeseni. Le sadnjo in zaščito sadik listavcev opravijo spomladi in obžetev poleti. Nekdaj se je znaten del gojitvenih del opravil tudi v zimskem času, zlasti, če je bila zima ugodna. Odkar pa določila sofinanciranja zahtevajo "zaključek sezone" konec oktobra, je gojitvenih del, ki so opravljena pozimi, vse manj. Zato je sedaj pravi trenutek, da opomnim vse lastnike gozdov, naj opravijo predvidena gozdno gojitvena in varstvena dela v celoti in pravočasno, najkasneje do sredine oktobra. To je toliko bolj pomembno zato, kerje večina gozdno gojitvenih in varstvenih del (vlaganj v goz- dove), ki so načrtovana za letošnje leto, sofinancirana iz sredstev Evropske skupnosti. Pri temje način sofinanciranja tak, da so sredstva, ki so namenjena oziroma rezervirana za vlaganja v gozdove, odobrena po projektih in se ne morejo prerazporejati. To pomeni; če posamezen lastnik ne opravi z odločbo odobrenega dela v svojem gozdu, sredstev, ki so bila rezervirana za njegov projekt, ne moremo porabiti za spodbude pri drugem lastniku. Sredstva se bodo vrnila v proračun in bodo za vlaganja v gozdove izgubljena. V letošnjem letuje bilo na razpolago manj sredstev, kotje bilo vlog lastnikov gozdov zanje. Zato so mnogi ostali "na suhem", njihove vloge so bile zavrnjene, ostali so brez spod- TELOVADBA | ZA ZDRAVO HRBTENICO, SPLOŠNO | KONDICIJO IN PROTI OSTEOPOROZI f VSAK PONEDELJEK IN ČETRTEK OB 19.30 URI § PRIČETEK 2. OKTOBRA, TELOVADNICA OŠ MOZIRJE J INF. NA TELEFON 041 775 559 (FIZIOTERAPEVT DAVID) 1 Sedaj je tudi pravi čas, da se z revirnim gozdarjem dogovorite o gozdno gojitvenih in varstvenih delih za naslednje leto, saj bomo na Zavodu za gozdove Slovenije v naslednjih tednih začeli pripravljati program vlaganj v gozdove za naslednje leto. bud. Delavci Zavoda za gozdove Slovenije smo jih sicer prerazporedili v nacionalni program sofinanciranja, vendar je tudi za realizacijo tega programa sredstev premalo in bodo po vsej verjetnosti opravljena dela izplačana z zamudo. Zato se sedaj ne sme zgoditi, da bi tisti lastniki, ki ste dobili od Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencija) pozitivno odločbo za koriščenje sredstev, ne opravili z odločbo odo- brenega dela. Škoda bi bila dvojna; izgubili bi sredstva za spodbude v svojem gozdu in še tistega, ki so ga z vlogo prehiteli, bi še enkrat prikrajšali. Pričakujemo, da se boste vsi tisti lastniki gozdov, ki se dela še niste lotili, to storili čim prej. Takoj, ko lastnik gozda dela opravi, mora o tem obvestiti revirnega gozdarja. Ta bo opravljeno delo pre-gledal, preveril in obračunal. Na osnovi prevzema bo lastniku izdal izplačilni predlog. Izplačilni predlog in zahtevek za izplačilo sredstev je treba s priporočeno pošto poslati na Agencijo, za letošnja dela najkasneje do 30. oktobra 2006. Rok je kratek, čas hitro beži, zato še enkrat opozorilo; ne čakajte na zadnje dni. Lahko vas preseneti slabo vreme in vam prekriža načrte. V zadnjih dnevih bodo revirni gozdarji prekomerno obremenjeni s pregledi, kar lahko se zgodi, da bo za zamudnike zmanjkalo časa. Na odločbi, ki ste jo prejeli, je napisano, daje treba vso dokumentacijo v zvezi s spodbudami hraniti deset let. To določilo jemljite resno. Vse večje obvestil revirnih gozdarjev, da so nekateri lastniki že sedaj založili dokumentacijo in imajo zato težave pri pripravi zahtevkov. Če lastnik izgubi dokumentacijo, si mora pridobiti nadomestno. Stem je sebi in drugim naložil dodatno administrativno delo in dodatne stroške. Vlogo za nadomestno odločbo mora poslati na Agencijo. CITYCENTER CELJE Razstava glamurja in ekstravagance V ponedeljek, 18. septembra, se je v Citycentru v Celju začel Mesec mode in lepote. Prva v sklopu prireditev je na ogled Razstava glamurja in ekstravagance. Mesec mode in lepote pa se bo nadaljeval z otroškimi delavnicami. Bazarjem lepote (predstavili bodo nego telesa in obraza z vrhunsko kozmetiko ter načine ličenja in smernice zanj) in za konec z veliko modno revijo 10. oktobra. V Citycentru v Celju je na ogled nekaj najatraktivnejših kreacij modne oblikovalke Urše Drofenik (foto: Helena Kotnik) Na Razstavi glamurja in ekstravagance, ki bo na ogled vse do 8. oktobra, sodelujejo izvrstni slovenski modni oblikovalci Urša Drofenik, Mateja Glavnik, Peter Skubic in Matjaž Vlah, ki sta jih njihovo delo in vztrajnost popeljala v vrh slovenskega modnega ustvarjanja, uspešni pa so tudi vtujini. Zjasno identiteto in izdelanim slogom narekujejo tempo slovenskega modnega dogajanja. Urša Drofenik je priznana slovenska modna oblikovalka. V zadnjih desetih letih je sodelovala na številnih modnih revijah in dobila kopico nagrad in priznanj na mednarodnih tekmovanjih. Lani ji je kot prvi slovenski oblikovalki uspel preboj v svetovno modno elito, njena oblačila pa se sedaj redno pojavljajo v uglednih modnih revijah. Sodelovala je že na raznih modnih revijah po Italiji, njene kreacije pa so predstavili tudi v deželah Bližnjega Vzhoda. Mateja Glavnikje modna oblikovalka, risarka, ilustratorka slikanic in stilistka. Kot zadnjo izmed svojih spretnosti je odkrila oblikovanje torbic. Ob-likujejih vsodelovanju z Uršo Drofenik in dopolnjujejo njene čudovite obleke. V medijih je bila najodmevnejša njena torbica, kije dopolnjevala zmagovalno zlato toaleto Urše Drofenik (na ogled je tudi v Citycentru), izdelano za miss Slovenije Sanjo Grohar. Peter Skubic izdeluje čevlje pod svojim imenom že dobrih osem let in sodeluje z različnimi modnimi oblikovalci. Najpogosteje ustvarja z usnjem in dodatki iz blaga. Čevlje oblikuje tako, da se kar najbolje dopolnjujejo z obleko. Vsi trije oblikovalci (Urša Drofenik, Mateja Glavnik, Peter Skubic) so sodelovali na Canon- ovem natečaju za najboljšo kreacijo v Grčiji, kjer so s kolekcijo, posuto s kristali Swarovski (na ogled je tudi v Citycentru), v močni konkurenci zasedli odlično drugo mesto. Matjaž Vlah je imel pri sedemnajstih letih nesrečo z motorjem, v koterije izgubil nogo. Njegova čevljarska pot se je začela z ortopedskimi čevlji, ki so ga hudo žulili, zato si je nove izdelal kar sam. Učenje je nadaljeval pri več čevljarjih, nato pa je obutev na povsem nov način začel izdelovati sam. Na začetku je bila na prvem mestu uporabnost, sedaj pa je vsak njegov čevelj nekaj novega. Najbolj nenavadne čevlje, ki so odpotovali v New York, je izdelal iz plastike v kombinaciji z umetnim usnjem. Franci Kotnik TERME DOBRNA Hiša kulturne dediščine v Termah Dobrna V Termah Dobrna že več kot 600 let skrbijo za zdravje in dobro počutje svojih gostov, o čemer priča veliko znamenj bogate preteklosti. V izjemno zanimivo zbirko Hiša kulturne dediščine jih je v sodelovanju s Termami Dobrna v prenovljenem »topliškem kozolcu« zbral in uredil ljubiteljski zbiralec kulturne dediščine Jože Polenek. Polenekje zbirko uredil v prizorišča, ki vsako zase pripoveduje svojstveno zgodbo o življenju Dobrčanov in gostov, ki so skozi stoletja prihajali iskat zdravje, sprostitev in duševni mir v zeleno dolino z blago srednjegorsko klimo. Kmečka izba, kovačija, krojaška delavnica, kuhinja iz 50. let prejšnjega stoletja, kolarska, sodarska in mizarska delavnica, čebelnjak, mlin in črna kuhinja, tapetniška delavnica in soba s starimi glasbili, ferilnica lanu, »bogčev kot«, opremljene svisli in hlev pripovedujejo slikovite zgodbe o življenju prednikovvtopliški dolini, sledile pa jim bodo še zgodbe o preteklosti term, v katerih so zdravja in počitka iskali tudi brat Napoleona Ludvik Bonaparte, Karl May, Anton Martin Slomšek, ban Jelačič in številne druge zgodovinske osebnosti. Hiša kulturne dediščine predstavlja dobrodošlo dopolnitev ponudbe Term Dobrna, ki stavijo predvsem na visoko kvaliteto storitev s področja zdravstva, kjer dosegajo izjemne rezultate zdravljenja na področju ginekologije in rodnosti ter urologije, ortopedije, travmatologije in revmatolog-ije, pa tudi živčnega sistema. Svojo tradicionalno dejavnost so s Hišo na travniku razširili še na področje well-nesa, Dežela savn pa je s svojo ponudbo priljubljena v bližnji in širši okolici Dobrne. Franci Kotnik © TRADICIONALNI POHOD KRAJANOV REČICE IN MOZIRJA Pot sorazmerno lahka in dostopna vsem generacijam V okviru praznovanja mozirskega občinskega praznika sta rečiško planinsko društvo in Občina Mozirje organizirala tradicionalni pohod. Tega se je na prvi jesenski dan udeležilo natanko sto ljubiteljev hoje. Razlika med najmlajšim dveletnim Nejcem Bastioni iz Varpolj in najstarejšim udeležencem, 79-letnim Janezom Žagarjem iz Lok, je bila 77 let, vendar kljub svojim letom nista nič kaj zaostajala za drugimi. Najmlajši in najstarejši udeleženec (v sredini) nista nič zaostajala za drugimi (foto: Marija Šukalo) DRUŠTVO UPOKOJENCEV REČICA OB SAVINJI Izmenjava izkušenj in pomenkovanje Rečiški upokojenci so se družili na tradicionalnem pikniku v Varpoljah (foto: Ciril M. Sem) Člani rečiškega društva upokojencev so drugo septembrsko nedeljo Izkoristili sončno vreme in pripravili vsakoletno družabno srečanje. Tradicionalnega piknika v športnem centru Gmajna Varpolje se je po besedah tajnice društva Vide Pokleka udeležilo zadovoljivo število članov, ki so nedeljsko popoldne izkoristili za pomenkovanje in izmenjavo izkušenj. Popoldnejimje čas minil ob prijetni glasbi in plesnih korakih. Do konca leta se bodo rečiški »pen-zionisti« družili še ob splavarjenju na Dravi in trgatvi na Primorskem, novembra pa bodo s priložnostnim programom obeležili več kot pol stoletja delovanja svojega društva. Marija Šukalo Pot so krajani Mozirja in Rečice pričeli na spodnji postaji nihalke v Žekovcu, kjer jih je čakala gondola, kijih je popeljana na Golte, in župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik s košarico »tekočih« dobrot za okrepčilo. Pri hotelu na Golteh so pohodniki »napolnili baterije« in prisluhnili županovem govoru. Zaželel jim je varen korak v dolino ter skupno pohajkovanje tudi v prihodnje, čeprav bodo krajani Rečice že od naslednjega leta v svoji občini. Predsednik rečiškega planinskega društva Robi Teržan je nato planince obeh krajevnih skupnosti in lju- bitelje narave popeljal mimo Mozirske koče na Goličko Loko do lovske koče na Stonu. Krajši počitek pri lovski koči in dobrote iz nahrbtnikov so botrovale prijetnemu vzdušju na poti mimo Negojnice do Žirovnic, kjer jih je čakala malica. Domače kulinarične dobrote, ki so jih pripravili na Tirškovi domačiji, in prijetna glasba pa so bile le še pika na i k osvajanju cilja - prihoda do gasilskega doma na Rečici ob Savinji. Na cilju sta jih nato čakala srnjakov golaž in klepet ob kozarčku osvežilne pijače. Marija Šukalo DRUŠTVO UPOKOJENCEV GORNJI GRAD Vedno aktivni Člani Društva upokojencev Gornji Grad so bili kljub dopustniškemu času vse leto zelo aktivni. Poleg svojih društvenih obveznosti so v okviru občinskega praznika pripravili razstavo ročnih del, avgusta so organizirali tradicionalni piknik za svoje člane, v septembru pa so se člani upravnega in nadzornega odbora za »nagrado« odpeljali na izlet v neznano. Gornjegrajski upokojenci so v viteški dvorani bistriške graščine, ki je bila tudi v lasti grofov Attemsov, z zanimanjem prisluhnili razlagi vodičke (foto: Karlina Mermal) Programje v celoti pripravil predsednik Jože Božič. Prva postaja je bil dvorec Trebnik v Slovenskih Konjicah, kjer so se predvsem članice navduševale nad zeliščnim vrtom in pripravki iz zelišč, nato so pot nadaljevali v Slovensko Bistrico. Ob ogledu graščine so Gornjegrajci presenečeni ugotovili, da je v njej poleg ostalih zbirk razstavljena tudi precej večja zbirka fosilov in mineralov iz Gornjega Grada kot pa v našem Steklu. Po obisku najlepše urejene vasi v letu 2005, Križeče vasi, so Gornjegrajci še prižgali svečke na grobu dr. Pavla Lautner-ja, ki je pokopan na pokopališču v Ločah. Polni lepih vtisov so se gornjegrajski upokojenci vrnili v domač kraj. Vendar tudi doma ne bodo počivali, saj jih konec septembra čaka trgatev na Primorskem, članice društva upokojencev pa se že pripravljajo na nov tečaj vezenja, na katerem bodo dobile znanja in navdih za delo v dolgih zimskih večerih. KM LAZE PRI KOKARJAH Vaške igre za zaključek občinskega praznovanja Organizatorji in tekmovalci 6, Vaških iger z županom Ivanom Purnatom (foto: Franci Kotnik) Športno društvo Dreta Kokarje je v nedeljo v športnem centru na Lazah z enotedenskim zamikom pripravilo tradicionalne Vaške igre, ki so bile včudovitem,skoraj poletnem vremenu lep zaključek skoraj štirinajstdnevnega praznovanja občinskega praznika občine Nazarje. Tako kot lani so se tudi letos zmage veselili Šmarčani, kar pa pri vsem skupaj niti ni bilo najbolj pomembno, saj sta glavni moto Vaških iger druženje in razvedrilo. Skakanje v Žaklju je bilo zabavno tako za tekmovalce kot za gledalce (foto: Franci Kotnik) Organizatorska ekipa pod vodslvom Stanka Hereto je tudi letos pripravila niz zabavnih preizkušenj, skozi katere so morali tekmovalci in tekmovalke dokazovati svoje znanje preskakovanja po slamnatih prizmah, prenašanja evrskih kovancev iz lesa med nogami, ekipne hoje na maksi smučeh, žaganja hloda na dolžino enega metra, ekipnega skakanja v Žaklju in prenašanja rib iz stiropora v ustih. Ker sta imeli ekipi krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti ob zaključku šeste igre enako število točk, sta se pomerili še v odbojki, pri čemerje bila za odtenek boljša ekipa Šmartno 1, tretje mesto pa je osvojila druga ekipa Kokarij. Nazorski ekipi sta letos zasedli peto in šesto mesto, nihče pa ni bil zadnji, kot je v sklepnem nagovoru poudaril župan občine Nazarje Ivan Purnat. Živahno nedeljsko popoldne na Lazah je s hudomušnimi komentarji popestril voditelj iger Bojan Štrukelj, organizatorji pa zagotavljajo, da bodo prihodnje leto izbrali takšen termin, da jim iger zaradi slabega vremena ne bo treba prestavljati. Franci Kotnik PIKASTO IN RAZIGRANO V VELENJU Ko oblast v mestu prevzame Pika Nogavička V Velenju poteka tradicionalni, letos že sedemnajsti Pikin festival. Uradno se dogaja od 24. septembra, ko je župan Srečko Meh simbolično predal oblast v mestu Piki Nogavički, do 30. septembra, v resnici pa so se prireditve pričele že 21. septembra z odprtjem razstave Voda je tekočina brez barve, vonja in okusa. Na tokratnih prireditvah organizatorji pričakujejo kar 70.000 obiskovalcev, od tega 250 šolskih skupin. Pikasta nit, ki letos povezuje vse dogajanje, je ubrana na temo uganke. Poleg vsakodnevnih gledaliških in plesnih predstav, ki se dogajajo v središču Velenja, so osrednji dogodek dopoldanske in popoldanske Pikine ustvarjalne delavnice. Te so postavili na prostoru ob Beli dvorani pri TRC Jezero. Tam pa otroci in tisti, ki so mladi samo še po srcu lahko najdejo še ogromno zabave. Tako je postavljen pravi labirint, pa vrtiljak, pa vlak groze, peskovnik, kolo sreče, Pikina pošta, Pikina banka in še marsikaj. Seveda pa je tam tudi znamenita vila Čira Čara in Pika Nogavička osebno. Včasih se pojavi tudi njen oče Kapitan Nogavička. In so stojnice in prodajalne s sladoledom, baloni in sladkorno peno. Tudi ta petek, 29. septembra, bodo v okolici Bele dvorane dopoldne in popoldne potekale Otroci vseh starosti se radi družijo s Piko Nogavičko (foto: Marija Lebar) številne uslvarjalne delavnice, kjer si otroci lahko izdelajo lutko iz blaga ali strašilo iz rafije in še mnogo podobnih stvari, v Glasbeni šoli pa bodo prikazali predstavo Plesnega teatra Velenje. V soboto bo potekal filmski maraton, od 10. do 17. ure pa se bo dogajal Pikin dan, ob 17. uri bo slavnostni zaključek festivala, katerega častna pokroviteljica je letos Mojca Horvat. Sicer pa ima Pika tudi svojo spletno stran, kjer lahko najdete vse potrebne informacije. Kaj je tisto, kar privlači otroke (in odrasle) vsega sveta k tej, skoraj že sto let stari literarni junakinji Švedske pisateljice Astrid Lindgren? Gotovo to, daje Pika spontana, osvobojena vseh kalupov, v katere otroke utesnjuje naša družba. Da je dobra, bistra in močna in se ji zato ni treba bati odraslih. Predvsem pa to, da si v resnici upa živeti svoje sanje. Marija Lebar Hiša Pike Nogavičke (foto: Marija Lebar) Implantat, zobni vsadek, kostni vsadek... Zobni implantat je pravzaprav precej preprost kovinski vijak, oblikovan tako, da se kar najboljše vgradi v kost in služi kot umetna korenina za posamezni zob ali kot podpora mostičku, delni snemni ali pa totalni zobni protezi. Implantati so narejeni iz medicinskega titano ali titanovih zlitin. Zobozdravnik dobi implantate sterilno zapakirane in jih take vstavi v kost čeljusti. Sledi obdobje vraščanja v kost, ki traja od 3 do 6 mesecev. Po tem obdobju je implantat fiksiran na mestu in se ga lahko obremeni. KDO JE PRIMEREN KANDIDAT ZA ZOBNE IMPLANTATE? Pravzaprav vsakdo, ki želi nadomestiti manjkajoče zobe. Obstajajo relativne omejitve pri določenih sistemskih boleznih kot je npr. diabetes, ... Na mestu, kjer manjkajo zobje mora biti dovolj kosti, ki zagotovi ustrezno sidrenje zobnega vsadka. Najpogosteje se zobni vsadki uporabljajo pri ljudeh, ki so izgubili vse svoje zobe in njim implantati služijo za fiksiranje totalne snemne proteze. Zobni vsadki pa so primerni tudi za nadomeščanje posameznih ali več manjkajočih zob. Na pripadajočih slikah sije mogoče še najlažje predstavljati, kaj nadomeščajo ZV. Prva slika predstavlja redko videno stanje zob pri 55-let-niku. Prisotne so vse korenine, ki vsaka nosi svojo zobno krono. Druga slika predstavlja precej bolj pogosto stanje - brezzobost in s tem povezano zgornjo in spodnjo totalno protezo, ki lahko povzročata lastniku oziroma lastnici nemalo težav zaradi nestabilnosti. Tretja slika pa predstavlja eno od bolj zahtevnih, a za pacienta izredno kvalitetnih rešitev, pri kateri se izgubljeni zobje nadomestijo s totalnim mostičkom vezanim na implantate. To so trije ekstremni primeri, vmes pa je nešteto stanj, ki se lahko rešijo z implantati. Primera bolj preprostih rešitev za fiksacijo totalne zobne proteze: -z »neti« podobno kot pri bundi ali vetrovki, le da so ti fiksacijski sistemi veliko bolj natančni. KAKŠEN JE PROCENT USPEŠNOSTI VSADITVE IMPLANTATOV? Uspeh je odvisen od same pozicije implantata v čeljusti in kaj bo vsadek nadomeščal - kakšno funkcijo bo opravljal. Najboljši uspehi so pri implantatih v sprednjem delu spodnje čeljusti. Tuje uspešnost celo med 98-100%.V drugi predelih ustje ta procent manjši - sprednji del zgornje čeljusti 90-95%, kakšen odstotek manj pa zadnji deli zgornje in spodnje čeljusti. Takšni % uspešnosti so med najvišjimi v zobozdravstvu nasploh. Zelo pomembna za »preživetje« in uspeh implantacije je ustna higiena. Brez zelo natančne higiene implantati ne bodo služili kot bi sicer lahko. KAJ LAHKO GRE NAROBE? Pravzaprav ni veliko stvari, ki bi lahko šle narobe. Možno je, da se implantat ne vraste v kost. Lahko se tudi zlomi. Včasih se pojavijo težave pri povezavi implantata in proteze. Redek zaplet je vnetna reakcija ali infekcija mehkih tkiv in kosti kot posledica implantacije. V spodnji čeljusti lahko pride do poškodbe živca, ki poteka v njej, v zgornji čeljusti pa se lahko poškoduje čeljustni sinus ali dno nosne votline. Vsi ti zapleti skupaj se pojavljajo v manj kot 5% vseh implantacij. Zaplete pa je v večini primerov lahko popraviti in zdraviti. KDO VSTAVLJA ZV? KJE SE JE TREBA ZGLASITI? Vaš prvi kontakt je najbolje opraviti pri vašem splošnem zobozdravniku. Ta vas bo natančneje seznanil z možnostmi in vas napotil v ustanovo, kjer implantate vstavljajo. To je lahko splošni zobozdravnik, oralni kirurg, parodontolog..., skratka, ne obstaja specializacija v smeri implan-tologije. Vedeti je treba, da je en del terapije z implantati vstavitev, drugi pa protetična nadgradnja, za uspeh pa sta oba dela neločljivo povezana in zahtevata tesno sodelovanje vseh vključenih v terapijo. KAKO DOLGO PO IMPLANTACIJI SE LAHKO IMPLANTATI OBREMENIJO IN UPORABIJO KOT SIDRA NOVIM ZOBEM? V spodnji čeljusti tri mesece in v zgornji čeljusti šest mesecev. To sta bila dolgo veljavna aksioma, ki pa se v zadnjih letih spreminjata. V določenih primerih je implantat možno obremeniti celo takoj, v večini primerov pa še vedno velja za spodnjo čeljust 3 mesece in zgornjo čeljust 4 mesece. ALI JE IMPLANTACIJA ZV BOLEČA? Implantacija se opravlja v lokalni anesteziji inje s tega vidika neboleča. Ko anestezija po 3-4 urah popusti, se lahko pojavi zmerna bolečina, kar zelo variira od pacienta do pacienta, da pa sejo odpraviti s protibolečinskimi tabletami. Lahko se pojavi zmerna oteklina in modrice v operirani regiji, kar lahko traja 7-10 dni. Če bolečina ne popusti dalj časa,je nujno potrebna konzultacija pri zobozdravniku operaterju, saj dalj trajajoča bolečina na splošno ni dober znak, čeprav ne pomeni vedno neuspeha, a je potrebno ugotoviti, od kod izvira. KAJ SE ZGODI, ČE JE IMPLANTAT ZAVRNJEN OZIROMA BOU PRAVILNO, ČE SE NE VRASTE? V večini primerov je implantat mogoče zamenjati za malo večjega. Nevraščanje predstavlja 1-2% zapletov. tetično nadgradnjo, ki se izdela na implantat (posamezne prevleke, mostički, totalna proteza, delna proteza, pripojni elementi, gredi,...). Količina uporabljenih ZV je sicer bolj pomembna za sam uspeh posega, ne pa tudi za končno ceno posega, zato se v zadnjem času cena določa bolj glede na kompleksnost celotnega posega. Cenovno je ugodnejše, če en terapevt vstavi implantat in tudi izdela protetično nadgradnjo, kar pa ni vedno mogoče. MOSTIČEK ALI ZOBNI VSADEK? Mogoče celo najbolj pogosto vprašanje - kaj storiti, če manjka en zob ali dva zoba. Najlažje je odgovoriti s primerom. Npr.: če manjka dvojka. Za klasičen mostiček bi bilo potrebno zbrusiti enko in trojko, kamor bi se vezala manjkajoča dvojka. V nasprotnem primeru se lahko na mesto manjkajoče dvojke vstavi ZV, na katerega se veže krona, ki bo nadomeščala dvojko. Cena za ZV je v takem primeru primerljiva kot za tričlen-ski estetski mostiček, a pri ZV ni potrebno brušenje enice in trojke. Končna odločitev pa je seveda na osnovi pogovora in za vsak primer posebej. Zobni vsadki se uporabljajo za nadomeščanje zob že več kot 25 let in so se izkazali kot zelo uspešna in zanesljiva rešitev za številne probleme, tudi za takšne, ki so bili prej nerešljivi. Za vse podrobnejše informacije, kot tudi izved-bo se lahko obrnete na Davida Pečnika, dr.dent.med. E-pošta: david.pecnik@siol.net. KOLIKO ČASA BOM BREZ ZOB V ČASU, KO SE IMPLANTATI VRAŠČAJO V KOST? Največkrat bi naj to trajalo 2 tedna. Zelo se razlikuje od pacienta do pacienta, primera do primera in se določi vsakič posebej. V večini primerov pa je zelo priporočljivo, da je pacient brez proteze vsaj krajše obdobje in v tem času naj bi bila tudi hrana »mehka«. CENA IMPLANTATOV (ZV) Storitve so v celoti samoplačniške. V večini primerov se storitev plačuje glede na število implantatov, ki so uporabljeni in dodatno za pro- SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA David Pečnik, dr.dent.med. Hotel BENDA, Loke 33 3330 Mozirje tel.:03/705-36-36 faks:03/705-36-37 GSM:041/791-754 E-pošta:david.pecnik@volja.net V sodobno opremljeni ordinaciji Vam nudimo širok spekter storitev z najsodobnejšimi materiali: - KONZERVATIVA - zdravljenja z endometrijo, plombiranje z belimi materiali (tudi na zadnjih zobeh),... - PROTETIKA - kovinskokeramične prevleke in mostički, brezkovinski mostički, polne keramične prevleke, estetske luske za prekrivanje vidnih površin sprednjih zob,vse vrste delnih snemnih protez, totalne proteze - RTG DIAGNOSTIKA - z digitalnim rentgenom - IMPLANTOLOGIJA - vstavitve zobnih implantatov in izdelava protetičnih izdelkov na njih VSI TERMINI SO PO DOGOVORU (tel.: 03/705-36-36). NOVI SCENIC UMETNO KOVMn aafjjxääUiJAi usjt j iromßa Simer d.o.o., Ipavčeva 22, Celje tel.: 03/42 55 800; info@simer.si P.E. Ljubljana, Brnčičeva 7, Ljubljana tel.: 01/563 34 38; simer.lj@simer.si P. E. Koper, Ferrarska 17, Koper tel.: 05/630 10 23; simer.kp@simer.si www.simer.si NE OGRAJE Novi Scéme se predstav^ v trtih karoserijskih raaeacsri: Scene, Grand Scenic s segnimi sedeži ter tasto novi Grand Scenic s petimi sedaa. ki vas bo navduši z novimi dimenzijami prostora - z itsvokjewnarnm 6811 vefckim prtljažnim prostorom ter s 123 I dodatnih odlagalno mest Nov. dmamtóen dizajn n prenošena notranjost na bosta poskrbela za An vot.ji potovalni užitek Novi Scenic SKY ( 's. “' j nimmtn 3.446.000 SII Multimedijsko potopisno predavanje Sreda, 4. oktobra 2006, ob 19. uri v restavraciji Grad Vrbovec v Nazarjah Vstop prost. Simona Pogač Koraki nad 7.000 metrov simer PVC, ALU-PVC in ALU okna, vhodna, notranja in protivlomna vrata, zimski vrtovi, senčila, fasade A R.L.S. Levec, d.o.o., Levec 56/c, Petrovče Tel. 03/425-45-00 www.rsi.si OBISKALI SMO: IZOLA BOAT SHOW Od gumenjakov do jadrnh in prestižnih jaht Letošnje poletje se dokončno izteka, vendar je bilo vreme minuli vikend na slovenski obali še povsem poletno. V Izoli je ves prejšnji teden potekal sejem navtike Izola Boat Show, ki je bistvu drugi slovenski navtični sejem, saj imamo vsako leto maja Internautico v Portorožu. ponudbo zadovoljili kupce v vseh segmentih. Dandanes cveti predvsem prodaja novih plovil, medtem ko prodaja rabljenih zelo zaostaja. namreč Pred sedmimi leti so nekateri razstavljavci na Internautici ugotovili, da jim pomladanski termin ne ustreza najbolj, saj bi lahko na jesenskem navtičnem sejmu zbrali naročila za dobave v naslednjem poletju. Ker organizatorji Internau-tice niso prisluhnili njihovim željam, seje šest družbenikov, ki se ukvarjajo s prodajo plovil, odločilo za organizacijo sejma v Izoli. V petih letih se je sejem razvil v prireditev z 12 tisoč obiskovalci, kjer je vsako leto mogoče videti kaj več in boljšega. Kljub temu velja mnenje, da Izola Boat Show ni nadomestek Internautice, pač pa je dovolj prostora za oba, saj se je slovenski navtični trg neverjetno razrasel. Cilj Izola Boat Showa je približati navtično ponudbo končnim potrošnikom in na sejem pritegniti čim več razstavljavcev, ki bi s svojo široko mogoče najti na internetu in v tiskanih medijih, kupec pa si seveda želi plovilo ogledati in otipati, preden se odloči za nakup. Problem se pojavlja tudi pri garanciji, saj je veči- PREDSTAVLJAMO VAM: RENAULT SCENIC II Inteligentna izraba prostora Deset let po predstavitvi prvega modela scénic je Renault predstavil novega scènica, ki je v Sloveniji naprodaj od 20. septembra dalje. Slovenska predstavitev rahlo oblikovno toda temeljito tehnično in funkcionalno izboljšanega scènica je bila v podjetju Gorenje v Velenju - seveda ne naključno, kajti Gorenje postaja s svojim vrhunskim orodjarstvom in strojegradnjo vse pomembnejši partner avtomobilske industrije. Renault scénic je pred desetimi leti s prihodom na trg na račun domišljene izrabe prostora in vsestranske prilagodljivosti povzročil pravo revolucijo v nižjem srednjem razredu. Konkurenca nanj kar nekaj let ni imela pravega odgovora. Zaradi tega si je scénic zagotovil prvo mesto v novonastalem segmentu kompaktnih enoprostornikov, prenovljeni model pa ima nalogo vodilni položaj zadržati tudi v prihodnje. Novi scénic je kot edini v svojem razredu na voljo v treh različicah: kot scénic s petimi sedeži in kot grand scénic s petimi ali sedmimi sedeži. Med diskretnimi oblikovnimi spremembami velja omeniti skladnejši prednji odbijač, spremenjena žarometa, drugačne zadnje luči s svetilnimi diodami, nova platišča in modernejše okrasne pokrove koles. Kupcem je na voljo pet novih barv karoserije, v notranjosti pa štirje ambienti (authentique, expression, dynamique in privilege) s trpežnejšimi in bolj kakovostnimi materiali. Nova družina scénicovje na voljo s štirimi bencinskimi motorji pros- tornine od 1,4 do 2,0 litra z močjo 100 do 165 KM in štirimi dizelskimi motorji prostornine od 1,5 do 2,0 litra z močjo 85 do 150 KM. Obsežna je tudi ponudba menjalnikov, saj so na voljo pet- in šeststo-penjski ročni in dva samodejna proactive menjalnika s štirimi oziroma šestimi prestavami. Novi scénic in grand scénic ohranjata potovalno udobje in zanesljivo lego na cesti, ki sta odlikovali že njune predhodnike, poleg tega pa imata izboljšan električni na internetnih prodajalcev ne ponuja. Za nakup »mačka v Žaklju« pa je le malo kupcev pripravljenih seči globoko v žep. Razstavljavci v Izoli so letos ponujali tudi dodatno opremo, oblačila in izdelke za zabavo na vodi. Ponudba plovil je zajemala širok spekter-od gumenjakov do jadrnic in prestižnih jaht, kot je na primer azimut. Organizatorji razmišljajo o širitvi sejma vse do mestnega jedra, saj ne bi bilo nič lepšega kot občudovati prestižne jahte in jadrnice, privezane ob starem pomolu, iz dobre gostilne. Usoda zanimive ideje bo seveda odvisna od sodelovanja med razstavljavci in občino, moj osebni občutek pa je, da je izolski navtični sejem precej prijaznejši od portoroške Internautice, zato bi ga bilo velik greh zamuditi na eno zadnjih letošnjih poletno toplih nedelj. Igor Pečnik servo volan, ki pripomore k temu, da ima voznik med vožnjo boljši občutek za stik koles s cestiščem. Seveda ima tudi scénic II vgrajen celovit sistem za zagotavljanje aktivne in pasivne varnosti, s katerim je pridobil najvišjo varnostno oceno Euro NCAP. Maloprodajne cene scènica II z začetnim akcijskim popustom znašajo od 3,4 (za 1,4 16V authentique) do 5,4 milijona tolarjev (za 2,0 dCi 150 privilege). Grand scénic s petimi sedeži je od scènica dražji za 170 tisočakov, grand scénic s sedmimi sedeži pa za 320 tisoč tolarjev. Pri Renaultu zagotavljajo, da novi scénic z najsodobnejšo opremo, med katero spadajo tudi vrhunski navigacijski sistem, kartica za prostoročno odklepanje in zagon motorja ter sistem za pomoč pri parkiranju spredaj in zadaj, ponuja zadovoljstvo tudi za zahtevnejše voznike, na ta način pa naj bi ohranil vodstvo v segmentu enoprostornikov v Evropi in prispeval k uveljavitvi blagovne znamke Renault v ostalih delih sveta. Franci Kotnik KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Izpad v prvem krogu pokala Spar RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE 11. memorial Milana Kojca 21. oktobra sta se v prvem krogu pokala Spar v domači športni dvorani pomerila ekipa Nazarij in ekipa Rudarja iz Trbovelj, ki sicer igra v 1. B SKL Srečanje je bilo zelo zanimivo že na začetku in vse tja do sredine tretje četrtine, nakarso gostje prišli do občutnejše prednosti in nato le še rutinirano odigrali do konca ter se uvrstili v drugi krog pokala. Domačini so vse od začetka tekme dokazovali, da si silno želijo napredovanja v naslednji krog tekmovanja in tako poizkusiti premagati eno izmed boljših ekip. Srečanje je bilo zato zelo izenačeno ves prvi polčas, saj si ekipi v teh minutah nista priigrali višje prednosti. V tem delu je blestel predvsem neustavljivi Rudarjev strelec Džombič, ki je dosegel kar polovico gostujočih točk. Pri domačih je stik z nasprotniki držal kapetan Iztok Zakrajšek in tako se je po prvih dvajsetih minutah rezultat ustavil pri izenačenih 43:43. Po dobrem začetku tretje četrtine so naši nerazumljivo »padli« in Trboveljčani so prišli do razlike 11 točk. Podobno sliko so gledalci lahko spremljali v zadnjem delu tekme, kjer so se Nazarčani še poizkusili približati, a so igralci Rudarja na vse napade odgovorili. Tako končni rezultat s kar veliko razliko ne prikazuje vsega, kar se je dogajalo na igrišču. Veseli pa dejstvo, da seje na tekmi zbralo kar precej gledalcev za pokalno tekmo in upamo lahko, da jih bo na ligaških tekmah še veliko več in da bodosspodbujanjem pripomogli k odličnim rezultatom Nazar-čanov, ki imajo po do sedaj prikazanem, zagotovo ekipo za sam vrh drugoligaške skupine vzhod. RokTkavc KK Nazarje : KK Rudar Trbovlje 70:86 Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev: 70. Sodnika: Katanič Branko (Slovenska Bistrica) in Puhek Iztok (Razvanje). Tehnični komisar: Ju-rečko Alfonz (Slovenska Bistrica). KK Nazarje: Plesnik 7 (1-4), Skočič 11 (4-4), I. Zakrajšek 17 (3-4), Gračner, Zadravec, Vodončnik 12, Gelb 6, Jevič 4, Plaskan, Grebenšek 6 (0-3), Valenčak 2 (2-2), M. Zakrajšek 5 (1-2). 7. KOŠARKARSKI TURNIR NASELIJ OBČINE POLZELA Pokal domačinom V počastitev občinskega praznika občine Polzela so v športni dvorani na Polzeli pripravili 7. košarkarski turnir naselij občine Polzela. V organizaciji športno košarkarskega društva Koš Polzela so se za občinski pokal pomerile tri ekipe, na koncu pa je bilo najboljše moštvo Polzele v postavi M. Mlakar, B. Pušnik, L. Ocvirk, G. Štor, D. Jevič, S. Pungartnik, D. Turnšek, I. Pungartnik in M. Slokar. Končni vrstni red: 1. Polzela, 2. Založe, 3. Ločica-Breg. KF STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Tekma z malokalibrsko puško Preteklo nedeljo je na strelišču Zagradiše v Gornjem Gradu potekalo tekmovanje z malokalibrsko puško leže v organizaciji domačega strelskega drušlva. Tekmovanja so se lahko udeležili vsi, starejši od 14 let, število nastopov pa ni bilo omejeno. Na najvišjo stopničko seje povzpel Henrik Strnad, kije nastreljal 86 krogov, sledila pa sta mu Jože Gomboc z 82 in Borut Fužir z 81 krogi. Jože Gomboc Na tradicionalnem, že enajstem memorialu Milana Kojca seje ob mozirskem ribniku 23. septembra zbralo 40 ribičev iz vse Slovenije. Prijem je bil zelo dober, saj so tekmovalci nalovili preko 70 kilogramov rib, ki so po tehtanju zaplavale nazaj v svoje vodno bivališče. Ribiči so nalovili preko 70 kilogramov rib, ki so po tehtanju zaplavale nazaj v svoje vodno bivališče (foto: Benjamin Kanjir) Ljubiteljski ribiči se vsakoletne tekme v okviru praznika občine Mozirje z veseljem udeležujejo. Prijeten ambient ob ribniku pred Mozirskim gajem jih vabi, da namočijo trnke in preizkusijo ribiško srečo. Slednja je zelo pomembna, saj je veliko odvisno že od mesta, na katerem tekmovalec lovi. To je določeno z žrebom. Pravo ravnovesja med mirom in ribiško strastjo je tokrat našel Roman Ramšak, kije na suho potegnil več kot 16 kilogramov rib. Na drugo mesto se je uvrstil Robert Jed- lovčnik s polovico lažjim ulovom, tretje mesto pa je pripadlo domačemu upu Tilnu Kojcu, ki je nalovil za dobrih pet kilogramov belih rib. Prijetno druženje ribiških zanesenjakov ob Kojčevem memorialu, z namakanjem trnkov brez za-lusti, ki ob prijemu ribe ne poškodujejo, bodo mozirski ribiči prihodnje leto zopet organizirali. S tem bodo ohranili še kako živ spomin na dolgoletnega člana Milana Kojca, po sledovih katerega z mnogimi tekmovalnimi uspehi že stopa vnuk Tilen. Benjamin Kanjir KNJIŽNICA MOZIRJE Novosti s knjižnih poli« LEPOSLOVJE-MLADINA Standiford, Natalie: Je on res tisti pravi?, Teller, Jane: Nič, Butcher, A.J.: Hudičev scenarij, Danko, Dan: Bratovščina zlobnih varušk. LEPOSLOVJE-ODRASLI Zobec, Peter: Od Krima do Krima, Hočevar, Darja: Skrivnostno izginotje, Tomšič, Marjan: Južni veter, Roberts, Nora: Rojena iz sramote, Cornwell, Patricia Daniels: Neznano truplo. STROKOVNA LITERATURA Gauss, Karl-Markus: Umirajoči Evropejci, Mašera, Andrej: Čudovite Alpe, Stritar, Andrej: Karnijska potepanja, Mihovec, Janez: Pot pod noge, Poštič, Slobodanka: A kot aromaterapija. ROKOMETNI KLUB NAZARJE Namesto Adija Goveka Andrej 0e Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ____________ŠEMPETER, Starovaška ul. 12 j Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, le srce in duša ve kako boli, ko tebe mama med nami večni. ZAHVALA ob boleči in prerani izgubi drage žene, mame, zlate stare mame in tašče Ane ZGOJZNIK iz Lok pri Mozirju (24.6.1934 -18.9.2006) se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala obema duhovnikoma, g. Korenu in g. Orešniku za opravljen obred, govornici, praporščaku, pevcem in pihalni godbi. Posebej se zahvaljujemo Agici za mnoge trenutke, ki jih je delila z njo. Vsi njeni Počasi bom končal. Žena čaka, da pride do telefona. Strokovni nasvet V ordinacijo priznanega psihiatra vstopi možak in vpraša: "Ste vi psihiater?" "Sem.” "Čisto ta pravi?" "Seveda." "Pa imate kakšno diplomo?” "Tamle na steni visi." "Torej vam lahko zaupam svoje težave." "Se razume." "Kurilno olje sem vam pripeljal, pa ne vem, kje parkirati, da bom čim bližje vaši stavbi." Posebna prilika Srečata se dva bogataša. Prvi vpraša: "Kako ti gre?" Drugi pojamra: "Nikakor. Moral sem kupiti jahto, nov avto, umislil sem si tudi novo hišo." "Ti zapravljaš samo, kadar praznuješ. Če te prav razumem, te je zapustila četrta žena." Presegel pričakovano Fonza pripoveduje: "Perzijski ljudski rek pravi: Moškega čakajo v življenju štiri pomembnejše dolžnosti: da ustvari dom, da dobi sina, da zasadi drevo in da napiše knjigo... Jaz pa sem v službi dobil knjigo, ker sem kradel les. Ko sem zaradi dolgov zastavil dom, meje sin odpisal." Tinkin šestletni sin samo eno stvar bolj črti kot umivanje glave. To je striženje las in ravno njemu v vsej družini najbolj hitro rastejo. Včeraj je opazil, da sta starša malo bolj v skrbeh kot ponavadi. "Zakaj sta z mamo zaskrbljena?" vpraša očija. "Razmišljava, kako privarčevati denar." "Mogoče bi mi malo manj pogosto prala glavo." "Poraba vode nam ne predstavlja prevelikega stroška." "Ne, mogoče bi pa meni lasje počasneje rasli in bi zapravila manj na frizerja." Vzel bom še eno steklenico tega parfuma. Igral je podaljške Radovedna Olgica vpraša novega sodelavca: "Zdite se mi poznani. V katero šolo ste hodili?" "V enajstletko v domačem kraju." "Kako to mislite, enajstletko? Saj so šele devetletko komaj uvedli!" "Še dobro, drugače bi jo jaz že takrat delal dvanajst do trinajst let." Bazilijk Tavrl Spremembe po starem Nisem našla gumbov, zato sem luknje kar zašila. Očeta prvošolčkov se pogovarjata: "Sploh nisem vedel, da razredničarka zdaj spremlja generacijo učencev skozi tri razrede skupaj. Mi smo menjali razredničarko vsako leto." "Ah, ja. Stara navada - železna srajca. Jaz jih še zdaj." Rželjka Tavrl Ko direktor firme visoko leta, delavcem se nizek standard obeta. ^&Cvetke M koprive) SELITEV - PRVIČ Župan občine Mozirje Ivo Suhoveršnik: »Jej, jej, kaj vse seje nabralo v tejle stari županski pisarni... Presečnikovi načrti, Kramerjeve želje, da zapuščine njunih predhodnikov sploh ne omenjam! Je kar prav, da se selim v novo pisarno, upam le, da si volivci ne bodo zaželeli tudi novega župana...« ("PREDVOLILNI BLUES PRESS'! SELITEV - DRUGIČ Tajnica načelnika Upravne enote Mozirje Saša Poznič: »Nikoli si nisem mislila, da bomo v enajstih letih in pol poslovanja upravne enote pridelali toliko papirovja! Zdaj vem, zakaj nas je bivši načelnik ves čas opominjal, naj varčujemo s papirjem. Zagotovo je že ta krat slutil, kaj se bo zgodilo, ko se bomo morali preseliti, zdaj ko seje pa res zgodilo, se nam pa lahko smehlja iz Ljubljane, ko mu ni treba prenašati teh težkih paketov...« (ŠPARANJA Ni NIKOLI DOVOLJ PRESS) VINSKA SADJARJA Roman Čretnik, predsednik KS Mozirje: »Peter, tale ideja nalivanja tolkca iz vinskih steklenic se mi ne zdi najboljša, kaj si bodo pa otroci mislili?« Peter Sirko, upokojeni direktor Zavoda za kulturo Mozirje: »Nič ne skrbi, Roman, bomo že njihovim učiteljem razložili, da želimo s tem krepiti kulturo pitja vina, ne glede na to, kaj je v resnici v steklenicah...« (MOZIRSKA VINSKA KULTURA PRESS) — Križanka, Oglasi J SESTAVIL PEPS PTICA PEVKA TROPSKE AFRIKE SMOLASTA SNOV, UPORABLJA SE V FARMACIJI ČOLN ALI LADJA Z DVOJNIM TRUPOM KRONIKA, LETOPIS ENOTNI VEKTOR KRIČANJE, VPITJE (STAR.) FORDOV MALČEK PRIPRAVA ZA PRENOS RANJENCEV AZIJSKI RAKUNJI PES ČLOVEK, KI SPRETNO RAVNA Z REVOLVERJEM AMERIŠKA IGRALKA IN PEVKA- IRENE TLA, POD (KNJIŽ.) LASTNIK MATERIAL- NIH DOBRIN KURIR, GLASNIK POSNEMALNI NoŽ PRI BAKROTISKU GLAVNO MESTO MADAGAS- KARJA KONJEDE- REC KLADA ZA SEKANJE DRV PODLOGA ZA SODE V KLETI ŽENSKA, KI HOČE MOŠKIM UGAJATI BRITANSKI POUT1K- EDMUND SLEPO POSNEMANJE ČESA________ TROPSKA VODNA RASTLINA PODLOGA ZA SODE V KLETI DENARNA ENOTA V ROMUNIJI SLOVENSKI PESNIK- DRAGOT1N VALENTIN OMAN JUDOVSKA TEOKRACIJA NOGOMETNI STADION V NIŠU SLOVENSKI GEOGRAF- LUDVIK MAJHEN PREDSTAVNIK ŠČINKAVCEV AMERIŠKA IGRALKA (GARDNER) RADIOAKTIV- NA RUDNINA, TORIJEV OKSID ŠVEDSKI SMUČARSKI CENTER TEMELJ, BAZA ZANIČLJIV NAZIV ZA AZIJCA PLANŠAR, PASTIR, OVČAR NORICA (NAR.) Portal Savinjska doline mm MINI SLOVARČEK: MRDA- spačene poteze obraza ATAKOR- hribovje v Togu ČAIR- nogometni stadion v Nišu MOREL- Britanski politik- Edmund SION- Judovska teokracija NUDIMO PROSTO DELOVNO MESTO kuharju in osebi za pomoč v kuhinji. Informacije in prijave na telefonski številki 03/837-04-00 ali 041/763-492. Napovednik • Petek, (29. september), ob 11.00. Mozirje Otvoritev upravnega centra v Mozirju_____________________ • Petek, (29. september), ob 15.00. Parkirišče pred TUŠ-em v Mozirju Preventivna akcija SPVCP Mozirje ■ hitrost ubija_________ • Petek (29. september), ob 17.00. Dvorana OŠ Prebold Košarkarska tekma - Nazarje : Celjski KK (turnir - člani) • Petek, (29. september), ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Zgornjesavinjsko narečje ■ predavanje dr. Petra Weissa • Sobota (30. september), ob 10.00. Telovadnica OŠ Ljubno Mladinski turnir v odbojki_______________________________ • Sobota (30. september), ob 10.00. Šolski center Krško Košarkarska tekma - Krško : Nazarje (kadeti)_____________ • Sobota (30. september), ob 15.00 in 17.00. Dvorana OŠ Prebold Košarkarska tekma za 3. in 1. mesto (nadalj. turnirja) • Nedelja (1. oktober) ob 10.00. Telovadnica OŠ Ljubno Kadetski turnir v odbojki________________________________ • Nedelja (1. oktober), ob 10.00. Šolski center Velenje Košarkarska tekma - Velenje : Nazarje A (pionirji) • Nedelja (1. oktober), ob 12.00. OŠ B. Ilicha Maribor Košarkarska tekma - Maribor B : Nazarje B (pionirji) • Nedelja (1. oktober), ob 16.00. Dvorana Gimnazije Center, Celje Košarkarska tekma - Celjski Vitez : Nazarje (mladinci) ŽIVALI - PRODAM Prodam Kobilo, mirno, ujahano in vozno; gsm 051/340-799. Telico sivko, brejo v 9. mesecu, ap kontrola - prodam; tel. 584-46-37. Prodam teličko sr, prim. za pleme ter teličko in bika mesne pasme; tel. 584-16-53. Prodam zlate prinašalce, čistokrvne, cepljene, brez rodovnika, cena 20.000 sit; gsm 040/745-747. Prodam čb teličko, staro 1 teden; tel. 584-52-61. Prodam kravo frizijko, brejo 7,5 meseca, tretje tele; tel. 838-11-62. ŽIVALI - KUPIM Kupim teličko limozino ali sivko od 80 - 100 kg; gsm 031/667-913. VOZILA - PRODAM Prodam opel corso 1.2, letnik 95, z dodatno opremo; gsm 031/323-736. Prodam škodo favorit 135 glx, letnik 93, reg. do 4.12.06, cena podog.; gsm 031/518-814. Prodam suzuki maruti, letnik 96, zelen, reg. do 5/07, cena po dog.; gsm 031/475-017. Prodam golf lil td, 5 v, 5 b, servo v., alu plat., let 92, v rač. vzamem tudi smrekov les; gsm 041/217-785. Prodam renault elio 1.2, let. 94, model 95, lepo ohranjen; gsm 031/761-751. Prodam nissan primera 1.6 six, 16 v, let. 96, reg. do 9/07; gsm 041/651-196. Prodam megane classic 1.6, let. 99, cena 850.000 sit, na ogled pri AM Miklavc, teh. pregi.; gsm 031/268-931. Prodam hyundai accent, let. 96, 1. reg. 97, lepo ohr., reg. do 3/07; gsm 031/673-346. DRUGO - PRODAM Prodam 72 basno klavirsko harmoniko delicia, ugodno; gsm 051/819-870. Prodam drva - leskova in brezova polena, narezana na meter dolžine; gsm 031/651-641. Prodam gameboy color, prozorni, na 2 AA bateriji, cena 15.000 sit; gsm 041 /840-771. Poceni prodam rostfrei štedilnik na trda goriva, kombiniran na plin; tel. 583-52-78. Ugodno prodam silažno koruzo na njivi; gsm 031/676-954. Prodam grozdje - žametna črnina, laški rizling, modra frankinja, takoj; gsm 041/733-265. Prevozni hladilnik za mleko 320 litrov, prodam; gsm 031/266-738. Mlin za sadje, nov ugodno prodam; gsm 041/818-899 - popoldne. Prodam traktorski elektro agregat - ecotrac 18,14 kW; gsm 041/783-550. Prodam el. motorje: 132, 110, 90, 75 in 50 kW s 1490 obr./min. ter 200 kW z 990 obr./ min.; gsm 041/377-682. Ugodno prodam domača jabolka za ozimnico in za prešat; tel. 583-26-05. Prodam malo rabljene vinske sode od 50 do 200 litrov; tel. 583-1646. Prodam pianino petrof, bele barve, gsm 040/723-968. DRUGO - KUPIM Kupim nove ali rabljene salonitke - nizek val; gsm 041/324-409. MORDA STE ISKALI PRAV TO KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. POSEK IN SPRAVILO LESA Opravljamo posek in spravilo lesa do kamionske ceste po ugodni ceni. Gsm 051/427-350, tel. 03/838-51-15. Jani Trans, d.o.o., Spodnje Kraše 11,3341 Šmartno ob Dreti. GRATING - GRADNJA PO VAŠI ŽELJI Gradite ali obnavljate, objekt, kopalnico ali fasado? Grating izpolni vašo željo. Gsm 041/573-971, faks: 03/838-12-46. Grating Muhič Fahrudin s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO? Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemljo za ureditev okolice; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. SERVIS TERGLAV MILAN Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst, pralni in sušilni stroji, toplotne črpalke Tel. 03/572-04-06, gsm 041/530-398. Terglav Milan, servis hladilnih naprav s.p., Polzela 137 a, 3313 Polzela. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, fuzija taljenja stekla. Gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. REDNO ZAPOSLIM traktorista za delo v gozdu. Informacije na gsm 041/606-376. GP PIRC d.o.o., Zg. Palovče 3, 1241 Kamnik. PRODAMO VEČ STANOVANJ V GORNJEM GRADU IN SICER: -5X2- sobno (47m2 - 61 m2) -1 X 2,5 - sobno (79 m2) -3X3-sobno (65 m2-85 m2) Novogradnja, atraktivno urejena, vseljiva do konca leta 2006. Cena 1.000 eur/m2. Info: 041-635-319 / www.eurostan.si V račun vzamemo nepremičnino in uredimo financiranje! EURO STAN nepremičnine d.o.o., Šolska ulica 2,2380 Slovenj Gradec. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Nudimo prodajo in servis plinskih naprav, gasilnih aparatov, šivalnih strojev ter prodajo delovne obutve. Tei. in fax 03/839-48-01. Trgovina Zagožen, Slemenšek Lidija, s.p., Ljubija 121, 3330 Mozirje. MORDA STE ISKALI PRAV TO [ ■ žiS€»lEBi\ŽEfiŠiW!ISK