Dopisi in novice. — Iz seje C. k. dež. šl. sveta dnii 11. septembra 1879. 0 razdelitvi n a g r ad e iz Franz-Jožefove vstanove za obeitnijske šole letnih 600 gl. za leto 1879, so se stavili nasveti deželnemu odboru. Prošnja c. k. okraj. 61. sveta za povišanje učitelske plače se zaverže in o vprašanji, dobodo li tudi začasni učitelji na ljudskih šolah, na katerih je vsled novega razredenja ljudskili šol plača manjša, dopolnitvene doklade, pošilja se primerno pojasnilo. Trije ljudski učitelji se devljejo stalno v pokoj in priznala se jim je ponzija. Po učiteljem umeršim brez premoženja, se dovoli postavna četertletnina za pogreb (Conductquartal). — Profesorju na realki se prizna I. in profesorju na gimnaziji IV. petletna doklada. Predštev za učiteljske plačc na splošnih ljudskih šolali za leto 1880, ki se ima splačevati iz kranjskega normalno-šolskega zavoda, se napoti s primernimi predlogi deželnemu odboru, da denar pripravi. Prošnja ljudskega učitelja za posojilno splačevanje se je zav e r g 1 a. Učiteljici na vadnici in glavnemu učitelju prizna se perva službena doklada. Poročilo c. k. dež. 61. nadzornika za ljudske šole o nadzorovanji ljudskih Sol se je vzelo na znanje, in c. k. okr. šl. svetu so bili poslani primerni ukazi. Šest ljudskih učiteljev ima iz službenih obzirov prestavljenih biti. — Na štirih krajib so bili učitelji stalno umeščeni. Več prošenj za nagrado in denarno pomoč je bilo razrešenih. — Iz Primorja. Odgovor dopis. (Konec.) »Učit. tov.« se mora uže zarad tega obsoditi, ker je s 1 o v e n s k i pisan, tedaj političen, drugič pa, ker je k 1 erikalen. Do 1. 1869 ga je duhovščina podpirala, za tem časom je pa le nekaj naročnikov, duhovnov, še zvestih ostalo; ti poinagajo učiteljem edini slovcnski šolski list vzderževati, zato je pa »Učit. tov.« klerikalen list. V tem smislu jo tudi vsako literarno podvzetje klerikalno, ker pervi podporniki so duhovni. Da postane »Učit. tov.« društven orgam, treba je, da ga društvo zalaga in mu pridobi kakib 400 plačnikov ane samo naročnikov, dosibmal je učiteljev, naročnikov, tako malo, da list neha, ako ga rodoljubje, neučitelji, nehajo podpirati. — Prostori v »Tov.« so vsakemu odperti; povdarjali smo večkrat, da je »Učit. tov.« torišče mladim učiteljem, da svoje moči skušajo in vadijo. Mladili delavnih moči ne odvračujemo, marveč jih skušamo pridobiti. Ako se več naročnikov oglasi, bode list več tvarine prinašal, in dopisi se bodo prej izverstili. Za »šolo in dom« ta naslov nosi naš list in v tem okviru je dosti svobode pisateljem, samo da ne pišcjo »zoper vero in narod« tesnejših mej nikomur ne stavimo, niti koga ne upregamo v ojuice. Vemo dobro, da šolski list se ima pred vsem ozirati na šolske knjige; a od 1. 1870 je nekako vse začasno, kar je danes dobro v letu osorej ne velja nič. — Svoje dni je razpravljal »Učit. tov.« praktično slovensko-nemško gramatiko, ter je učil, kako se slovenski otroci najlože nemški nauče. Uže takrat, v drugačnih razmerah, kakor dan danes, nekaterim take obravnave niso ugajale, koliko manj bi se sedaj s takimi razpravami svojim naročnikora prikupili, sicer pa nimamo od nikoder pričakovati podpore. — Zgol učiteljski list hočejo imeti nekateri?! Kdo se pri teli besedab ne spominja človeka, ki se je zarotil, da ne bode jedel ne hrušek, ne jabelk, ne sliv ali kake druge verste ovočja, uiarveč užival bode ovočje samo na sebi. — List brez barve bi visel med nobom in zemljo, nikomu bi ne ugajal, ako bi sploh mogel životariti. — Drugače je izrejal otroke poganski Grek, drugič zopet veren Izraelec, kristjan jih izreja keršcansko, neverec neversko, l)an danes je dvoje namer v izreji: novopaganska in kerščanska, in med tema dvema smotroma se suče vsa pedagogika. Pervi pravijo, otrok se more izrejati naj pervo, da se zave človečanstva, tedaj po humanizinu, odgoja mora biti zgol umoslovna, posebnega veroizpovedanja človeku treba ni, drugi terde, da je človek brez pozitivne vore nejevernik, novošegni pogan, še slabši od starih poganov, ki so vendar verovali na svoje izmišljene bogove, na pravičnost božjo in na neumerjočnost človeške duše. — Vsak otrok govori kak raateren jezik, kozmopolit, to je beseda, za katero so skriva brezmiselnost ali _lenoba. Kdor piše nemški, razširja nemščino, kdor piše slovenski, razširja slovenščino. Glejte tedaj, kritikarji, zgol učiteljski list, ki bi ustrezal vsem strankam, je stvar nemogoča. Politika je povsod, pri vsem našem občenji, pri vsakem početji, pri vsakem djanji in nehanji. A zarad politike, kakoršno uganja »Učit. tov.« se vam ni treba bati deržavnega pravnika, vendar ne bo vam škodovalo, ako vprašate sami sebe, ali hočete raje biti novošegni pogani, ali raje verni kristjanje, ali hočete podpirati nemščino ali slovenščino, nekaj morate storiti, ako se naročite na kak javni list. — Iz Semiča na DoleilSkcm. Dne 25. avgusta smo pri nas končali letošnjo šolsko leto in ta dan obliajali zelo redko svečanost — blagoslovljenje nove šolske zastave. Po dokončani cerkveni slovesnosti, katero so opravili vis. čast. g dekan J. Aleš sarai, poda se med strelanjem in zvonenjem šolska mladež v lepo ozaljšano šolsko sobo I. razreda, spredaj se je nesla nova šolska zastava, katero ste spremljevali dve cerkveni, in začne se precej očitno šolsko spraševanje, katero so počastili z svojo navzočnostjo g. g. c. k. okrajni glavar, c. k. okrajni šolski nadzovnik iz Černomlja, c. k. okr. sodnik iz Metlike in druga odlična gospoda. Prišlo je bilo tudi nekoliko starišev otrok (radi bi jih bili še več vidili) in drugili prijateljev šole, in akoravno se je v kratko primerjenem času zamoglo le malo vprašati, se je vendar vidila občna zadovoljnost častitih prioujočih gostov. Po dokončanem šolskem spraševanju stopi učenka 3. razreda pred gospodo, ter se v imenu šolske mladine z ginljivo besedo zahvali darovalcu nove zastave, gospodu grajščaku Eduardu Kuraltu, in mu poda v dokaz otročje hvaležnosti prelepi šopek cvetlic, katerega je blagi gospod ginjen sprejel, in ko omenjena učenka obernjena proti svojim tovarišem in tovarišicami govori besede: »Bog nam ohrani še mnogo let blagega šolskega dobrotnika g. Eduarda Kuralta«, zadoni iz gerl vsih pričujočih otrok; »Bog ga živi in ohrani še mnogo let«. — Nato se otrokom še šolska naznanila razdele, in oveseljeni se podajo na svoj dom. Potem povabi g. Kuralt vso navzočo gospodo in učitelje k skupnemu obedu v grajščino »podTurn«. — Nova zastava je iz belega damasta s podoboma sv. Alojzija in angelja varha, zaljšata jo dva bela svilnata traka, na katerih se lesketa napis z zlatimi čerkami: »Šolski mladini v Semiču 1879 podaril Eduard Kuralt«. Zastava velja 70 gld. in je narejena pri Ernest Krickl et Schweiger, c. k. dvornem liferantu na Dunaju. — Naj oraenim še nekaterih zaslug blagega šolskega dobrotnika g. Ed. Kuralta. Lausko leto je on preskerbel dvema razredoma podobe cesarja in cesarice, ki ste posebno lepi, in veljate 30 gld., in letos zopet tretjemu razredu. — 0 priliki sreberne poroko Nju Velieanstev je na svoje stroške najel godba, katera je ljudstvo že v piedvečer tega preslavnega dneva razveseljevala, na dau pa godla pri slovesni sv. uaaši in potem spremljevala 350 šolskih otrok na zeleno trato, kjer so bili vsi na stroške že omenjenega gospoda z jedjo in pijačo postreženi in pogosteni. — Njegove ime je tedaj po pravici zabilježeno v šolski kroniki kot i z r e d n e g a šolskega dobrotnika, naj tudi »Učit. Tov.« omeni blagega dobrotnika, in h konci tega stavka izrekam v imenu šolske mladeži, še enkrat priserčno zalivalo. B o g p o v e r n i! F. Kenda. — Iz Radovljiškega okraja. Navadno letno skupščino imeli smo učitelji tega okraja dne 28. avgusta v šolskem poslopji v Begunjah, koje se je vdeležilo 13 učiteljev in 4 pomožni učitelji; 2 učitcljev zaradi bolelinosti ni bilo k skupščini. Tudi gospod okrajni glavar počastil je skupščiiio so svojo navzočnostjo, ter ostal pri tajisti do konca, kar je zbrane jako veselilo, kajti g. glavar kaže dejansko, da ga šolstvo zelo zanimiva, ter da je prijatelj učitoljstva. Gosp. c. k. okraj. šl. nadzornik otvori skupščino točno o 9. uii s kratkim toda jedernatim in prijaznim govorom, potem si voli g. J. Trojer-ja za uamestnika, a skupščina voli za perovodji gg. Fr. Jeglič-a in S. Kokalj-a. Potem ko g. predsednik prečita dnevni red zborovanja, poda se k svojim opazkam pri letošnjem nadzorovanji posameznih šol. On naznanja, da je v teku tega sol. leta skoraj vse šole po dvakrat nadzoroval, ter da se mora se šolskim vspehom povečem zadovoljno izreči, ker se je pokazalo, da so učitelji tudi jezikov nauk marljiveje gojili, nego prejšna leta; a v 8 šolah pravi, da je šolski napredek posebne livale vreden; tudi one šole, kojo so tako srečno, imeti svoje verte omenja s pohvalo, a vendar izreka željo, da bi se pri pouku v kmetijstvu tudi na gospodinske potrebe ozir jemal. —• Kar spisovanje uradnih spisov zadeva, pravi, da bi sem ter tje še kaj želeti bilo, posebno pri šol. inventaru, koji je po njegovem muenji eden naj važnejših šol. spisov. Nadalje priporoča navzočim prav živo, skerbeti, da je v šoli in pri učencih vse čedno, posebno je trcba paziti na snažuost pisnih sešitkov, koje naj učitelj pogosto pregleduje, a vsakokrat naj tudi pristavi dan pregleda in pisanju zasluženi red. Potem priporoča, da se v prihodnjem šol. letu deržimo natanjko nove učne poti (Lehrgang). Pri branju, pravi naj, se ne gre od konca do kraja poredoma; posebno pri II. berilu, ampak naj se vsakokrat iz druzega razdelka bere, ker se tako učna tvarina posameznih razdelkov ined celo leto razdeli, ker drugače se lahko primeri, da zadnji razdelki celo na versto ne pridejo. Naposled omenja s pohvalo tudi dan 24. apiila, kojega so vse šole, kolikor mogoče sijajno praznovale; tudi umerlega g. Ribnikar-ja, učitelja v Lescah, se spominja in ga vsim v spomin priporoča. 0 3. točki »zgodovina v ljudski šoli«, poroča g. Majer iz Kranjske gore. On naznanja in kaže v precej obširnem, gladkem in jedernatem vvodnem govoru potrebo, korist in imenitnost zgodovinskega pouka v ljudski šoli; potem prestopi k dejanski obravnavi berilnega sestavka »Rudolf Habsburški«, ter kaže skupščini, kako se imajo berilni sestavki zgodovinskega zaderžaja obravnavati, in pristavi, sestavke zgodovinskega zaderžaja naj vselej od konca do kraja prebere eden učenc, ne pak, da bi več učencev vsak en del sestavka bralo, ker tako se zaderžaj sestavka preveč razkosa; a vsled te opazke nastane kratka debata, koje so sc vdeležili gg.: Medic, Klopšič in Pretner. Medic pravi, da tako branje bi nepazljivost pri učencili pospeševalo, ker bi učenec vedil, da se mu bati ni, da bi bil pozvan dalje čitati, in te misli bil je g. nadzornik, in večiua učiteljev. 0 pervi polovici 4. točke »kakošna sta in kakošna bi imela biti« Abeced. in I. berilo« poroča g. Medic. 0 »Abcccdniku« toži, da je prepomanjkljiv in prepoveršen, posebno v I. in II. delu, in pravi, da bi taisti pač zahtevam zadostiti znal, ako bi bil osnovan iu predelan po nasvetu, kojega je stavil pri nekem zborovanji >Krain. Land. Lehrerverein-a«, gosp. učit. Žumer. Miklošičeve začetnice g. poročevalec niti omenil ni, a pvi debati, katere se vdeleže g. g. Klopšič, Kokalj in nadzornik, smatrala se je ova začetnica kot nepraktična in nerabljiva , in g. Kokalj nasvetuje, da se šol. oblasti prosijo, da se izdaja začetnice ustavi, in mesto nje novi Abc. po nasvetu poročevalčevem v ljud. šole vpelje. *) Predlog se enoglasno sprejme. — Pri I. berilu poročevalec naznanja pervič one sestavke, ki so čisto izpustiti in z drugimi nadomestiti, drugič oue, koji bi se imeli predelati. Dalje toži nad pomanjkanjem pisanih sestavkov, kojih naj bi vsaj l/t berilo zapopadlo; ravno tako toži nad pomanjkanjem kratkih sestavkov, kojih zaderžaj bi vgajal jezikovemu pouku. In slednjič pravi, da naj bi se množina sedanjih pesem (Gedichte) z drugimi primernejšimi nadomestile. Slovnice zopet poročevalec nič ne omenja. ¦*) 0 drugi polovici 4. točke, namreč: Kakošni ste sedanji II. berilo in IV. računica poroča g. M. Kovšca slovenski. Poročevalec pravi koj o pričetku svojega poročila, da sedanje II. berilo radi svoje poinanjkljivosti sedanjim zahtevam nikakor ne zadostuje. On pravi, da II. berilo ima biti vsled novega uč. črteža poučna knjiga 7 predmetom, in sicer: 1. branju, 2. slovnici, 3. spisju, 4. pravopisju, 5. prirodopisju in prirodoslovji, 6. zemljepisju in 7. zgodovini, kajti vsi omenjeni predtneti imajo se v ljudski šoli učiti iz II. berila. Potem pretresa poročevalec sedanje II. berilo razdelek za razdelkom, ter naznanja kaj da bi bilo izpustiti in z drugimi sestavki nadomestiti. Posebno se pritožuje nad 5. razdelkom, radi preobile pomanjkljivosti, posebno kar zgodovino zadeva, pravi, da ni spoinina vredna. Nadalje pravi, da bi potrebno in kcnistno bilo, ako bi tudi v II. berilu bilo več pisanih scstavkov pridejanih, kakor tudi nekaj jezikoslovnega gradiva, namreč: slovnice, pravopisja in spisja, in radi tega misli, da bi se prihodnje II. berilo razdelilo v 6 razdelkov, tako da pervih 5 ostane, kakor so v sedanjem berilu, samo da se vse prestroji in zboljša, a v 6. razdelek pa bi prišlo jezikoslovje. (Tudi 3. in 4. berilo se nam obeta. Vr.) Kar pa sedanjemu berilu pridejane napeve zadeva, pravi, da so tako slabi, da nikakor ne vgajajo, toraj naj so izpuste in z drugimi primernejšimi nadomeste, postavem, z onimi, ki jih je »Vertec« donaSal, ali pa ki se nabaja v g. Stegnar-jevim »Venčeku«, ker so nekteri res prav mični in lehki. (Imamo sedaj »Slavčka«, izdal g. Nedved, ta bo mcnda vstiezal. Vr.) 0 IV. računici pravi, da nima druzega omeniti, nego te napake, da je vsaka izdaja drugačna, da niti dve izdaji nisti povsem enaki. On pravi, da imajo učenci v ondošnji šoli 3 izdaje, v kterih je pa verstenje ualog po straneh in po verstivnih številkah čisto različno, in ravno ta razlika dela čestokrat zmešnjave in težave pri poučevanji v računstvu, posebno, ako se naloge po računici učencem narekovajo. — Poročevalec nasvetuje, da bi šol. oblasti pri c. k. založbi šol. knjih prositi blagovolile, da se šol. knjige pri vsaki izdaji ne spreminjajo. Pri tej točki ni bilo debate. 5. točka »pravopisje v ljudski šoli« je radi bolchnosti gosp. poročevalca morala izostati. Potem se je veršila volitev v stalni odbor in bukvarnični odsek. V stalni odbor so bili voljeni: g. g. Thuma, Medic, Kovšca in Trojer; v bukvarnični odsek pa zopet: Thuma, JMedic, Trojer, Kovšca in Majer. Po izveršeni volitvi *) Nemško-slovenski nAbecednik", spisala učitelja Žumer in Rasinger, pride prav v kratkem na svitlo, in potem tudi menda zgol slovenski? **) Sedaj je izšlo 2. berilo in slovnica; menda nihče ne bo starega (I. berila) nazaj želel. poprime g. okrajni glavar besedo, ter se učiteljem zahvaljuje za vspešno delovanje v šoli, za slavnostno praznovanje dne 24. aprila, ter prav živo spodbuja navzoče k skerbnemu bujenju mladine v vdanosti in ljubezni do previsoke cesarske biše, in sklene svoj govor s trikratnim živijo-klicem na presvitlega cesarja, in skupščina se je končala '/2 1 ure popoludne. Po skupščini pak smo se večinoma podali v Poliče k g. Štnrmu, da smo si tudi želodec okrepili z okusnimi jedili in rujno kapljico. c  — ,,Emoiia, arcbaeologiscbo Studien aus Krain von Alfons Mullner, k. k. Professor und Conservator, mit sieben Tafeln. Laibacb. Druck und Verlag Ig. v. Kleinmayr ect.« imenuje se knjiga, v kteii g. pisatelj dokazuje, da je Emona stala tam, kjer je sedaj vas »Na Studencu« (Ig) a kjer je sedaj Ljubljana je pa nastala iz Rimskega taborja iu poleg njega živalino kupčijsko mesto »Castra Aquilina« imenovano. Nauportum je njetnu samo »Verbnika« a reka Ljubljanica »Aquilis«, reka, ki počasi teče. Opira pa svojo terditev: 1) na reke pisateljev, 2) na rimske potopise (itineraria), 3) na izkopane spominke; tudi natančno pove, kdo je to napčno mnenje med svet raztrosil, namreč Schonleben v svoji knjigi »Aemona vindicata« Salzburg 1. 1674, za njim pa J. G. Thalnitscber okoli 1. 1700, brat tega, ki je zidal Ljubljansko stolno cerkev in semenišče; ta sam pravi, da je vse spominska kamna, katero je mogel dobiti, v Ljubljano spravil, in verjetno je, du so jili dobili največ na Igu. Odsilnnal je pa vsak prisegal na to, da je sedanja Ljubljana nekdanja Ernona, le to jih je nekoliko begalo, ker se daljava Eraone (Ljubljane) do Celja in do Novioduna ni nič kaj ujemala z rimskimi potopisi, a zvita buča si zna pomagati, eui so peljali rimsko cesto do postaje »ad publicanos« (na Berdu pri Podpeči) gor v Medvode, drugi pa naprej v Dol (Lustthal), da so dobili od Einone do Save 9 rimskih milj (5 rim. m. ~ 1 av. m.) in potem na Berdo; tako zmota zmoto rodi. Knjiga pa ne razpravlja samo tega vprašanja, marveč se ozira tudi na zgodovino Kranjske, vzlasti Ljubljanske okolice v starein in srednjem veku, primerjaje čas s časom, vse to pripoveduje lahko umevno tako, da je ta knjiga zelo poučljiva pa tudi jako prijetna brati. Kdor si jo more omisliti, ne bode mu žal. Knjiga je precej draga 3 gld. 50 kr., a pomisliti je treba, da so bile table navlašč za to vrezane, iz tega ozira cena ni previsoka. — Ilčiteljska zborovanja (privatna) so bila 25. p. m. Pervo je bilo vdovsko učiteljsko družtvo, kjer je ostalo vse pri starem. Predsednik je namreč g. dr. Anton Jarec, c. k. deželni nadzornik v pokoji, tajnik in blagajnik učitelj Močnik. — Pri slov. učiteljskem društvu je predsednik France Govekar, učitelj na Igu, podpredsednik Feliks Stegnar, v Ljubljani, blagajnik Ivan Toinšič, tajnik M. Močnik; v odboru so še: Borštnik iz Šmarija, Kuhar iz D. M. v Polji, Lapajne iz Kerškega, Levičnik iz Železnikov, And. Praprotnik iz Ljubljane. — Pri »Narodui šoli« je predsednik Stegnar, tajnik in blagajnik pa Močnik. Odbor ostane lanski. Obširneje poiočilo prihodnjič. — Na Dunaju se 7. vinotoka prične deržavni zbor; precej drugi dan pa se bode veržil slovesni pričetek po Njili cesarskem Veličanstvu. Na 6. vinotoka ima giof Hohenvvart povabljene poslance desnega središča k posvetu v prid edinosti konservativne stranke. Po drugi strani se bodo zbirali tudi liberalci in posvotovali se, kako bi unim kljnbovali. -- Presvitli ccsar hočejo, da je v šulalt podoba križane^a Jeziisa. Sedmega tega mesca so so bili Njili Veličanstvo podali v Linc k ljudski slovesnosti. Obiskali so med drugim tudi pedagogijo, učiteljsko pripravljavnico, in tam so razodeli svoje začudenje, kako da v učnih sobanah nimajo »bridkomarter«, podob križanega Zveličarja. (Cesar so tedaj tudi za versko šolo. Vr.)