Poštnina plačana v gotovini. 63. V Ljubljani, dne 14. junija 1922. Letnik IV. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. 1TRADIU1 UST pokrajinske uprave m Slovenile. Vsebina: Poroka Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra 1. — Ukazi o amnestiji. Popravki k zakonu o oblastni in sreski samoupravi. Popravek k zakonu o olajšavah v sodnem postopanju za območje višjih deželnih sodišč v Ljubljani in Splitu. — Uredbe osrednje vlade: Objava o nadaljnji veljavnosti nekaterih uredb, odločb itd, ki jih je poslalo ministrstvo za trgovino in industrijo v revizijo zakonodajnemu odboru. Objava, da zakonodajni odbor ni mogel uzakoniti nekaterih pogodb, navedenih v seznamku uredb ministrstva za trgovino in industrijo, ker je njih veljavnost že potekla. — Razglasi osrednje vlade: Izpremembe v železniških tarifah. Razglas, da je naredba o sprejemanju kandidatov za obmejne čete razveljavljena. — Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo: Razglasa o vidiranju potnih listov madžarskih in grških državljanov. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v Sloveniji. — Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani: Razglas o kolkovanju prijav javnih shodov. Razglas glede nekaterih izpremenjenih predpisov o trošarini na vino. — Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave. Poroka Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. Lhu: 8. junija t. I. j». bila v .saborni cerkvi v Beo-gradu poroka Njegovega Veličanstva kralja A.1 e -k san d ra 1. a Njenim kraljevskim Visočaustvom romunsko princeso Marijo. Za kuma je bil odposlanec Njegovega Veličanstva kralja Velike Bri-kanije, princ Y o r š k i, za starega svata pa Njegovo kraljevsko Visočanstvo princ Arsen. Poročni obred je izvršil patriarh Dimi t r i j e. Zakoni in kraljevske uredbe. 170 * Mi I., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, 'ono se na predlog Našega ministra pravde in na podstavi člena 50. ustave odločili, da damo milostnim lotem amnestijo in pomilostitev v nastopnih mejah: A. Dajemo občo amnestijo za spodaj 'mvodena kazniva dejanja političnega in vojaškega ''-na,ca,ja. z-a katera so pristojna soditi civilna kazcv Hodisča, brez ozira na to, ali je razsodba izrečena ne, ali jo izvršna (pravnomočna) ali ne, odnosno *?o je pričel ali se niti še ni pričel kazenski |» ^opelc, in sicer: B. Dajemo občo pomilostitev, in sicer: V. Odpuščamo kazni na izgubo svobode in denarne kazni, prisojene z razsodbami civilnih kazenskih sodišč v celoti ali v še neizvršenom ostanku, zbog kaznivih dejanj, učinjenih na vsem ozemlju kraljevine: a) za dejanja iz §§ 1)2., 98., 94., 95., 108. in 104. srbskega kazenskega zakonika, odnosno iz §§ 81., 82., 305., 312. in 314. avstrijskega in hrvatskoga kazenskega zakona kakor tudi za iste vrste dejanj iz ostalih kazenskih zakonikov, ki veljajo na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, učinjena na vsem ozemlju naše kraljevine do vštetega dne 31. decembra 1920.; b) za dejanja iz §§ 84., 85. in 87. a, točke b), učinjena na ozemlju Južne Srbije do vštetega-dne 16ega avgusta 1919. kot dne, ko je bila uvedena ustava v te krajine. tki pomilostitve po točkah a)inb) se, izvzemajo osebe, ki so se udeležile dejanja kot kolovodje ali naanovači ali i« kot deležniki sovražnih komi taških čet; v) za vho gozdne tatvine in sečnje drevja, učinjene do vštetega dne 28. junija 1921., brez ozka na to, v čigavem gozdu se je tatvina izvršila. Ta pomilostitev se nanaša tudi na deležnike gozdnih tatvin. Pomilostitev za spredaj navedena dejanja dajemo s pogojem, da pomiloščena oseba v treh letih po dnevu tega ukaza ne učini dejanj isto vivste ali drugega zločina iz koristoljubja- Ta pomilostitev velja tudi za vse kazni, kr so jih izrekla za gozdne škode upravna oblastva. Od pomilostitve so izvzeti nadzorni gozdrti organi, ako so učinili eno izmed spredaj navedenih kaznivih dejanj. h za dejanja iz t? 91. b) srbskega kazenskega za-sturika in sličnih odredb drugih kazenskih zaikoni-kov. Lj veljajo na ozemlju kraljevine Srbov, Hrva-,fJV in Slovencev, učinjena do vštetega dne tega ukaza na vsem ozemlju kraljevine; H. za vsa tiskovna kazniva dejanja političnega ^tačaja, kr se kot taka preganjajo in kaznujejo po l**ebnih tiskovnih zakonih in ki so bila učinjena do v tetega dne 9. januarja 1922. Ud amnestije se iz-^temajo kazniva dejanja, ki se kaznujejo po privatni "žbi ali tudi po privatni tožbi, odnosno a,ko obstoji "'b privatna tožba; •H. za dejanja iz členov 87. in 87. a) čmogorske-®a kazenskega zakona, učinjena na ozemlju Črno-ff^rskega velikega sodišča v Podgorici prod dnem . oktobra 1918., bodisi da so sodišča v črni gori /'tekla izvršne ali neizvršne razsodbe, bodisi da se ■k* ®°lo pričel ali da se niti še ni pričel kazenski po-‘"opek; v ,V- za dejanja političnega in vojaškega značaja, a "'jona na ozemlju apelacijskoga sodišča v Nov un 1 'n v Medjimurju, in za katera so bivša madžar-* sodišča izrekla razsodbe po poglavjih 1. do IV. j"1 k- Čl. V. iz leta 1878., in členov 173., 174., 453. 0 45(>. istega zakonskega člena in iz zak. čl. XXI. ^ leta 1890., in zak. čl. XXX. iz leta 1912., iz členov h. A)24-’ 2(!'’ 27-’ 2!)- zak- ČL LXI1I. iz lota 1912. in ^»nov 2. in 3. zak. čl. XXV. iz leta 1913. VI. 1.) O d p u š č a m o b r e z p o g o j n o: a) kaziti na izgubo svobode, ki ne trajajo več nego dva meseca; b) denarne kazni do 1000 dinarjev, odnosno ostanke teh kazni. Osebam, kr so poleg kazni na izgubo svobode do dveh mesecev obsojene tudi na denarno kazen, odpuščamo samo kazen na izgubo svobode. 2.) O d p u š č a m o p o g o j n o: a) kazni na izgubo svobode preko dveh, a ne voč nego šest mesecev odpuščamo v celoti, odnosno v neizvršouetn ostanku s p o g oje m, da pomiloščena oseba v petih letih od dne ukaza ne učini nobenega dejanja, kaznivega kot, hudodelstvo, niti pregreška ali prekrška (prestopka) iz koristoljubja; b) pri kazni na izgubo svobode preko šest, a ne več nego dvanajst mesecev odpuščamo tri četrtino kazni s pogoji točke 2. a). V primerih pod 2. a) in b), kjer je poleg kazni na izgubo svobode izrečena kumulativno tudi denarna kazerr, odpuščamo le pogojno samo kazen na izgubo svobode. Pri osebah, ki morajo na podstavi dveh alt več sodnih razsodb plačati denarne kaziti skupaj do 1000 dinarjev ali prestati kazen na izgubo svobode ne večjo nego dva, šest, odnosno dvanajst mesecev, je smatrati, kakor da so obsojene z eno razsodbo na skupno kazerr. Od pomilostitve po točki VI. tega ukaza *e izvzemajo osebe: a) ki so obsojene za kazniva dejanja |K> zakonu o zaščiti države; b) ki so kot državni ali drugi javni organi obsojene, ker so sprejele mito; v) ki so kot železniški ali poštni uslužbenci olisojene za dejanja zoper varnost svojine ali lastnine, učinjena rta blagu, ki se je predalo železnici ali I Kršti zaradi transportiranja; gj osebe, obsojeno za dejanja, kazniva po zakonu o pobijanju draginje z dne 30. decembra 1921. in po specialnih zakonih in uredbah o odeništvu (lihvarstvu), o zalaganju prebivalstva z najnujnejšimi inotrebščinami, zlasti pa osebe, obsojene za navijanje cen in verižno trgovino; d) ki so bile do pet let pred (o razsodbo obsojene zaradi navadnega hudodelstva (obsodbe za politična in vojaška kazniva dejanja se ne računijo) ali zaradi pregreška iz koristoljubja; dj) ki so jih že sodišča pogojno obsodila. Vil. Odpuščamo dele, odnosno znižujemo časne kazni na izgubo svobode na vsem ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev osebam, ki so obsojene z razsodbami civilnih ali vojaških kazenskih sodišč, ako prestajajo kazen v civilnih kazenskih zavodih ali zaporih za kakršnokoli kaznivo dejanje, ako znaša irrisojena kazen na izgubo svobodo preko dvanajst mesecev in ako jo bilo kaznivo dejanje učinjeno do dno 9. januarja 1922., in sicer: 1. ) eno četrtino kazni na izgubo svobode osebam, ki so1 na prvi obsodbi, t. j. ako niso bile pred tem obsojene zaradi navadnega hudodelstva; 2. ) eno petino kazni na izgubo svobode asebaut, ki prestajajo drugo obsodbo, t. j. ako so bile že enkrat obsojene zaradi navadnega hudodelstva. Ta zmarrjšek kazni se nanaša na osebe, ki so že pričele prestajati kazen, kakor tudi tur one, ki še niso nastopile kazni. Od te obče pomilostitve z zrtižbo kaziti m* izvzemajo osebe, ki so olrsojene: a) za namerno usmrtitev s premislekom (umor), bodisi kot storilci, bodisi kot deležniki; b) za dejanja, kazniva po zakonu o zaščiti države: v) za dejanja iz §§ 87., 88.. 89. in 90. srbskega kazenskega zakonika, in g) ki so bile obsojene na smrtno kazen, pa jim je bila ta milostno odpuščena in izpremenjena v časno kazen na izgubo svobode. Pri osebah, ki morajo prestati kazen na izgube svobode im dveh razsodbah, se račtuti, kakor bi morale prestati eno skupno kazen, ako je bilo tako prvo kakor tudi drugo dejanje učinjene pred dnem, ko se je izrekla prva sodna razsodba. Ako pa se je dogodilo drugo kaznivo dejanje, za katero je bila izvestna oseba sojena zaradi prejšnjega učinjenega hudodelstva, po izrečeni prvi razsodbi, je smatrati, da je obsojeni osebi milostno odpuščen sorazmeren del (ena četrtina ali ena petina) kazni, kakor pač prestaja na dan tega ukaza kazen na izgubo svobode po prvi ali po drugi razsodbi, torej del one kazni, ki jo sedaj prestaja. Ako so pokaže pri izračunavanju odpuščenega dela kazni ostanek manjši od enega dne, se ta ostanek odbije v korist obsojene osebe. v zvozi •/. narodnimi pokreti izvršeno v času od dno j 1. oktobra do dne 31. decembra 1018. IX. Odpuščamo vise kazni na izgubo svobode, kolikor niso izvršene in ne presezajo enega leda ter so jili prisodila in izrekla med vojno civilna ali vojaška sodišča bivšega sovražnega oblastva na ozemlju kateregakoli kraja kraljevine. Istim navedenim osebam odpuščamo vse škodljive pravne posledice kazenskih obsodb, bodisi da je kazen že izvršena, bodisi da ni izvršena. Od te pomilostitve se izvzemajo osebe, ki so izza dne 30. oktobra 1018. učinile navadno hudodelstvo ali pa pregrešek iz koristoljubja. X. Odpuščamo vse kazni (v celoti in neizvršen mi ostanku), ki so jih izrekla civilna kazenska sodišča za dejanja, učinjena na ozemlju apelacijskoga sodišča v Novem Sadu in v Medjimurju, in sicer po členih 172.. 175., 170., 330. do 333., 336. do 338., 418., 420., 421., 434., 435., 439., 444., iz zakonskega člena V. iz leta 1878. in iz členov 49. in 51. iz zak. čl. XXXVI. iz leta 1908.. ako so bila dejanja izvršena ali poizkušena v zvezi, z narodnimi pokreti v času od dne 1. oktobra do dne 31. decembra 1918. XI. Odpuščamo kazni na izgubo svobode, ki so jih izrekla civilna kazenska sodišča v Hrvatski in Slavoniji zaradi kaznivih dejanj, katera so se započela od dne 1. oktobra do dne 31. decembra 1918. v zvezi z narodnimi pokreti. Od to opustitve se izvzemajo osebe, sojene zaradi hudodelstva umora (§ 134. hrv. kaz. zak.), ulmja (§§ 140. in 141. k. z.), kvalificiranega razboja (kaznivega po §§ 194. in 195. hrv. kaz. zak.) kakor tudi osebe, ki so bile v poeled-njih ]M‘tih letih, računaj® nazaj od dne, ko so učinile kazniva dejanja, zaradi katerih so sedaj sojene, obsojene zaradi hudodelstva iz koristoljubja in ki so sedaj sojene na kazen K) in več let težke ječe. XII. Odrejamo, da se naši ukazi z dne 28. junija 1919.. št, 10.438, z dne 9. junija 1920., št, 16.508, z dne 26. junija 1920.. št, 26.811, z dne 28. novembra 1920, št. 47.249, in z dne 16. marca 1921., št, 11.683, s katerimi smo dali amnestijo, odnosno pomilostitev, za Hrvatsko in Slavonijo, razširijo tudi na ozemlje Medjimurja in da se uporabijo analogno na vse primere kakor v Hrvatski in Slavoniji, kolikor je to mogoče z ozirom na kazenske materialnopravne predpise, ki veljajo za Medjimurje in kolikor niso za Medjiniurje ugodnejše poedine točke tega ukaza. Abolicijo (ustavitev kazenskega postopka), ki je bila odrejena s prednjimi ukazi za Hrvatsko in Slavonijo, je uporabiti na Medjimurje samo, ako gre za dejanja političnega značaja. Odrejamo, da se tudi ta ukaz, kolikor se tiče specialno Hrvatske in Slavonije, analogno uporabi na Medjimurje, kolikor ni za enaka dejanja dana pomilostitev ali amnestija po točkah IV. in X. tega ukaza. XIII. Odpuščamo obsojencem, ki prestajajo kazen robijo v kazenskih zavodih v Srbiji in Črni gori, io-šenje okovov, in sicer: onim, ki so bili obsojeni z izvršnimi razsodbami do dne 28. junija 1921., na lahek okov. V. N a d a 1 j e o d r e j a m o: XIV. Pii obči amnestiji in pomilosti,!vi ostanejo v vseh primerih nedotaknjene pravice privatnim osebam do povračila škodo. XV. Kjer se govori v tem ukazu o sodni razsodbi in kjer ni označen datum razsodbe, je uporabiti odredbe ukaza na vse razsodbe, ki sto bile izrečeno do vštetega dno ukaza, najsi niso še postale izvršne, in sicer, činv postanejo izvršne. Sodišča naj dovrše redni postopek do pravnomočnosti razsodbe ter naj po dovršenem postopku uporabijo ukaz tako, kakor ustreza razsodbi, izrečeni v poslednji instanci. XVI. Amnestija in pomilostitev, dana s tem ukazom za kazni na izgubo svobodo, se nanaša tudi na maloletne osebe, ki so po specialnih zakonih ali ure 1-bah o kaznovanju in zaščit ovanju mladine sojeno na ukrepe izgube svobodo; od amnestije so izvzemajo maloletniki, ki so s sodnimi razsodbami poslani na prisilno vzgojo. XVII. Od amnestije in obče pomilostitve se izvzemajo osebe: a) ki so bile pred dnem ukaza postavljene na nalovili odpust (uvetni dopust) in ki so že po sodiščih IKigojno obsojene; b) ki so pob (‘gnil e (uskočile) iz zapora (pripora ali kazenskega zavoda) ter so na dan ukaza na pobegu; zoper katero se no more izvršiti kazen niti izvesti kazenski postopek, ker taje svojo bivališče, ker se prod oblastvi skrivajo ali so zaradi tega pobegnile v inozemstvo; v) ki so obsojene v odsotnosti (in contumaciam). XVIII. Odrejamo, da se v onih primerih, kjer soj sodišča z ozirom na stik delikta, ki je s tem ukazom amnestiran ali popolnoma pomiloščen, z drugim kaz-j ulvim dejanjem, za katero ni podeljena amnestija ali pomilostitev, a je izrečena edinstvena (skupna) kazen — pooblasti sodišče, ki je v poslednji stopnji iz-i reklo, odnosno potrdilo kazen, da odloči v nejavni j seji, kateri del edinstvene (skupne) kazni j® treba smatrati za milostno odpuščenega, in da odmeri del kazni na konkurirajoči delikt, za katerega ni dana milost. Zoper to odločbo sodišča je dovoljena pritožba po predpisih kazenskega postopka, ki veljajo v območju dotičnoga sodišča. Ako ni zakonske možnosti, da bi postopalo sodišče po tej točki ukaza, se izvrši to z Našim ukazom na predlog ministra pravde. XIX. Pii zniževanju kazni odrejamo: a) Osebam, katerim je bila že s katerimkoli prejšnjim ukazom kazen na izgubo svobode znižana, se računi ena četrtina, odnosno ena petina, sedaj odpuščene kazni od onega dela kazni, ki jim je preostala po predhodni pomilostitvi. b) Osebam, Id so sojene na enostavno kazen na izgubo svobode zaradi več zločinov v stiku, pa jim je sedaj za. nekatera dejanja podeljena amnestija ali pomilostitev, za druge navadne zločine pa ni, s® računi po točki VII. tega ukaza ena četrtina, odnosno ena petina, zmanjšane kazni od onega ostanka kazni, ki ga mora,je prestati po odbitku dela kazni, katera jim je z amnestijo ali občo pomilostitivijo odpuščena. Tudi v takih primerih naj postopajo sodišča po predhodni točki tega ukaza. XX. Odrejamo za primere, kjer se morejo na isto osebo uporabiti razne milosti, podeljene s tem ukazom, da se mora uporabljati ona, ki je za obsojenca najugodnejša. Istotako ise mora na obsojence, ki so bili pomiloščeni s katerimkoli prejšnjim ukazom, -uporabiti ta ukaz, kolikor je za obsojenca ugodnejši. XXI. Odrejamo, da rešuje Naš minister pravde vsa sporna vprašanja, ako nastanejo dvojbe, kako ,jo tolmačiti ali uporabiti ta ukaz. Želimo, da se izvrši ta Naš ukaz na dan Naše poroke. * Naš minister pravde naj izvrši ta ukaz. V Beogradu, dne 8. junija 1922.; št. 30.211. Minister pravde: dr. L. Markovič s. r. Aleksander s. r. 171.* Mi I., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, smo odredili in odrejamo na predlog Našega ministra za vojno in moniarnico in. na podstavi člena 50. udave da so odpuste in izroče pozabi: 1. ) kazniva dejanja, navedena v § 57. v zvezi s § 58. in v § 63. v zvezi s § 64. vojaškokazonskega zakonika, ki so jili izvršili podčastniki, kaplari in redovi naše vojske od dne 5. aprila 1920. do danes, in sicer samo, če so se krivci sami vrnili v svojo komande ali so se prijavili vojaškim ali civilnim oblastveni zaradi odpošiljatve v komande ali če store to najkasneje do dne 1. julija 1922.; 2. ) dejanja, navedena v poglavjih IX., X., XI., XII., XIII., XV., XVII., XVIII., XIX. in XX. vojaško-kazenskega zakonika, razen dejanj, navedenih v §§ 79., 89., 90., 117. in 127. istega zakonika; 3. ) dejanja, navedena v §§ 139., 140., 141. in 143. vojaškokazenskoga zakonika. Naš minister za vojno in moniarnico naj izvrši a ukaz. V Beograd u, dne S br. 3060. 8. junija 1922.; Aleksander s. r. 172.* Mi A-lelcacknclez* I., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, smo odredili in odrejamo na [oedlog Našega ministra za vojno in moniarnico in na podstavi člena 50. ustave: !.) da sc odpusti prestajanje kazni vsem osekam, ki so jih obsodila vojaška sodišča za dejanja, navedena v §§ 38., 39., 41., 49., 55., 72., 89., odstavku L, §§ 90., 104., odstavku L, §§ 106., 107., 108., 113., 132., 134., 135. iu 136. vojaškokazen-skega zakonika, bodisi da so postale obsodbe izvršne, bodisi da so jih samo izrekla vojaška sodišča l»rve stopnje; v vseh primerili, kjer niso postale obsodbe zaradi označenih dejanj do danes izvršno, naj sodišča nadaljujejo postopek ter po njih izvrsnosti' uporabijo ta ukaz; 2.) da sc odpusti prestajanje kazni na odstranitev i/. služlie, ki jih jo izreklo vojaškodisciplinarno sodišče, popolnoma ali kolikor niso prestane do danes. Naš minister za vojno in moniarnico naj izvrši ta ukaz. V Beogradu, dne 8. junija 1922.; S br. 3061. . ' Aleksander s. r. Minister za vojno in mornarmco, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja:. general Miloš Vasic s. r. 173.* Ml A-lelcsandep I., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, smo odredili in odrejamo na predlog Našega ministra za vojno in moniarnico in na poduavi člena 50. ustave: da so bivšemu narodniku-obvezniku 4. čete 1. bataljona 20. pehotnega polka Milutinu1 Buikiću; bivšemu podnaredniku-obvozniku 3. baterije poljskega artiljerijskoga polka vardarske divizije Štovanu Bondokiču; bivšemu kaplaru-dobrovoljcu 3. za-vojišča dunavske divizije Dušanu Ćosiču; kaplaru-obvezniku timoške bolniške čete Živojinu Miniču; bivšemu kaplaru 4. čete 1. bataljona 14. pehotnega polka Živojinu Stankoviču; redovu-obvezniku 4. čete 1. bataljona 20. pehotnega polka Trailu Periču; redovu-obvezniku krajevne čete šabške vojaške postaje Ljubomiru M. Grujičiču; redovu-obvezniku mit ral jeznega oddelka 2. bataljona 10. pehotnega polka Vojislavu Miloradoviču; redovu-obvezniku 4. čete 1. bataljona 20. pehotnega polka Vojislavu Rajkoviču; redovu-obvezniku 3. čete 3. bataljona moravskega polka lil. poziva Lazarju Jovanoviču; redovu-obvezniku trena 15. pehotnega polka Aleksandru P. Milovanoviču; obvezniku 4. čete 1. bataljona 25. pehotnega polka Stanoju Lj. Atanasko-viču; redovu-gojencu 1. čete 2. bataljona I. pehotne podčastniške šole Milanu D. Anastasijeviču; redovu-obvezniku štaba jadranske divizijske oblasti ča-slavu Nikoliču; rodovoma 4. čete 1. bataljona 14. pehotnega polka Aksentiju Veljanoviču in Dobrivoju Radivojeviču; in obvezniku uradniške vrste VIL polkovne okrožne komande Manojlu Torbici — odpusti prestajanje kazni, na katere so jih obsodila vojaška sodišča. iNas minister za vojno in mornarmco naj ta ukaz. V Beogradu, dne 8. junija 1922.: S br. 3062. Aleksander s. r. Minister za vojno in moniarnico, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja: general Miloš Vasic s. r. 174,* Mi Minister za vojno in mornarmco, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja: general Miloš Vasič s. r. AleHacssindLeii? I., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, * Ta ukaz je razglašen v »Službenih Novinah kraljevino Srba, Hrvata i Slovenaca« št. 123, izdanih dno 8. junija 1922. smo odredili in odrejamo na predlog Našega ministra za vojno in mornarnico in na podstavi člena 50. ustave: da se rezervnemu sanitetnemu majorju drju. Lju-biši Vidoviču; pehotnim kapetanom I. razreda Živami Rističu. Hermanu Rilkeju in Branislavu Lj. Pantiču; rezervnemu konjiškemu poročniku Djordjn S. Blažiču; rezervnemu jmhotnemu podporočniku Rajku S. Brkiču; bivšemu pehotnemu polkovniku Hragojlu Vasiljeviču; bivšemu rezervnemu pehotnemu kapetanu 1. zazreda Srečku Kruniču; bivšemu rezervnemu pehotnemu poročniku-dobrovoljen Ivanu Planincu; bivšemu pehotnemu podporočniku Milanu S. Veselinoviču; bivšemu rezervnemu pehotnemu Podporočniku Mihailu M. Vukosavljeviču in bivšemu alžjemu vo,jaškoadministrativnemu uradniku Borisa-Vu Kaludjei-oviču — odpusti prestajanje kazni, na katere so jih obsodila vojaška sodišča. Naš minister za vojno in mornarnico naj izvrši fa ukaz. V Beogradu S br. 3063. dne 8. junija 1922.; Aleksander s. r. Minister za vojno in mornarnico, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja: general Miloš Vasic s. r. 175. Popravki k zakonu o oblastni in sreski samoupravi. Torej veljajo omenjene uredbe, odločbo itd. na | podstavi člena 130. ustave še nadalje v celoti, do-| klor se ne izpremene po redni zakonodajni poti. Iz ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu, dne 30. maja 1922.; II. br. 562. 178. Objava, da zakonodajni odbor ni mogel uzakoniti nekaterih pogodb, navedenih v seznamku uredb ministrstva za trgovino in industrijo, ker je njih veljavnost že potekla.* Zakonodajni odbor narodne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je obvestil z dopisom z dne 18. novembra 1921., št. 442, ministrstvo za trgovino in industrijo, da je v V. redni seji, ki jo je imel dne 4. novembra 1921., pregledal predložene pogodbe pod št. 9, 10, 12, 14. 15, 16 in 19 seznamka uredb tega ministnstva, «Službene Novine* št, 195/21., ter ugotovil, da je njih veljavnost že potekla in da se torej niso mogle uzakoniti. Iz ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu, dne 30. maja 1922.; II. br. 2368/21. Razglasi osrednje vlade. St. 21.088. Razglas. Ministrstvo za notranje zadeve je odredilo z razpisom z dne 27. maja t. L, D. Z. br. 7887, da je zahtevati od grških državljanov za vidiranje potnih listov, dokler se ne odredi drugače, takso 134 (sto-štiriintridesot) dinarjev. V Ljubljani, dne 7. junija 1922. Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za notranje zadeve. Po naročilu pokrajinskega namestnika: Kremenšek s. r. Št. 1839. vet. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v Sloveniji z dne 10. junija 1922. Opazka: Imena okrajnih glavarstev in mortnili magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem snači število zakuženih krajev, Številka za dvopičjem število zakuženih dvorcev v občini. Slinavka in parkljevka. Brežice: Bizeljsko 1:1, Kapele 1:1. Ljubljana okolica: Borovnica 1:2. Maribor: Cirknica 1:1, Gradiška 1:1, Krčevina 1:1, Lajteršperk 1:1, Na Ranci 1:1. Vranični prisad. Murska Sobota: Dolnja Lendava 2:7, Kapca 1:1, Trnje 1:1. V tem zakonu, razglašenem pod št. 136 Uradnega lista, je treba popraviti nastopne pogreške: V Potrtem odstavku člena 9. naj stoji v četrti vrsti namesto: «izročiti jo sodišču* pravilno: »izročiti jo morata sodišču*. V prv uri odstavku člena 17. naj stoji v [Kiti vrsti namesto: »preglednike* pravilno: »predsednike*, v petem odstavku istega člena pa v peti, odnosno šesti vrsti namesto: »svetovalcev* pravilno: »odbornikov*. 176. Popravek k zakonu o olajšavah v sodnem postopanju za območje višjih deželnih sodišč v Ljubljani in Splitu. V tem zakonu, priobčenem v Uradnem listu po l št. 150, naj se glasi prva vrsta § 3. pravilno: V •§$ 224.. št. 7. in 448. civilnega pravdnega reda. Uredbe osrednje vlade. Izpremembe v železniških tarifah.** Dne 1. julija t. 1. sc zvišajo vozninske cene za prevažanje potnikov, prtljage, psov, ekspresnega, brzovoenega in tovornega blaga za povprečno 50 %. Iz ministrstva za promet v Beogradu, dno 31. unija 1922.; št. 18.145. Razglas, da je naredba o sprejemanju kandidatov za obmejne čete razveljavljena.*** Gospod minister za vojno in mornarnico je, izvolil odrediti pod F L)j br. 24.657 z dno 20. maja 1922.: Ker se jo sprejel zakon o proračunskih dvanajstinah za meseca maj in junij t. 1.. po katerem sc obmejna četa ukinja ter se namesto nje obrazuje »finančna kontrola* in ker prične komando obmejne čete likvidirati, odrejam: Moja naredba V l)j br. 34.710 z dne 1. oktobra 1920., ki se tiče sprejemanja kandidatov za obmejno četo, preslane veljati, ker je prestala tudi potreba za sprejemanje kandidatov. Mehurčasti izpuščaj pri plemenskih konjih. Kočevje: Ribnica 2:2, Sodražica 2:2. Kranj: Križe 4:4, Sv. Katarina 1:2, Tržič 1:1. Litija: Bukovica 2: 2, Hudo 1:1, Muljava 1:1, Št. Vid 1:1, Veliki Gaber 2": 2, Velike Pece 1:1. Maribor: Razvanje 1:1. Garje konj. Črnomelj: Adlešiči 1:1, Dragatuš 1:1, Tanča gora 1:1. Krško: Cerklje 1:1, Krško 1:2. Maribor: Črešnjevec 1:1. Novo mesto: Prečna 1:1. Ljubljana mesto 1. Garje ovac. Kranj: Preddvor 1 :1. Pasja, steklina. Ptuj: Nova cerkev 1:1. Ptuj mesto L Svinjska kuga. Črnomelj: Črnomelj 1:1, Loka 1:1, Stari trg 2:5. Litija: Češnjice 1:1. Ljubljana okolica: Rudnik 1:2. Logatec: Dolenji Logatec 1:1. Maribor: Slovenska Bistrica 1:1. Novo mesto: Velika Loka 1:1. Žužemberk 1:1. Ljubljana mesto 1. Maribor mesto 2. 177. Objava o nadaljnji veljavnosti nekaterih uredb, odločb itd., ki jih je poslalo ministrstvo za trgovino in industrijo v revizijo zakonodajnemu odboru.* Zakonodajni odbor narodne skupščine kraljevine kihov, Hrvatov iu Slovencev je obvestil z dopisom z dne 9. aprila 1922., št. 534, ministrstvo za trgo-vi»o in industrijo, da ni mogel pregledati in kakorkoli rešiti spodaj označenih uredb, odločb itd., ki jih je to ministrstvo podalo omenjenemu odboru v >'evizijo po čleyu 130. ustave: L) uredbe o organizaciji ministrstva za trgovin j '*! industrijo z dne 30. aprila 1919.; »Službeno No-'diie;, št. 41 z dne 7. maja 1919. z izpremembami te uredbe; 2.) uredbe o organizaciji in ureditvi go*podar-skcga sveta z dne 29. aprila 1920., »Službene No-št. 102 z dne 11. maja 1920., z izpremembami! 111 dopolnitvami v členu 4.; 8.) ukaza z dne 25. marca 1921. o ustanovitvi od.O(.]o drju. Glo-bevniku, odvetniku v Novem meetu, bo dne 13. julija 1922. ob devetih pri spodaj oznamenovanem sodišču v sobi št. 4 dražba zemljišča vi. št. 145 katastralne občine ostrške, sestoječega iz parcel št. 149 (njiva) in 143 (njiva). Nepremičnini, ki jo je prodati na dražbi, je določena vrednost s 27.704 K. Najmanjši ponudek znaša 18.469 K 34 v. Pod tein zneskom se ne bo prodajalo. Okrajno sodišče v Kostanjevici, oddelek II., dne 7. junija 1922. Št. 18.890/V JI. 1922. 738 3—2 Razglas o dobavi gradbenega materiala. Podpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi členov 86. in 98. zakona o državnem računovodstvu z dno 6. marca 1910. in njegovih izprememb, odnosno popolnitev, natisnjenih v »Službenih Novinah* z dne 16. februarja 1922., in pravilnika, natisnjenega v .Službenih Novinah* z dne 25. novembra 1921., pismeno oferlalno licitacijo za nabavo nastopnega materiala na dan 2 0. julija, in sicer: I. 17 cementa 18 vagonov; I. 127 apna (živega) 13 vagonov; L 139 navadno opeke 980.000 kosov; L 143 utorjene (zarezano opeke) 15.000 kosov. Ponudbe so bodo otvarjale točno ob enajstih v sobi načelnika ekonomskega oddelka podpisano direkcije. Popis potrebnih količin omenjenega materiala, istotako obči in posebni pogoji za dobavo tega materiala se dobivajo za 2 dinarja pri ekonomskem oddelku v sobi št. 13 podpisane direkcije. Ponudba, opremljena s kolkom za 20 dinarjev, se mora vročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Ponudba za dostavitev gradbenega materiala pod št. 18.890/22. za dan 20. julija 1922.; ime ponudnika N. N.» Ponudbe morajo izročiti neposredno ponudniki ali njih {jooblaščenci, in sicer med 10. in 11. uro na dan licitacije v roke predised-j niku licitacijske komisije. Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni! po otvoritvi dotične ponudbe; na izvolji jim je, predložiti ponudbe tudi za delno dobavo. Vsak ponudnik mora po členu 88. zakona o državnem računovodstvu položiti kavcijo 5 % (odnosno 10 %, ako je tuj državljan) ponujane vsote, in sicer pri blagajni podpisane direkcije, a najkasneje do 10. ure na dan licitacije bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih {tapirjih. O položeni kavciji izda blagajna «rover/». ki se mora pokazati predsedniku licitacijske komisije. Dražitelj mora vročiti predsedniku komisije izpričevalo o svoji dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska in obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za tekočo trimesečje. Zlasti se opozarjajo licitanti, da morajo na dan licitacije podpisati izjavo, da poznajo nabavne pogoje in da pristajajo dražiti po njih. Onim licitantom, ki pridejo na dan licitacije po 11. uri, ne bo dovoljeno vstopiti v solio, kjer se bo vršila licitacija. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, oddelek za nabavo materiala in inventarja, dne 27. maja 1922. Št. 16.701/1922. 751 3—2 Razglas. Podpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi člena 94. zakona o državnem računovodstvu javno ofertalno licitacijo za dobavo raznih kovin, vijakov in podložnih plošč. Ponudbe, opromljone s kolkom za 20 dinarjev, so morajo izročiti najkesneje do dne 15. julija t. 1. oh 11. uri v ekonomskem oddelku podpisane direkcije. Vobče veljajo za to licitacijo odredbe členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu. Varščino (kavcijo), id znaša 5 % (za inozemce 10 %) vrednosti ponujene vsote, je treba položiti najkesneje do dne licitacije ob 10., sklicevaje se na številko tega razglasa, pri glavni blagajni podpisano direkcije. Izkaz potrebnega materiala se dobiva za 3 dinarje v sobi št. 8 podpisane direkcije. Ponudniki lahko vlože svoje ponudbe tudi za manjše količine materiala; tedaj naj navedejo tudi samo posamezne postavke. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, dne 1. junija 1922. Št. 6660. ..... 753 Razglas. V vtorek dne 2 0. juni j a t. 1. ob desetih se bo pri podpisanem okrajnem glavarstvu oddajal na javni dražbi v zakup lov mekinske občine za pet let, to je od dne 1. julija 1922. do dne 30. junija 1927. Dražbeni pogoji so na vpogled med uradnimi urami od osmih do dvanajstih pri okrajnem gla-vanst v u Okrajno glavarstvo v Kamniku, dne 2. junija 1922. Št. 6918. 785 Razglas. V pet. e k. dne 2 3. junija t. 1. ob 10. .uri se bo pjri podpisanem okrajnem glavarstvu oddajal na javni dražbi v zakup lov občine suhadolske za pet let, to je od dne 1. julija 1922. do dne 30. junija 1927. Dražbeni pogoji so na vpogled med uradnimi urami od 8. do 12. ure pri podpisanem okrajnem glavarstvu. Okrajno glavarstvo v Kamniku, dno 7. junija 1922. Razne objave. M Preklic občnega zbora. Izredni občni zbor Tovarne izdelkov iz pločevine in kovin Emil Lajovic & drug, d. d. v Ljubljani, sklican na dan 16. junija 1922. (Uradni list 56 ex 1922.), se ne bo vršil. V Ljubljani, dne 6. junija 1922. Upravni svet. 783iv) Vabilo na I. redni občni zbor Tovarne izdelkov iz pločevine in kovin Emil Lajovic & drug, d. d. v Ljubljani, ki bo dne 3 0. junija 1 922. ob sedemnajstih v prostorih Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani, z nastopnim dne v n im r e d o m: !■) Sklepanje o letnem poročilu upravnega sveta. 2. ) Ugotovitev bilance in sklepanje o podelitvi absoluten ja upravnemu svetu po prečitanem revizijskem poročilu. 3. ) Razdelitev čistega dobička. 4. ) Volitev nadzorništva. V Ljubljani, dne 6. junija 1922. Upravni svet. * • • Občnega zbora se sinejo udeležiti oni delničarji, ki so položili pri blagajni Zadružne gospodarske banke 6 dni pred zborovanjem vsaj 25 delnic z ne-zapadlimi kuponi. Delnice morajo ostati založene do zaključita občnega zbora. Delničarji, ki tako izkažejo svojo glasovalno {rravico, dobe legitimacij?, ki se glase na njih ime ter navajajo število založeni!] delnic in nanje pripadajočih glasov. 794 Vabilo na ustanovni občni zbor ^ Tovarne verig, d. d. v Lescah, ki bo dne 26. junija 1 922. ob devetih {»ri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani. Dnevni red: L) Otvoritev občnega zbora po zastopniku kon-ceskmarke. 2. ) Volitev predsednika zboru. 3. ) Sklepanje o ustanovitvi delniške družbe in odobritev družbenih pravil. 4. ) Volitev upravnega sveta. 5. ) Volitev nadzorstvenega sveta. Ljubljanska kreditna banka. * + * NB. \ zmislu družbenih pravil glasu,jejo delničarji na občnem zboru osebno ali po svojih pooblaščencih, ki smejo biti tudi nedelničarji. Lo-ti se morajo izkazati s specialnim pismenim pooblastilom. Ncsam opravil e in juridične osebe izvršujejo glasovalne pravico po svojih zakonitih zastopnikih. Začasna avstrijska, ogrska in bosensko-hercegovska železniška tovorna tarifa, del L, oddelek A. in B. (Osterreichischer, ungarischer und bosnisch-herzego-winisch©r ELsenbalm-GUtvrtarif, Teil J.. Ahteiluag A und B.) 1 z d. a jj a < I) o p o 1 n i t e v in i z p r e m e m b». Dno 1. julija 1922. stopijo v veljavo dopolnitve in izpremembe k tem tarifam, ki obsezajo )K)viške vozarinskih stavkov in postranskih pristojbin. Ta tarifni povnoček se lahko naroči pri vseh upravah, udeleženih na tarifi, del I, oddelek A in B. Družba južne železnice v imenu udeleženih uprav. V Ljubljani, dne K), junija 1922.; j. ž. št. 3768/ni,. 782 ' u'' Razi d društva. »Zveza trgovskih in privatnih nastavljencev (nameščencev) v Ljubljani® se je na lastno iniciativo razšla, ker so člani prestopili k »Društvu zasebnik nameščencev v Ljubljani*. A. Kerč s. r., predsednik. F. Lesjak s. r., blagajnik- Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.