| 63/2 | GEODETSKI VESTNIK
on
N O
O
CD d-
O-
r-^i ■<C cc
ODLOČAJMO SE NA PODLAGI MAKE DECISIONS ON THE PODATKOV, NE INTUICIJE BASIS OF DATA, NOT JUST
INTUITION
Milan Naprudnik
ODZIV
... na članek z zgornjim naslovom, ki je izšel v Delu v četrtek, 28. marca 2019 (Tavčar, 2019).
Najprej Blažu (Blaž Barborič) stisk roke in Mihaeli (Mihaela Triglav Čekada) objem za zelo nazorno opisan pomen prostorskih podatkov pri načrtovanju rabe prostora, ki se zaključuje s klicem na vključevanje javnosti pri sprejemanju različnih prostorskih odločitev.
O pomenu načrtovanja izrabe prostora za naš nadaljnji razvoj razpravljamo že desetletja z objavami o vzpostavitvi urbanističnega planiranja v letu 1958 in regionalnega prostorskega planiranja v letu 1967 ter njegovem zatonu z uredbo o samoupravnem družbenem planiranju v letu 1974.
O prostorskem načrtovanju smo razpravljali na okrogli mizi Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije ter Društva krajinskih arhitektov Slovenije (23. marec 2017), o njegovi vlogi pri urejanju in načrtovanju slovenskega prostora pa na okrogli mizi Prostorski načrtovalci 21. stoletja v izvedbi Katedre za prostorsko planiranje Fakultete za gradbeništvo in geodezijo (9. november 2018).
Predloge avtorjev navedenega intervjuja kaže upoštevati v zakonodaji prostorskega načrtovanja ter nanje opozoriti tudi novega ministra za okolje in prostor.
ZA SPROSTITEV
V intervjuju sta avtorja nazorno opisala tudi postopke za pridobivanje podatkov o prostoru z daljinskim zaznavanjem, cikličnim aerosnemanjem in iz satelitskih posnetkov. Pred pol stoletja smo kartografske podlage za potrebe urbanističnega in prostorskega načrtovanja pridobivali po športni poti — mestna občina Ljubljana je na podlagi zakona o urbanističnem planiranju sprejela odlok o izdelavi generalnega urbanističnega plana (GUP). Vodja oddelka za urbanizem, arhitekt Marko Šlajmer, me je poklical na geodetsko upravo za pomoč pri pridobitvi kart v merilu 1 : 25.000 in 1 : 50.000, katerih izdelava je bila v pristojnosti Vojnogeografskega inštituta v sestavi poveljstva Jugoslovanske ljudske armade (JLA). V tistem obdobju sem bil predsednik Atletske zveze Slovenije, zavrtel sem telefonsko številko predsednika Atletske zveze Jugoslavije, s katerim sem se srečeval na sestankih v Beogradu. To je bil Hakija Pozderac, podpredsednik vlade SFRJ, po rodu iz Bosne in poznan kot nedostopen funkcionar, ki na sejah in sestankih udarja z roko po mizi. Po športni poti me je sprejel kot privrženca atletike in mi organiziral
I 282 |
GEODETSKI VESTNIK | 63/2 |
termin za razgovor v Vojnogeografskem inštitutu. Sprejel me je namestnik predstojnika inštituta, po činu polkovnik. Med pojasnjevanjem, zakaj Ljubljana potrebuje te topografske podlage, me je prekinil z očitkom, da so karte namenjene le za potrebe JLA. Ko sem mu povedal, da se mi mudi na osebno srečanje s Hakijem Pozdercem, me je zvedavo pogledal. Po enem tednu smo dobili obvestilo, da so nam topografske karte na voljo.
SKLEP
Pri oblikovanju in uresničevanju napovedanih zakonskih sprememb na področju načrtovanja rabe prostora si mora pripadajočo ji vlogo nujno zagotoviti tudi geodetska stroka.
Tavčar, B. (2019). Odločajmo se na podlagi podatkov, ne intuicije (intervju z Blažem 2019), https://www.delo.si/novice/znanoteh/odlocajmo-se-na-Barboričem in Mihaelo Triglav Čekada). Delo, letn. 61, št. 72, str. 14 (28. marec podlagi-podatkov-ne-intuicije-165126.html
-<
dr. Milan Naprudnik, univ. dipl. inž. geod.
Profesor v pokoju, nekdanji direktor Geodetske uprave Republike Slovenije
I 283 |