Leto 10 — številka 2
Liboje, marec — april 1966
D-Per
^ 249/1966
COBISS e
GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE - CELJE
PRVI MAJ
Prvi maj je največji praznik delovnih ljudi vsega sveta, praznik deda in borbeni pregled tistih sil človeštva, ki že od nekdaj težijo k svobodi, enakopravnosti, razumevanju in bratstvu med ljudmi brez ozira na raso, vero in jezik.
Prvi maj — simbol naših teženj,
rdeča zvezda naših borb in zmag.
Sklep je bil sprejet pred 16 leti ali bolj točno na prvem kongresu druge internacionale julija 1889, takrat je bilo rečeno: »Potrebno je, da se na določen dan organizira velika mednarodna manifestacija, da na ta dan delavski razred v vseh
državah sporoči svoji vladi zahteve po uvedbi 8-rnega delovnega dne in da se začnejo izvajati ostali sklepi kongresa v Parizu«. Sklenjeno je bilo naj bo ta dan 1. maj.
Prvi maj je bil v začetku samo neki rok — termin. Strokovni sindikat ZDA si je postavil nalogo, da bo do 1. maja 1886 izbojeval uzakonitev 8-urnega delovnega dne. To je bilo v času, ko so še v večini držav delali po 12, 14, 16 ali še več ur dnevno. Stoletne sanje vseh delovnih ljudi so bile tri osmice: 8 ur dela — 8 ur kulturnega in zabavnega življenja — 8 ur počitka.
Prišel je prvi maj 1886. Termin za uvedbo 8-urnega delovnega dne v ZDA. Kapitalisti so se čutili močne in so ignorirali zahteve delavcev. Toda prvega maja 1886 se je nekaj le moralo zgoditi. Ameriškim delavcem je ostalo edino orožje — stavka. Istega dne je bilo 5.000 stavk.
600.000	delavcev je zapustilo delavnice in se v povorkah napotilo po ulicah. Delavski list v Čikagu je tega dne zapisal: »Delavci, vaše geslo naj bo: Ni kompromisa! Kocka je padla. Prvi maj je tu ...«
Prvi in drugi maj je vseeno minil mirno. Tretjega maja pa je prišlo do spopada med stavkajočimi na eni strani in stavkokazi ter policijo na drugi strani.
V Čikagu se je pred Mak Komikovimi tovarnami poljedelskih strojev zbralo največ demonstrantov. Med tem, iko so poslušali govor enega njihovih vodij so sirene v tovarnah naznanile konec delovnega dne. Iz -tovarn so prihajali stavkokazi. Med temi in demonstranti se je vnela ostra borba. Prišla je policija in začela streljati v množico. V par minutah je bilo nekaj ubitih in dosti ranjenih.
Naslednji -dan je bil na trgu Haj-maki-t veliki protestni zbor. Prišla je Skupina 176 policajev in zahtevala takojšnjo razpustitev zbora. V tem trenutku je med policaji eksplodirala bomba. Začelo se je streljanje.
Na trgu Hajmakit je bilo mrtvih 7 policajev, še več delavcev in preko sto ranjenih.
(Nadaljevanje na 2. strani)
LETNA KONFERENCA SINDIKALNE PODRUŽNICE
Vse organizacije vabijo v teh tednih svoje člane na letna zborovanja in tako smo tudi mi imeli 12. marca 1966 letno sindikalno konferenco.
Vodstvo organizacije mora prisluhniti mislim svojih članov, obenem pa se iz razprave ustvari enotnejše javno mnenje. Seveda je tudi potrebno, da se člani seznanijo s plani in načrti svojega vodstva.
Našo konferenco je pozdravil mešani pevski zbor upokojencev Liboje, godba na pihala in ponirji liboj-ske šole, udeležili iso ise ga: predsednik sindikalnega sveta Žalec, tov. Janez Meglič, podpredsednik Občinske skupščine Žalec tov. Vlado Gorišek, predsednik krajevne skupnosti tov. Ivan Čoki, in predsednik sindikalne podružnice tov. Franc Švare.
V razpravi se je največ govorilo o prispevku za gradnjo ceste od Pet-
rovč do Liboj ter o vodovodu. Z veliko večino glasov je bil sprejet sklep, da se prispeva za gradnjo ceste in vodovoda 10% od enomesečnega osebnega dohodka.
Tov. Albin Šanca je povedal, da bodo tudi kmetje na območju Liboj prispevali 4,5 % od katastrskega dohodka. Prispevek se lahko plača v treh obrokih.
Tov. Vlado Gorišek poudarja, da so bili v našem podjetju doseženi veliki uspehi, če primerjamo letošnje rezultate z rezultati prejšnjih let. Gospodarska reforma je prelomnica boljšega dela, vendar ne trdimo, da se prej ni delalo. V začetku izvajanja gospodarske reforme so rezultati pokazali, da so bili doseženi večji Skladi, večji osebni dohodki, predvsem pa manjša flukiu-acija delavne sile. Dohodek je bil večji predrvlsem zaradi boljše organizacije dela.
PRVI MAJ
(Nadaljevanje s 1. strani;
Kdo je med policaje vrgel bombo ni bilo nikoliko ugotovljeno. Toda vsi so dobro vedeli, da je bilo to delo provokatorja.
Trinajst dni pozneje je buržoazno sodišče izreklo 7 smrtnih kazni. Obtoženi so se na sodišču hrabro držali. Eden izmed njih, Adolf Fišer, je dal tole poslednjo izjavo: »Če je smrt kazen za mojo vročo ljubezen do svobode in človeštva, obesite me... Da ste nas lahko obtožili ste kupili lažne priče. Lahko nas Obsodite na smrt. Toda ta obsodba bo predstavljala črni madež za pravico tiska, misli in govora. Narod bo to zapisal!«
V znak večnega spomina na padle čikaške proletarce so delegati kongresa Internacionale v Parizu leta 1889 sklenili, da bo v bodoče prvi maj dan mednarodne delavske solidarnosti.
Prvi maj leta 1890. V Parizu je manifestiralo preko 100.000 delavcev, na Dunaju 40.000, v Budimpešti 50.000. Tudi v Ameriki so bile organizirane proslave. V londonskem Hydeparku se je zbralo 300.000 delavcev. Engels je prvega maja 1890 v Londonu napisal predgovor za »Komunistični manifest«: » ... Danes, ko pišem te vrstice, opravljajo evropski in ameriški proletariat pregled svojih prvikrat mobiliziranih borbenih sil, mobiliziranih slično vojski, pod eno zastavo z enakim ciljem ... Prizor današnjega dne bo odprl oči kapitalistom in veleposestnikom po vsem svetu, spoznali bodo, da so proletarci vsega sveta
danes zares združeni«.
Piva proslava prvega maja je zabeležena tudi pri nas v nekaterih krajih Slovenije. V Ljubljani je bil dopoldne svečani delavski zbor, v rudniku Zagorje pa je bilo delo ustavljeno kljub strogi prepovedi.
Ta proslava prvega maja je izne-nadila in uplašila kapitaliste. Najbolj so se prestrašili »istih zastav in istih ciljev« čikaških mesarjev, londonskih tkalcev, pariških metalcev in slovenskih rudarjev.
Po vsem svetu so iz leta v leto na ta dan padale žrtve, tekla je de-lavsak kri, toda prav tako se je iz leta v 'leto večalo število zmag delavskega razreda.
Mnoge ideje, napisane na prvomajskih zastavah od čikaških prvih krvavih bojev do danes, so postale dejstvo. Le malo je držav kjer se še morajo delavci boriti za 8-umi delovni dan. Društveni in politični vpliv delavskega razreda se je zelo dvignil po vsemu svetu, pa ne samo v socialističnih temveč tudi v kapitalističnih državah.
Prvi maj je bil nekoč samo borbeni branilec zmage razreda, ki stopa na pozomico človeštva, danes pa je postal simbol samih zmag in znanilec pohoda v novo svetovno družbeno ureditev — v socializem.
Zato je prvomajsko veselje delovnih ljudi širom sveta tudi naše veselje in vedno ostane, ker so vse do sedaj izbojevane pridobitve delo delavcev vsega sveta, delo prvomajskih idej o združenem proletariatu, o prijateljstvu vseh narodov, o osvoboditvi dela, o miru in socializmu.
Organizacijo v naši tovarni je potrebno vedno izboljševati, zvišati osebne dohodke, zakar pa se ne zahteva delto samo enega človeka, ampak delo celotnega kolektiva.
Poudaril je da je rtreba zmanjšati zaposlovanje kmečkih ljudi v industriji kateri naj delajo v kmetijstvu.
Tov. Janez Meglič je v nadaljnji razpravi opozoril vse člane o nado-
Predsedhik sindikata bere poročilo
mestiilu K-15. Meni, da je vse premalo zanimanja naših članov za dobro in pravilno rešitev nadomestila K-15. Mnenje Občinskega sindikalnega sveta je, da tisti z nizkimi osebnimi dohodki dobijo več, dočirn osebe z večjimi osebnimi dohodki manj. Nadomestilo naj bi 'bilo tudi za nezaposlene člane 'družine.
Istočasno pa je mnenje Občinskega sindikalnega sveta, da ne bi bilo prav, da bi dobili nadomestilo za K-15 vsi delavci v enaki višini.
Ob koncu je čestital KIL ter podaril diplomo za zasedeno I. mesto na športnem področju v preteklem letu.
Sprejel jo je tov. Rudi Bizjak, predsednik komisije za športno udej stvovanj e.
Predsednik sindikalne podružnice tov. Miro Žagar je v svojem poročilu o tem vprašanju povedal, da je upravni, odbor že večkrat načel vprašanje K-15. Na zadnji seji je sprejel sklep, da se ta znesek razdeli za vse zaposlene enako in to v višini 13.000 din.
V poročilu je bito omenjeno tudi letovanje naših članov v počitniških
(Nadaljevanje na 3. strani)
DELAVSKI SVET
DA BI SE CELOTNI KOLEKTIV SEZNANIL Z GOSPODARJENJEM'VIPRETEKLEM LETU, OBJAVLJAMO CELOTNO POROČILO PREDSEDNIKA DELAVSKEGA SVETA, KI JE BILO PODANO NA LETNI KONFERENCI SINDIKALNE PODRUŽNIC
Delavski svet je imel v obdobju od volitev dio novega leta 12. rednih in 2 izredni seji. Na teh sejah je obravnaval obračune, ZTV službo, priprave za proslavo 150-letnice, dopolnitve pravilnika o osebnih prevoznih sredstvih, pravilnik o delitvi
Tov. Mastnak namestnik predsednika DS — poroča
osebnega dohodka in čistega dohodka, o raznih ukrepih za boljše gospodarjenje, o vprašanjih s področja delovnih razmerij, sklepal o nabavi, prodaji in odpisu osnovnih sredstev, o pomoči poplavljencem, o stanovanjskih zadevah, o predlogih komisije za kršitev delovnih dolžnosti itd.
Kot vidite je obseg vprašanj, katere je obravnaval DS zelo širok in praktično zajema vsa bistvena vprašanja in problematiko, katera se je dogajala v podjetju.
Bistven napredek na področju upravljanja je dosežen v večji afirmaciji SEE. Večina svetov je imela bolj pogosta zasedanja, kot v prejšnjih letih in tudi vsebina razprav je bila bolj poglobljena in bolj konkretna. Menim, da nismo daleč od tega, da bodo sveti enot res v pravem smislu osnovni predstavniki upravljanja.
Poročilo s področja upravljanja, pa ne bi bilo popolno, če ne bi omenil tudi slabe strani. Prihajanje posameznikov na zasedanje in sploh delo posameznih članov organov
upravljanja med kolektivom je še vedno pomanjkljivo. Še vedno so posamezniki, kateri se ne zavedajo, da so s prevzemom kandidatur prevzeli obveznost, da zastopajo interese svojih volivcev v organih upravljanja in da nimajo pravice zanemarjati to obveznost.
če primerjamo v lanskem letu dosežene poslovne rezultate z rezultati iz prejšnjih let, lahko ugotovimo, da je bilo lansko leto od vseh zadnjih let najuspešnejše. Ta trditev je dokazana z nekaterimi podatki.
PROIZVODNJA
V letu 1965 je bilo izdelano 2.078 ton keramike kar je za 142 ton ali okrog 8 % več kot v letu 1964. Za to količino proizvodnje je bilo porabljenih efektivnih delovnih ur 698.908 ali 22.540 ur manj kot leto poprej. Iz tega sledi, da se je produktivnost v letu 1965 v tej enoti povečala za 20,7 % ali 2.79 kg na efektivno delovno uro v letu 1964 na 3,37 kg v letu 1965. Tudi podatki o vrednost-
Pionirji pozdravljajo konferenco
nem obsegu dosežene proizvodnje v keramiki so zanimivi, vendar jih ne navajam, ker je na zvišanje vred-
(Nadaljevanje na 4. strani)
IZ KONFERENCE SINDIKATA
(Nadaljevanje z 2. strani)
domovih. Možnosti za koriščenje dopusta je letos večje, saj letujemo lahko tudi na Pohorju.
Dnevni penzion za člane bo znašal približno 1.200 din, za otroke do 10 let pa 700 din. Zaželjeno je, da se v čim večjem številu prijavite in koristite dopust v letoviščih.
Izvedena je bila sprememba plačevanja samopomoči. Od 1. L 1966 dalje je vsak član prejel v primeru smrti zakonskega tovariša 100.000 din, dočim je bil ta znesek pred tem datumom samo 50.000 din.
Omenjene so bile tudi prošnje, da bi se vpeljalo plačevanje samopomoči za ostale člane družine, ki niso člani našega kolektiva, to so matere in očetje naših članov.
IZOBRAŽEVANJE V NAŠI TOVARNI. že pri samem planiranju smo imeli težave zaradi pomanjkanja sredstev. Zajeto je bilo le najnujnejše. Sedaj pa je še organiziran seminar za civilno zaščito, ki v plan ni bil zajet.
želja naših članov je, da se vpišejo v dopisno kadrovsko šolo, kakor tudi želja članov za pridobitev interne kvalifikacije. Zavedamo se, da je to potrebno, vendar vsega se ne bo dalo uresničiti.
Poleg vsega omenjenega pa ne smemo pozabiti, da bomo letos proslavili 150-letnico obstoja naše tovarne in občinski praznik v Libojah. Da bi to res dostojno proslavila, moramo urediti delovna okolja in okolje kjer živimo. Marsikatera urica prostega časa bo morala biti žrtvovana za dobrobit nas vseh in skupnosti.
Zaželjeno je da se vseh del, ki bodo organizirana v to svrho, člani kolektiva v čim večjem številu udeležijo.
Tov. Darko Šuler je pozval vse člane, posebno mlade pevce, da v čim večjem številu pristopijo k pevskemu zboru, kakor tudi k dramski sekciji, da bi se za proslavo 150-Iet-nice naše tovarne in za izvedbo občinskega praznika kar se da najbolje pripravili.
Na koncu še zahvala vsem članom kolektiva za vse kar so storili, da so v letu 1965 bili doseženi tako lepi uspehi.
Dopisujte v naš list!
DELAVSKI SVET — DELAVSKI SVET — DELAVSKI SVET
nosti proizvodnje precej vplivalo tudi zvišanje cen.
Vsi vemo, da je proizvodnja opečnih izdelkov zelo odvisna od vremenskih prilik, katere v lanskem letu niso bile najbolj ugodne. Sorazmerno veliko število deževnih dni in zgodnja zima je znatno vplivala na proizvodnjo v tej enoti. Kljub temu, pa tudi v tej enoti zaznamujemo porast produktivnosti za 5,7 %. V letu 1964 je bilo proizvedeno 6,855.000 enot, dočim v letu 1965 6,975.640 enot. V letu 1964 je bilo porabljenih proizvodnih ur 166.212 dočim v letu 1965 pa samo 160.118 ur.
Proizvodnja grafitnih izdelkov je potekala v znamenju prilagajanja kupljene tehnologije našim pogojem obratovanja. V preteklem 'letu je bilo s ti 140 milijonov S/din.
Ti rezultati so plod akcij, katere smo podvzeli na področju investicij in organizacije dela v zadnjih letih. Brez dvoma pa so to tudi rezultati našega boljšega dela in večjega zavzemanja za boljše gospodarjenje. Ta zadnja ugotovitev postaja še toliko bolj realna, če k doseženim rezultatom prištejemo še številne težave, katere so spremljale naše poslovanje v preteklem letu. Nismo v stanju našteti vseh teh težav, katere so spremljale našo proizvodnjo, ker jih je bilo preveč. Podam le nekaj najglasnejših.
Čeprav smo del strojne opreme obnovili, nam zastarelost preostalega dela neobnovljene opreme povzroča velike težave. V proizvodnji keramike so bila majpogostejša popravila opreme v Samotnem oddelku. To nas ne sme niti presenečati, saj je ravno v ta oddelek v zadnjem desetletju bilo najmanj investiranega. Pogosti zastoji v proizvodnji samotnih pripomočkov so povzročali resne težave pri žganju.
Dokaj pogoste okvare smo imeli tudi na opremi novejšega datuma. Sem moramo prišteti predvsem okvare wacuum gnetilcev, reduktorjev za bobne, črpalke, avtomate v strugami itd. Posebno poglavje je predstavljalo vzdrževanje vozičkov. Na eni strani nam je pogosto primanjkovalo materiala t. j. ognje-stalnega cementa, na drugi strani pa smo vzdrževanje vozičkov vsaj v enem gotovem obdobju posvečali premalo pozornosti.
Izredne težave je povzročal in še povzroča v proizvodnji keramike viseči transporter. Kako izgleda zadeva okrog tega transporterja je pojasnjeno v zadnji številki Keramika.
Pogoste prekinitve električne energije, omejitve potrošnje električne energije, težavna oskrba z rezervnimi deli in še nekaterimi drugimi materiali so pogosto zmanjše-
vali proizvodnjq, podaljševali čas popravil in večali poslovne stroške.
Tudi ne smemo brez komentarja mimo izmečkov. V proizvodnji keramike beležimo v letu 1965 zmanjšanje izmečkov za 3 %. To bi bil lep uspeh, če registrirani izmečki ne bi bili še vedno čez povprečje v v drugih tovrstnih tovarnah. Vse analize kažejo, da je poleg tehnoloških izmekov vse preveč zastopan tudi izmeček, ki nastopa pri neodgovorni manipulaciji z izdelki in s kršitvami tehnološke discipline. Zato je v letošnjem letu prvenstvena naloga zastaviti vse sile, za odstranitev tistih vplivov, ki nam povečujejo izmečke. Na tem področju je največja notranja rezerva EE keramika.
Proizvodnja grafitnih loncev je
Osnovni element, kateri nam prikazuje uspeh ali neuspeh gospodarjenja je dohodek. Čeprav nismo prijatelji prevelikega obsega številk je vendarle nujno, da povemo tudi nekaj o tem. Fakturna realizacija je v letu 1965 znašala 1,350,315 S/din ali za 29% več kot leto poprej. Celotni dohodek to je, plačana realizacija pa je znašala 1,156.603.000 S/din ali za 20% več kot prejšnja leta. Poslovni stroški so znašali
586.436.000	S/din ali za 2 % več kot v letu 1964. Menim, da je prav ta podatek izredno pomemben, saj nam dokazuje, da akcija za štednjo na vseh področjih ni bila brezuspešna. Prav ta štednja je omogočila, da je bilo mogoče povečati osebne dohodke v povprečju za 67,3 %.
Po podatkih službe družbenega
Člani sindikata poslušajo poročilo
poleg omenjenih začetniških težav imela precejšnje težave z loščern, katerega je bilo potrebno prilagoditi našim pogojem žganja. Težave so bile tudi z neprimerno granulacijo surovin. Največ škode nam je povzročila primes apnenca v glini.
Čista materialna škoda zaradi tega je znašala okrog 10 milijonov dinarjev, še večja pa je škoda na renomeju podjetja, saj so vrnili vse prodane lonce nazaj v tovarno.
Lahko trdimo da so vse težave bile do konca leta uspešno premagane in da je danes kvaliteta naših grafitnih loncev na primernem nivoju.
Na splošno lahko ugotovimo, da smo v lanskem letu dosegli v proizvodnji lep napredek, kar nam znatno olajšuje težave, katere nam je prinesla reforma.
knjigovodstva je naše podjetje na prvem mestu v občini po procentu-alnem dvigu OD v lanskem letu. Povprečni osebni dohodek našega podjetja je na občinskem povprečju. To je sicer lep uspeh, vemo pa tudi to, da povečani življenjski stroški ta uspeh izmaličijo.
Sorazmerno visoke obveznosti v letošnjem -letu na račun anuitet in potrebe za novimi investicijami, so terjali oddvojitev znatnih sredstev za poslovni sklad. Zato je bilo od-vojeno od sredstev po ZR za poslovni sklad 87 milj. din za sklad skupne porabe pa 8 milijonov dan.
To so glavni podatki za lansko leto. Napačno bi bilo, da bi si na podlagi teh rezultatov ustvarjali optimistična predvidevanja za letošnje leto.
(Nadaljevanje na 5. strani)
SPOMINI PRETEKLOSTI!
Kdo bi presodil, da je tov. Dosed-la Karel že 70 let star, ko tako mladeniško hiti po svojih opravkih. Kar se tiče hoje se gre lahko merit z veliko mlajšim od njega. Vedno je dobre volje in videti je zdrav, tudi sam pravi, da se počuti zdravega, samo želodec mu nekaj nagaja.
Z njim se je prav prijetno pogovarjati. Ko sem ga obiskal, je z veseljem pripovedoval, kako so nekoč izdelovali krožnike, oziroma keramiko.
Njegov oče je bil po rodu iz Češkoslovaške, od koder je prišel skupno z Schutzom. Imel je štiri brate in dve sestri in vsi so izdelovali keramiko. To se pravi, da je to delo in znanje šlo iz roda v rod."On sam je začel delati leta 1910, ko se je šel učiti za strugarja keramike. Strugama je bila takrat v prostoru sedanje livarne, to je nad gmoto, šele v poznejšem času so se preselili v strugamo, ki je bila pri okroglih pečeh. Na vprašanje, kako se je ravnalo z učenci pa pravi, da so bili prepuščeni na milost in nemilost starejšim delavcem. Starejšim in izučenim delavcem so morali učenci čistiti in pospravljati, poleg svojega rednega dela, ki so ga opravljali. Na žalost niso bile izključene tudi kakšne klofute. Sedaj pač ne vedo naši mladi, kaj se pravi biti učenec, je k vsemu temu dejal naš tovariš Karel.
Prav veliko mi je pripovedoval o samem delu, ki ga je opravljal vrsto let kot kvalificiran stmgar.
Že nekdaj so delali na akord, a pozneje so delali tudi na normo. Norma je sicer bila manjša kot je danes, delo pa ni bilo tako mehanizirano kot je danes. Pogoji dela so bili zelo težki. Takrat je bilo treba po normi izdelati 350 — 400 krožnikov, kar je v primerjavi s sedanjo normo precej manj. Toda ne smemo pozabiti, je dejal, da si je moral takrat strugar sam nositi na delovno mesto maso za krožnike in nato postaviti odpadke in to vse je bilo vračunano v normo.
Prav živo se spominja težavne poti, ki jo je dnevno napravil z gmoto na rami od proizvodnje gmote po stopnicah v strugamo, do svojega delovnega mesta. »Da, da, čudim se, da imam še tako zdrave noge«, je dejal.
V samem razgovom sem prosil tov. Karla, daj mi pove, če mu je kaj znan razvoj tovarne. Nato pripoveduje o začetku izdelovanja keramike, v kolikor se pač spominja,
DPD»SVOBODA« čestita
k prazniku dela
kar mu je pripovedoval oče. Začetek je bil na stari fabriki, kjer sedaj stanuje. Z zgornjih prostorih je bila baje strugama in slikama in okrogla peč. Izdelovali so samo cvetlične lonce, ki so bili barvani predvsem z zlatom. Pri vodi, na sedanjem vrtu Benetek Marije, pa je bila proizvodnja gmote. V drugih
prostorih, pa so bila skladišča. Ob koncu razgovora pa pravi, da bi si moral ogledati našo strugamo, ker je baje sedaj zelo modernizirana oziroma mehanizirana.
Prav gotovo bomo njegovi želji ugodili, obenem pa mu želimo, da bi še mnogo let bil tako čil in zdrav.
— Rel —
IZ OBISKAV LEIPZIGU
Po sklepu upravnega odbora sva tov. Grum in Gorenjak Milan obiskala razstavo vzorčnega velesejma v Leipzigu.
Namen obiska je bil, da si ogledamo razstavo keramike, porcelana in izdelke iz ostalih materialov. V tem članku bom poskušal opisati svoje vtise na samem razstavnem prostoru, predvsem pa opisati razvoj keramičnih izdelkov v sedanjem času.
Vzorci keramičnih izdelkov, kateri so bili razstavljeni, so za nas imeli važno vlogo, kajti na osnovi teh ugotovitev si lahko začrtamo na-daljno pot razvoja gospodinjske in dekorativne keramike. Dekorativno keramiko zajema enostaven reljef in plastiko, zelo vidne so bile mat glazure z različnimi odtenki. Oblike same kot take, so bile v mnogih primerih prikazane iz nasprotne stremi (obrnjene), pri čem pa funkcionalno lepo delujejo.
Oblikovalci iščejo iz osnovnih oblik različne variante in rezultat tega je, da dobimo različne garniture teh
izdelkov. Figur iz keramike ni bilo mnogo. Na področju figur prevladuje porcelanska induts-nija.
V	gospodinjski keramiki so bili zajeti predvsem servisi za čaj in belo kavo. Odlepkov na teh izdelkih ni bilo videti, le oblika in glazura je predstavljala glavni poudarek na izdelkih. Pri skodelici za čaj je bilo značilno, da -so imele po dva različna podstavka. Keramičnih krožnikov in skled ob tej priliki nisva videla.
Poleg tega sva si ogledala še druge razstavišča s področja elektrotehnike, fototehnike, različne stroje itd.
Smatram, da je bil obisk izredno koristen in da na podlagi teh ugotovitev poskušava usmerjati naše izdelke.
V	kolikor bodo dane možnosti za obiske podobnih sejmov, smatram, da bi v bodoče še pošiljali posamezne ljudi, ki so v podjetju odgovorni na tem področju razvoja keramičnih izdelkov.
GR
DELAVSKI SVET POROČA
(Nadaljevanje s 4. -strani)
Kot so ukrepi reforme prizadeli vsakega posameznika, tako ti ukrepi prizadenejo tudi podjetje. Računovodstvo je izdelalo točne obračune stroškov za mesece pred reformo in po reformi. Ti izračuni s-o pokazali, da so se poslovni stroški zaradi zvišanja cen materiala, kljub gotovim olajšavam povečali za 30,6 %; K temu zvišanju stroškov moramo v letošnjem letu dodati še dodatna zvišanja kot so: zvišani prevozni stroški, povečane tarife denarnega prometa itd.
Mi smo pred in po gospodarski izvedli razne ukrepe za ekonomič-nejše poslovanje, vendar ti ukrepi za us-pešn-o zaposlovanje v novih razmerah na trgu -in v gospodarstvu
ne bodo dovolj, če bomo hoteli še vnaprej gospodariti vsaj tako, kot smo v lanskem letu, bo potrebna še vrsta naših internih reform, pri katerih bomo postopoma izločali vse tisto, kar zmanjšuje uspehe našega dela. V vseh naših enotah je še cela vrsta notranjih rezerv, katere moramo aktivirati in doseči večje ter boljše -izkoriščanje obstoječih zmogljivosti.
Pri tem mora nujno sodelovati vsak član kolektiva. Uspeh vseh takih akcij bo dosežen -le če bomo to vzeli kot nujno -in za svoje in spoznali, da imajo edini cilj, izboljšati ekonomsko stanje podjetja in vsakega posameznega člana kolektiva. Zavedati se moramo da je prosperi-teta podjetja obenem tudi pro-spe-riteta vsakega od nas.
Opekarna pred novo sezono
Moj službeni obisk na opekami sem porabil še za kratek razgovor z nekaterimi člani te ekonomske enote. Seznanil sem se z nekaterimi problema, ki jih tarejo in z uspehi, ki so jih dosegli v pričetku letošnje sezone.
Kako ste zadovoljni z uspehi EE opekarne v preteklem letu?
Štefančič Jože:
Menim, da je poslovni rezultat nar še enote zadovoljiv. Lahko bi bil še boljši, če bi bilo med glavno sezono lepše vreme, ki je v veliki meri pogoj za našo proizvodnjo. Nenavadno zgoden jesenski mraz nam je povzročil za ca. 3 milijone S din škode. Vsa surova opeka v naravnih sušilnicah je zmrznila in bila zato neuporabna.
Flafonirane cene do gospodarske reforme so vplivale, da je bil finančni uspeh slabši. Stanje se je izboljšalo s sprostitvijo cen po reformi. Istočasno pa se je zmanjšalo zanimanje in povpraševanje po naših artiklih, ki so predvsem investicijskega značaja. Zaloge, ki jih imamo letošnjo delovno sezono so vsekakor pojav, ki ga prejšnja leta ni bilo.
Tomšič Matija:
Zadovoljen sem z doseženo proizvodnjo v preteklem letu. Upoštevati je namreč treba, da je proizvodnja v opekarstvu, na sedanji stopnji razvoja, vse preveč odvisna od vremena, ki nam žal v preteklem letu ni bilo naklonjeno.
Končana so remontna dela. Ali so odpravljene nekatere pomankljivo-std, ki so v pretekli sezoni ovirale proizvodnjo?
Tomšič Matija:
Marsikaj se je popravilo. Lokomotiva je bila v letošnjem letu generalno popravljena, oziroma bolj skrbno kot prejšnja leta. Zaradi nje ne bi smelo priti do zastojev v letošnji proizvodnji, razen obveznih zastojev.
Pričakujemo, da bo letos pri kurišču, kjer so delovnii pogoji za nas kurjače najtežji, montiral sesalni ventilator. Velika vročina in prah nam namreč v vročem poletnem času zelo otežkočata delo.
Štefančič Jože:
Remontna dela so uspešno izvršena. Veliko pomanjkanje po sušilnih prostorih bo vsaj nekoliko omilila izgradnja štirih naravnih sušilnic, ki je v teku. Zaradi dotrajan ja in preobremenjevanja v preteklih letih je zmogljivost sušenja v policah nad krožno pečjo zmanjšana za približno 30%. Po izvršenem statističnem izračunu, se sme nosilna kon-
strukcija, kljub predhodnim izboljšavam, obremenjevati za prej navedeno vrednost. Zaradi tega bodo precej prizadete naše planske naloge.
Precej je bilo letos govora o. preureditvi odnosno avtomatizaciji nakladalne naprave. Pričakujemo, da bo to napravljeno vsaj za sezono v letu 1967. Avtomatizirana izvedba bi omogočila ukinitev treh delovnih mest, na katerih je delo izredno naporno.
Urediti bi bilo potrebno tudi zorilnico in deponažo za material. Kapaciteta zorilnega -skladišča bi morala omogočiti vsaj enotedensko proizvodnjo. S tem tudi ne -bi bilo sedanje odvisnosti proizvodnje od vremena.
Delo v isezoni otežkoča tudi pomanjkanje nekaterih osnovnih sredstev, katerih nabava je predvidena v letošnjem investicijskem programu. To so vozički za prevoz surovih izdelkov in transportni -trak za nalaganje izdelkov.
Kako ste zadovoljni, odnosno kako ocenjujete nov način sezonskega dela im 42-umik?
Štefančič Jože:
Kako povečati proizvodnjo pri sedanjem načinu dela? Odgovor je samo v nujnem podaljšanju delovnega tednika v času najugodnejših vremenskih pogojev. Sklenili smo namreč, da se za surovo proizvodnjo od maja do novembra podaljša delovni čas na deset ur dnevno. Zaposleni pri surovi proizvodnji bi bili zato v zimskih mesecih doma. Ker je poletni čas najbolj ugoden za naravno sušenje, pričakujemo porast proizvodnje z manjšimi proizvodnimi stroški.
Tomšič Matija:
Vsekakor sem zadovoljen. Nisem pa zadovoljen z izenačenjem dela ob nedeljah z delom v delavnikih. To je mnenje tudi mojih ožjih sodelavcev, kurjačev.
Ali boste dosegli letošnji pian proizvodnje?
Štefančič Jože:
Postavljen plan 7 milijonov enot se mi zdi realen in dosegljiv. Samo res slabi vremenski pogoji bi lahko preprečili doseganje plana.
Kako ocenjujete kot predsednik sindikalnega pododbora sodelovanje s podružnico v Libojah?
Tomšič Matija:
Že na delovni konferenci v Libojah smo ugotovili, da je sodelovanje plodno in je na zadovoljivi višini. želim, da tako ostane tudi vnaprej.
Kakšne težave predvidevate pri prodaji opečnih izdelkov?
Strnad Dušan:
Težnja gospodarske reforme, da se obseg investicijske izgradnje zmanjša, se opaža tudi pri prodaji opečnih izdelkov. V letu 1965 smo imeli v tem času že fiksne pogodbe z gradbenimi podjetji, medtem ko tega v letošnjem letu ni opaziti, odnosno v zelo zmanjšanem obsegu.
Gradbena podjetja naročajo takšne količine izdelkov, kolikor jih trenutno rabijo. Zalog si ne ustvarjajo, ker tudi oni nimajo sklenjenih pogodb z investitorji.
Stanje na tržišču nas sili, da izdelujemo predvsem takšen asortiman opeke, po katerem je naj večje povpraševanje. Pokazala se je potreba, da naj- bi imeli na zalogi stalne količine opeke vseh vrst.
Zelo se je zaostrilo vprašanje kvalitete. Investitor in izvajalec gradbenih del zahtevata za izdelke ateste. Izdelke nam atestira Zavod za raziskavo materiala v Ljubljani in seveda jamči za kvaliteto. Dodajamo jih vsaki večji pošiljki in to predvsem za dimniško in fasadno opeko.
Marsikaj bo treba še storiti na področju osvajanja proizvodnje gradbenih artiklov novih dimenzij. Naši standardni izdelki za zidanje zidu omogočajo gradnjo do debeline 25 cm. Novi gradbeni1 predpisi pa dovoljuje debelino tudi najmanj 30 cm, kar je z našim asortimanom izdelkov nemogoče.
Ste predsednik EE in sekretar ZK za opekamo. Kaj menite o delu na obeh področjih?
Gačnik Jože:
Naš svet EE enote je imel redne mesečne seje. Obravnavali smo predvsem probleme, ki so se pojavljali med letom pri proizvodnji opeke, uvedbo 42-umega tednika in o družbeni prehrani. Na obratu mamo topel obrok malice. Zaradi slabe in enolično pripravljene hrane malicajo topel obrok samo še nekateri člani. Smatram, da bi bila lahko malica z ozirom na ceno bolj kvalitetna.
Osnovna organizacija ZK na Ložnici si je podobno z ostalimi organizacijami zadala glavno nalogo za čimprejšnjo uveljavitev gospodarske reforme in Sklepa III. plenuma. Naloga ni majhna, upam pa, da bomo komunisti precej prispevali, kar je iseveda tudi naša dolžnost. Osebno smatram, da za udeležence NOV pri nas premalo storimo.
V nekaterih podjetjih imajo to tako urejeno, da udeleženci ne smejo imeti osebnih prejemkov pod tovarniškim povprečjem. To bi bilo treba čimpreje uvesti tudi pri nas.
Kljub težavam dosegamo plan izvoza
Pomembnost zunanje trgovine in še posebej izvoza za naše gospodarstvo oziroma za naše gospodarske organizacije na treba posebej naglašati. Vzrokov je tako usmeritev je več. Po eni strani je naša država v gospodarskem razvoju dosegla raven, ko se zaradi ozkega in omejenega domačega trga mora angažirati na zunanjih tržiščih. Vedno večja je povezanost in medsebojna odvistnost svetovnega gospodarstva široko delitev dela, ki je postala pogoj za hitrejši razvoj vsega sveta in vsake posamezne dežele. Po drugi strani pa za širše angažiranje v svetovnem gospodarstvu ne zadošča zgolj sedanja materialna baza, niti samo količinsko povečanje proizvodnje. Ni važno samo, koliko in kaj proizvajamo, ampak predvsem kako in po kakšni ceni, Potrebna je racionalizacija in bolj ekonomična proizvodnja, povečanje produktivnosti dela, boljša izkoriščenost kapacitet itd. To hkrati pomeni povečanje obsega proizvodnje in potrebo plasmaja večje količine proizvodov na svetovnem trgu. Vključevanje v svetovno tržišče pa nas s svoje strani sili v ekonomičnejšo proizvodnjo, ker priznava le racionalno proizvedeno blago. Za sedanjo raven proizvajalnih sil in dosežke znanosti in tehnike so meje tudi največjih držav preozke. Svetovna proizvodnja po vojni narašča za okoli 7 % letno, svetovna trgovina pa za 12 % letno. To pomeni, da se je v preteklem obdobju mednarodna blagovna menjava vsakih 6 let podvojila. Če bi se v taki situaciji še naprej zapirali v meje našega
januar	8.134	6,100.000
februar	11.533	8,650.000
marec	9.254	6,942.000
april	8.000	6,000.000
maj	8.000	6,000.000
junij	8.134	6,100.000
julij	8.667	6,500.000
avgust	7.333	5,500.000
september	8.147	6,110.000
oktober	8.134	6,100.000
november	7.400	5,550.000
december	8.600	6,450.000
domačega trga in se ne bi povezovali močneje s svetovnim tržiščem, bi morali nujno zaostajati za sodobno tehniko v svetu. To bi pomenilo, ostati pri nizkem narodnem dohodku, počasneje napredovati in zmanjševati možnost za izboljšanje standarda. Vključevanje v mednarodno tržišče omogoča stabilnost domačega trga, ker predmete, ki jih ne moremo kriti z domačo proizvodnjo, lahko uvozimo.
Vsi ti faktorji so vplivali, da se je profil vsega jugoslovanskega gospodarstva v zadnjih letih spremenil iz čisto planske, kvantitativne proizvodnje v letih po vojni, do sodobne proizvodnje, ki se odraža v boljši kvaliteti in v povezavi s tržiščem in njegovimi potrebami.
Naše podjetje se je vključilo v izvoz v letu 1957, ko smo izvozili za 2.860 $ blaga. V naslednjih letih pa se je izvoz odvijal takole:
Leto	$
1958	19.463
1959	4.861
1960	12.244
1961	1.700
1962	13.500
1963	37.800
1964	73.053
1965	98.758
1966	96.000 (planirano)
Regionalna usmeritev našega izvoza je bila v vseh preteklih letih na področje konvertabiilnih valut.
V letu 1965 smo planirali po mesecih naslednjo dinamiko izvoza:
7.357	5,517.700	90,4
12.004	9,003.000	104,1
9.429	7,071.750	101,9
5.592	4,194.000	69,9
7.821	5,865.750	97,8
16.331	12,248.250	200,7
7.973	9,966.250	92,0
6.652	8,316.000	90,7
13.709	17,136.250	168,2
3.134	3,917.500	34,3
3.521	4,401.250	47,5
5.235	6,543.750	60,9
Spor med Tehno-impex in firmo Musič je povzročil velik zastoj v izvozu, tako da v drugem polletju, razen v septembru, plan ni bil izpolnjen. Naročila, ki smo jih dobili so bila v glavnem stornirana, nova pa so prihajala zelo poredko.
Zaradi velike oddaljenosti potrošnikov našega blaga — 95,2 % izvoza v letu 1965 je bilo za prekomorje — imamo težave zaradi pogostih reklamacij. Vzrok temu je predvsem premajhna trdnost črepinje in pretovor pošiljk v Amsterdamu.
V	zadnjem času forsirano obdelujemo evropsko tržišče, predvsem Belgijo, ZR Nemčijo in Anglijo za izvoz keramike in Bolgarijo za izvoz grafitnih loncev. Prednost prodaje na kontinentu je predvsem v tem, da lahko pošiljamo vagonske pošiljke, pri ka/terah ni potrebna draga kartonska embalaža in odpade pretovor.
Prav tako naj bi bila v bodoče glavna skrb tehničnega kadra izboljšanje kvalitete, asortimana, oblike itd. S tem v zvezi je študij novih tehnoloških postopkov, razvijanje industrijskega oblikovanja, zasledovanje novih dosežkov konkurence v svetu zelo pomembna, saj si v prihodnje brez tega ne moremo misliti naše uspešne prisotnosti na tujih tržiščih.
Po pogodbi z Jugobanko smo dolžni v letu 1966 ustvarili:
88.000	konvert. $ izvoza za 68.562 ko-nvert. $ uvoza;
8.000	kliring $ izvoza za 18.640 k lir ing $ uvoza.
V	prvem tromesečju 1966 se odvija izvoz po planu, tako da smo nadoknadili tudi razliko za preteklo leto. Skupno smo izvozili za 15.151 S ali 189.387,50 dev. N din.
Zaradi nedavnega ukrepa centrale Jugobanke v Beogradu nam situacija za naprej ni povsem jasna, saj je predvideno zmanjšanje s pogodbo zagotovljenih konver labilnih sredstev za uvoz repromateriala za 14 % s tem, da se vzporedno poveča izvoz na konvertabilno področje za 17 %. Druga možnost pa je, ostati pri istem izvozu in zmanjšati uvoz za 24 %. V našem primeru bo potrebno reducirati uvoz, saj trenutno ni pogojev za povečanje izvoza. Sicer pa o tem kaj več prihodnjič. S. P.
Planirano $	dev. din
Izvršeno
dev. din	%
101.336
Iz pregleda je razvidno, da lani plana nismo v celoti dosegli (le 97,46 %), tako da moramo svojo obveznost izpolniti v letu 1966. Razen tega smo sklenili v novembru 1965 z Jugobanko še dodatno pogodbo v višini 2.675 $.
98.758
Na neizpolnitev plana je vplivalo predvsem:
—	spor poslovnega združenja Teh-no-impex, Ljubljana z reeksport-no firmo J. Musič — Impex, Hamburg;
—	reklamacije zaradi loma.
Uredništvo čestita k J
maju
Prodaja v I. kvartalu 1966 in perspektive
že v lanski 5. številki našega lista smo poročali o prodaji po reformi. Že takrat smo bili mnenja, da bomo leto 1965 uspešno zaključili z ozirom na povpraševanje po keramiki, ki se je kazalo po reformi.
Danes lahko trdimo, da so se ta naša predvidevanja uresničila, saj smo lanski finančni plan prodaje presegli za 10,4%.
Če pogledamo prodajo za I. kvartal letošnjega leta, lahko trdimo, da je povpraševanje še vedno veliko in bi tabelami prikaz izgledal talkole:
Mesec	Planirano	Realizirano	%
	kg	din	kg	din	kg	din
I.	170.000	954,948.24	186.232	1,019.257,33	109,5	107,3
II.	170.000	954.948,24	223.702	1,239.836,50	131,5	131,1
III.	191.100	1,074.316,77	203.185	1,104.851,78	106,3	103,8
I.kv. 531.100		2,984.213,25	613.119	3,363.945,61	115,4	112,8
Kljub količinskemu in finančnemu presežku plana za 1. kvartal letošnjega leta moramo pripomniti, da bi prodaja glede na povpraševanje bila lahko znatno večja. V tem obdobju imamo neizdobavljenih količin keramike in sicer:
januarja	za	239.753,92	N	din
februarja	za	455.218,54	N	din
marca	za	324.312,26	N	din
SKUPAJ	1,019.284,72 N din
Gornji znesek neizdobavljene količine nam predstavlja že enomesečno prodajo. V znesku neizdobavljene količine keramike se v glavnem skrivajo artikli, ki jih je v tem obdobju vse skozi primanjkovalo in isicer:
servisi za pecivo, liker 2002, črno kavo 511 in 506, razne okrasne sklede, neke vrste vaz, vrči za vodo, v glavnem pa dekorirani krožniki, za katere je zadnje čase vse večje povpraševanje tudi na domačem tržišču. Vendar moramo dati prednost izvozu, kajti zaradi uvoza repromateriala moramo izvažati. Mnenja smo, da bi se z dobro voljo dalo marsikaj storiti da neizdobavlj ena vrednost ne bi bila tako velika.
Če pogledamo prodajo po skupinah nam ista da naslednji prikaz:
Mesec Skupaj	Keramika	Izvoz	Inter. prodaja
I. 1,024.257,33	981.127,21	26.847	722,06
II. 1,255.680,20	1,147.089,11	95.215,37	567,59
III. 1,115.554,57	926.722,66	164.244,05	864,22
I. kv. 3,395.492,10	3,054.938,98	286.306,42	2.153,87
Mesec Ostalo	Embalaža	LOM	
		din	kg
I.	2.674,21	300	12.586,85	9.785
II.	2.669,24	546	9.592,89	7.057
III.	2.728,95	692	20.302,69	15.356
I. kv.	8.072,40	1.538	42.482,43	32.198
Prodaja keramike po republikah pa se je odvijala enako kot že več let nazaj. Največ keramike je bilo prodane v SR Srbijo, kajti ta republika je naš največji odjemalec gospodinjske keramike.
Dekorativna keramika pa se v SR Srbiji prodaja v glavnem v večja mesta, kot so npr. Beograd, Novi Sad, Niš, Zrenjandn, Subotica idr. Takoj za SR Srbijo pa je Hrvatska naito Slovenija, za njo Bosna in Makedonija, dočim v Črno goro v tem obdobju prodaje ni bilo. Tabelarni prikaz prodaje po republikah bi bil naslednji:
(Nadaljevanje na 9. strani)
DOBER PROGRAM ZAGOTAVLJA USPEŠNO DELO
Po uvedbi skrajšanega delovnega tedna v EE keramika, zamišljeno bolj kot preizkus v etapnem prehodu celotnega podjetja, opravičeno danes govorimo, da se prehod na 42-urni tednik uspešno razvija. Vsi sumi, kateri so bili izrečeni po tako obsežnem pripravljenem delu, verjetno iz navade, ker se upiramo vsemu, kar je novega in boljšega, ali pa iz konzervativnega gledanja na hitrejši družbeni razvoj so se razblinili. Obratno k temu so pa v zadnjem času vse bolj priganjali in zahtevali, da se pospeši priprava na prehod na skrajšan delovni čas še v ostalih ekonomskih enotah.
Pripravljalna dela, tolmačenja, številni sestanki, priporočila in razni zahtevki, vse to je bilo pripravljeno, nakar je DS razpravljal in potrdil celoten program in načrt prehoda na 42-umi delovni teden. Začetek uveljavljanja skrajšanega delovnega tedna EE grafita, opekarne, u-sluge in uprave je določen za 1. 4. 1966.
Za uspešnejše izvajanje tega programa želim nekatere osnovne elemente in pogoje obnoviti.
Delovna organizacija mora izpolnjevati pogoje 2. člena temeljnega zakona o uvedbi 42-umega delovnega tedna, ki se glasi.
1.	da zagotavlja v krajšem delovnem tednu najmanj enak obseg proizvodnje oziroma storitev, kot ga je dosegla pred uvedbo skrajšanega delovnega tedna in
2.	da zagotavlja v krajšem delovnem tednu na delavca najmanj enak neto produkt in najmanj enak realni osebni dohodek kot ju je dosegla pred uvedbo skrajšanega delovnega tedna.
Po zaključnem računu za poslovno leto 1965 pa lahko primerjamo nekaj doseženih rezultatov in planiramo osnove za leto 1966.
Elementi Indeks	ustvarjeni 1965/64	planirani 1966/65
1. Fizični obseg		
proizvodnje	100	100
2. Neto produkt na		
delavca	146	104
3. Celotni dohodek	127	107
4. Neto OD na delavca	133	103
5. Skladi na delavca	301	100
6. Produktivnost dela
(vi. ure po kg) 120	107
Kratki pregled zadostuje, da so ustvarjeni rezultati uspešni in da je realno planirano za tekoče leto. (Nadaljevanje na 9. strani)
DOBER PROGRAM USPEŠNO DELO
(Nadaljevanje z 8. strani)
V naših pogojih upravljanja podjetja in samostojnega formiranja poslovne politike delovne organizacije sta smer in hitrost razvoja odvisna od poslovne in učinkovite politike podjetja. Gospodarska politika podjetja, odnosno gospodarjenje, pa obsega vsa vprašanja, ki so odločilna za uspešnejše poslovanje.
Ta vprašanja pa so:
—	proizvodna orientacija;
—	asortiment proizvodnje;
—	tehnološki proces in tehnična raven organizacije;
—	nabavna in prodajna orientacija;
—	cene;
—	nabavljanje in uporaba finančnih sredstev;
—	razvoj podjetja in investicije;
—	raven osebnih dohodkov;
—	vodenje in upravljanje;
—	nagrajevanje;
—	izbira ter vzgoja kadrov ter
—	skrb za ostale pogoje dela in življenje delavca.
Za upoštevanje osnovnih načel gospodarjenja v skrajšanem delovnem tednu in za hitrejšo rast osebnih dohodkov na podlagi produktivnosti in po sprejetem statutu in da se pri analizah je pripravljen program prehoda v skrajšani delovni teden. Ta program je bil obdelan po vseh e-notah in potrjen. Zaradi preglednosti njegovega pomena za učinkoviti prehod na 42-umi teden ga v celoti navajamo:
1.	Da organizacija podjetja poteka po sprejetem statutu in da so pri tem še bolj utrdijo ekonomske enote s prenašanjem večjih pravic do nje.
— v načelu se zadrži 8-urni delavnik z zagotovljenimi prostimi dnevi.
2.	Poslovna usmeritev podjetja v tri osnovne proizvodne panoge: keramika, grafit in opeka, zagotavlja veliko serijsko proizvodnjo.
— Pri tem je treba stremeti za povečanje stalnih obratnih sredstev
Prodaja v prvem kvartalu
(Nadaljevanje z 8. strani)
Mesec	Srbija	Hrvaitska		BiH		Slovenija
I.	477.548,40	26.795,96	311.439,96		8.016,08	157.326,81
II.	519.412,02	34.836,60	228.233,13		121.621,84	242.985,52
III. 355.299,33 I. kv.		91.021,49	198.580,74		147.412,17	143.408,93
	1,352.259,75	152.654,05	738.253,83		277.050,09	534.721,26
Pri prodaji 'keramike moramo v naslednjih mesecih pričakovati majhno stagnacijo, vendar upamo, da bo prodaja v mesecu aprilu in maju še kar zadovoljiva z ozirom na predstoječo sezono zaradi izdelave suvenirjev in njihove prodaje. Iz prakse nam je že znano, da mrtvi meseci nastopijo vsako leto tako da se ponoven porast prodaje prične šale v drugi polovici meseca julija in naraste obseg I kvartala šele v mesecu septembru.
Ce se povrnemo nazaj na znesek neizdobavljene količine keramike, lahko trdimo, da pri nas še vedno premalo gledamo na zahteve tržišča oziroma želje potrošnika, ker pač izdelujemo le tisti asortiman, ki nam najbolj leži.
Pripomniti moramo, da ima gospodarska reforma cilj ustvariti čim večje blagovne rezerve in da bo povpraševanja vedno manjše. Zavedati se moramo, da bo prišel čais, ko bo ponudba večja od povpraševanja in bomo morali izdelovati tak asortiman, M ga bo tržišče, oziroma potrošnik zahteval.
To se pravi, da bomo mi odvisni od tržišča oziroma potrošnika. Do takšnih situacij bo vsekakor prišlo in bi bilo dobro, da že danes mislimo na to in se na to primerno pripravimo.
Spomnimo se samo časa zamrznjenih cen, ko so bila skladišča polna In smo morali blago ponujati tistim kupcem, ki so se že poprej vključili v naše cene, katere so bile povečane s 1. 2. 1965.
Z ozirom na dejstva in perspektive, ki jih ima gospodarska reforma t. j., da bo prišlo do vse manjšega povpraševanja oz. do večjih po-nudb, apeliramo na vse zainteresirane oz. vodilne kadre v proizvodnji ter jim dajemo na znanje, da se bomo morali ozirati na tržišče in želje potrošnikov.	Ko-maj
in zagotavljati sredstva za mehanizacijo in avtomatizacijo, predvsem zaradi tega, ker so osnovna sredstva precej zastarela.
— Predvideni program povečanja proizvodnje za 1966-1970 leta se lahko ustvari z zagotovljenimi sredstvi za proizvodnjo.
3.	Program tehničnega sektorja:
— Službo planiranja moramo razviti tako, da bodo plani za proizvodnjo pripravljeni po fazah dela in spremljani.
— Organizirati pripravo dela, v kateri bodo zajeti ob normativih dela tudi normativi materiala, z določanjem minimalnih in maksimalnih zalog.
— Služba vzdrževanja bo pripravljala poleg rednih planiranih remontov in oskrbe s potrebnimi rezervnimi deli tudi mejnjše reicon-strukcije, katere omogočajo vedno večje izločanje ročnega dela.
— Razvojni oddelek z zunanjimi sodelavci bo reševal novo tehnologijo dela v prid kvaliteti in kakovosti proizvodov.
— Razpoložljiva investicijska sredstva se mora usmerjati na reševanje ozkih grl in uvajanje mehaniziranega internega transporta.
— Organizacijo dela je treba prilagoditi večjemu izrabljanju strojnih naprav.
— Zmanjševanje izmečka reševati s tehnologijo in uvesti nagrajevanje kot stimulacijo za dosežene uspehe.
— Nadurno delo zmanjšati na minimum, odobriti samo za slučaj nenadnih okvar in državne praznike.
— Poboljšati Izplen materiala z uvedbo standardnih surovin in re-promateriala.
— Pri uvoženih surovinah in re-promaterialu zagotoviti konstantnost za zmanjševanje asortimana izdelkov.
— Delovno disciplino utrditi predvsem z uvajanjem mehanizacije in avtomatizacije, zmanjšati zapuščanje delovnega mesta predčasno oziroma med delom.
— Sestanke organizirati izven delovnega časa.
— Dopuste planirati in koristiti suksesivno v mesecih, tako, da se proizvodni program uspešno rešuje.
— Službo vzdrževanja organizirati po izmenah za uspešno reševanje tekočih okvar.
— Za zvišanje produktivnosti dela uvajati sodobno tehnologijo na znanstveni podlagi.
— Mehanizirati skladiščenje surovin in gotovih izdelkov.
— Pri pečeh upeljati avtomatsko kurjenje z novimi tehnološkimi gorivi, pri tem pa povečati izrabo koristnega prostora.
— Uvesti linijski sistem dela v loščilnici in razvrščevalnici.
— Izdelati pismene tehnološke postopke, kjer jih še ni.
(Nadaljevanje na 10. strani)
KAM NA DOPUST?
P redno si ogledamo nove možnosti in pogoje letovanja v letu 1966, si poglejmo najprej kje, kako in koliko jih je letovalo v preteklem letu.	I 1!	' i
V	letu 1965 smo imeli na razpolago ležišča pri Počitniški skupnosti Žalec in sicer v Biogradu na mora, Piranu in Crikvenici ter pri Počitniški skupnosti Ljubljana-šiška v Selcah, Struj anu, Nerezinah in Kranjski gori.
Ugotavljamo, da se je zainteresiranost članov kolektiva za nekdaj tako obiskovane Selce precej zmanjšala in da je v preteklem letu v tem turističnem kraju letovalo le 18 ljudi, dočim jih je v letu 1964 še 33. Nasprotno pa se je število letovanj v Biogradu na mora in Kranjski gori povečalo.
V	preteklem letu je letovalo:
Kraj letovanja		Letovalo		Regres podjetja
	člani	sorodniki	ostali	
Biograd N/m	32	11	12	S din 312.800
Piran	2	2	—	27.000
Crikvenica	1	—	—-	8.800
Selce	7	11	—	116.400
Kranjska gora	11	2	—	112.900
Strunjan	1	3	2	21.700
Ostali kraji	2	—	—	12.000
Skupaj	56	29	14	611.000
Povprečna višina regresa na zaposlenega (vštevši ožje člane družine) je bila 7.200 S din za 10 dni ali 720 S din dnevno.
Po izjavah dopustnikov lahko sklepamo da so bili z izbiro krajev kako tudi s hrano in postrežbo zadovoljni.
Da bi izbiro krajev letovanja v letošnjem letu še povečali imamo poleg lanskoletnih na razpolago še letovanje na Pohorju.
Delavski svet podjetja je na svoji sedi, dne 25 3. t. 1. sklenil, da bo nudil svojim članom in njihovim ožjim sorodnikom, tki niso nikjer zaposleni, dopust in sicer po povprečem zaslužku zadnjih treh mesecev kakor sledi:
Povprečni mesečni zaslušek
Dnevni dopust
za odrasle	za otroke do 10 let
do 50.000	S din	1.200 S din	720
od 50.000 do 80.000	1.000	600
nad 80.000	800	480
Tako bo dnevni peosion po odbitku popusta v posameznih letoviščih naslednji:
dnevni pension po odbitku popusta (v S din)
Počitniški dom	do 50.000/mes. 50—80.000/mes. nad 80.000/mes.
	odrasli	otroci	odrasli	otroci	odrasli otroci	
Biograd n/m	1.100	430	1.300	550	1.500	670
Piran	1.100	430	1.300	550	1.500	670
Pohorje	1.100	430	1.300	550	1.500	670
Kranjska gora	1.300	1.030	1.500	1.150	1.700	1.270
Strunjan	1.300	1.030	1.500	1.150	1.700	1.270
Selce	1.400	1.100	1.600	1.220	1.800	1.430
V Selcah, Strunjanu in Kranjski gori se v mesecu juniju in septembru prizna še 10 % popust.
(Nadaljevanje na 11. strani)
Dober program -uspešno delo
— Tehnološko službo zadolžiti za direktno nadzorovanje lin vsklaje-vanje tehnološkega procesa ter prevzem vhodne kontrole.
— Zagotoviti prednost izvoznemu blagu v proizvodnji.
4.	Program za komercialni sektor:
— Potniško službo usmerjati k sistematski obdelavi tržišča z vezanimi pogodbami na dalje obdobje, kar bi omogočilo veliko serijsko proizvodnjo.
— Proučiti način in mesto skladiščenja gotovih izdelkov, potrebnih zalog za zagotavljanje potrebnih obratnih sredstev.
— Uskladiti konstantnost nabave surovin in repromateriala na podlagi planskih potreb in minimalnih zalog.
— Zagotoviti konstantnost zunanjega trga in usklajevati z možnostmi proizvodnje.
— Organizirati reklamo — propagandno dejavnost s pismenimi navodili ter spremljati uspešnost te službe.
— Skladiščno službo organizirati za nemoten potek proizvodnje in odprave gotovega blaga.
vo kar
zaradi premajhnih skladišč.
— Izdelati pismena navodila za Keramik	jj	3
nabavo, skladiščenje in čuvanje posameznih materialov.
— V kartoteko materiala vpisati obvezno minimalno zalogo.
— Organizirati nabavno službo, da prevzame v celoti nabavo osnovnih sredstev, orodja za delo in rezervne dele. To delo uskladiti s tehnično službo.
— Proučiti možnost organizacije transportnih sredstev in transportne skupine, vezane na nabavno prodajno službo.
5.	Program računovodskega sektorja:
— Organizirati redno spremljanje doseženih rezultatov v skrajšanem delovnem tednu ter tromesečno obveščanje.
— Plansko-analitska služba naj s spremljanjem stroškov proizvodnje redno obvešča o nerentabilnih artiklih.
— Organizirati stalno službo in kontrolo evidence enojnih pokazateljev.
— Proučiti in organizirati mehanizacijo knjiženja in spremljanje rezultatov na sodobni način.
— Izdelati program potrebnih de-
(Nadaljevanje na 12. strani)
Onemogočiti kampanjsko naba-surovin izven potrebnih zalog, privede do razsipanja materiala
Proizvodna problematika
Ker je proizvodnja grafitnih loncev in ostalih izdelkov iz grafita zelo podobna simisoidi z večjo ali manjšo amplitudo je nujno, da odkrijemo osnovno problematiko, ki je temu kriva, posebno sedaj ko finalna faza proizvodnje — žganje stagnira in bo tudi tja do konca meseca aprila.
Tehnološki postopek izdelave loncev lahko razdelimo na tri grupe, ki so sicer sorodne, vendar so med sabo terminsko zelo ločene.
a)	Izdelki do velikosti 300 kg z več podskupinami, predvsem pri malih loncih, do 1,5 meseca.
b)	Izdelki dosedanjih 800 kg, ki tvorijo povsem raizred zase vsled težkega dela in terminske omejitve, proces traja tudi preko dva meseca in je neizpodbiten.
c)	Izdelki sekundarne proizvodnje, ki pa so vsled mase v svoji proizvodni tehnologiji in se lahko merijo z grapo b, vendar jih tretiramo kot livarski pribor (podloge, radialne im fazonske opeke, čepi, izl-ivki, itd).
Vojaška terminologija uporablja izraz »usiljend marš«, ki bi lahko v našem primeru prav lahko služil za razlago nihanj, v lomu in proizvodnji. Nekaj časa se lahko forsira, vsaj pri a ,in c skupini, pri b je to močan problem, ki se običajno depresivno obrestuje in ni tega mogoče vedno izvesti. Zelo nerodna pa je situacija, ki jo diktira potrošniška mreža, katera vrši velik pritisk ravno v liniji b, ker se pač vsa podjetja pregrupirajo na večje kapacitete peči in is tem tudi loncev. Povečan je
tudi interes za izdelke iz c grupe in za specialne oblike loncev, ki zahtevajo študij, nove modele, izvežbano strokovno delovno silo in končno najvažnejše — čas.
Pogled z aspekta tehnologije, prostora, strojev, izvežbanosti ali časa, je težko definirati ali normirati, ker je s planiranjem in predvidevanji vedno težava in je končno važna le komulativa, ki je odraz vsega, vendar ni pri tem opaziti poti, ki je bila potrebna za dosego uspeha, drugače kot po sinus krivulji, pa je pot običajno neizvedljiva.
Težnja, da se vskladi tehnologija in proizvodnja, je prisilila plansko potrebo do zatišja za čas, ki se postavlja na začetek meseca maja, nakar bo proizvodnja potekala normalno, ker se bo z asortimansko plansko proizvodnjo regulirala in dopolnjevala z artikli iz težjih skupin.
EE je s 1. 4. 1966 prešla na sistem nagrajevanja po tehničnih normah, kar do sedaj ni bil slučaj in se bo odraz tega pokazal v nekaj mesecih.
Vpeljan je tudi 42-urni tednik, ki je utemeljim z vsemi predhodnimi meritvami in vrednotenjem dela kot tudi z dejanskimi učinki pri delu. 12	? efektivno vključenih v
proizvodnjo mora proizvesti v letu 1966 kar 270 ton s tem, da izdela vse artikle predvidene po planu in še vse dodatne količine pribora in specialnih oblik, ki niso zapopadene v navedeni planski količini. Depresivno stran krivulje v dragi polovici I. tromesečja in začetku II. tromesečja bo nujno izravnati oziroma obr-
dopust?
niti v pozitivni del do konca meseca junija, ko bo polletni obračun, ki je nujno, da je pozitiven, za kar bo storjeno maksimalno možno delo v proizvodnem in tehnološkem smislu.
Zaradi uspešne ekspanzije na domačem trgu so bili storjeni ukrepi, ki bodo intenzivirali zanimanje kupcev in jim vlili nekoliko več zaupanja v naše izdelke, ker so do sedaj mnenja deljena glede kvalitete, vendar prevladuje pozitivna stran in j-e le nekaj primerov, kjer še stojimo na mrtvi točki. UO podjetja je sprejel sklep, da se zaposli človeka z odgovarjajočo strbkovno izobrazbo v smeri metalurgije oziroma livarstva, ki bi postopoma uvajal naše izdelke, zbiral potrebe po novih artiklih, in obenem strokovno svetoval in prisostvoval pri vlivanjih tam, kjer bi bilo problematično. Za celotno področje v Jugoslaviji, ki obsega ca. 350 livarn bi potrebovali najmanj dve leti, da bi dejansko dosegli uspeh in se stacionirali kot proizvajalci kvalitetnih grafitnih loncev vseh velikosti in oblik. Na drugi strani se rešuje tudi intenzivnejše sodelovanje z zavodom za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane, kii deluje v smeri osvajanja proizvodnje grafitnih loncev na osnovi silicium karbida, ki so kvalitativno za eno ali več stopenj pred kvaliteto, ki jo izdelujemo mi. Osvojitev takšne proizvodnje ni v nobenem primeru enostavna, saj je poznano, da le firma Morgan iz Anglije s svojim Suprex Salamandri, firma Morando iz Italije, ameriški NORTON in le še kakšna firma uspešno proizvajajo lonce v tej kvaliteti in to gledano v svetovnem merilu. V kolikor uspemo v doglednem času proizvajati lonce v tej kvaliteti, ki bodo vsaj približno ekvivalentni navedenim, se nam ni bati eksistence na domačem in tudi na tujem tržišču.
IZ
Kam na
S	Pri zgoraj navedenih cenah turistična taksa ni všteta.
9)	Letovanje se v Biogradu na mora, Piranu in Pohorju prične 11. ju-
z) ni j a in konča 20. septembra, v Selcah 15. junija in konča 10. septembra, to v Strunjanu 20. junija in konča 1. septembra in v Kranjski gori skozi 9) vso leto.	1:|:	■
«	Nadalje je delavski svet sklenil da vsakemu članu kolektiva, za-
to poslenem skozi vse leto izplača pred nastopom pretežnega dela dopusta 9) 13.000 S din kot nadomestilo za ukinjeno vozovnico K-15, iz sklada, ki z< se formira iz 1,5 % izplačanih bruto OD. Ta znesek se izplača neglede to na kraj koriščenja rednega letnega dopusta. Razlika med formiranim 9) skladom in izplačanem znesku se bo uporabila v skupne rekreacijke namene po naknadnih sklepih DS podjetja, to	Vsem, ki se še niso odločili za čas in kraj letovanja priporočamo
y) naj to store čimprej in javijo svojim vodjem oddelkov.
"	Prijeten dopust!
Po dolgem premoru je zopet oživela dramska sekcija »Svobode«. Potrebno je bilo precej časa za pridobitev novih igralcev, večinoma mlajših članov DPD »Svobode«, Liboje. Posrečilo se je torej z voljo in vztrajnostjo Zbrati novi kader igralcev, kateri naj bi zastopali dramsko sekcijo libojske (Svobode«. Novo sestavilijma dramska sekcija je s svojo precejšnjo ambicijo sklenila uprizoriti MoMerovo komedijo »Namišljeni bolnik« in to tudi do neke mere uresničila. Nastopila je 9. 2. 1966 v dvorani DPD »Svobode« Liboje, a kasneje še gostovala v dvorani sindikalnega doma v Rečici pri Laškem. Zanimanje za komedijo je bilo precejšnje, kar je pokazala obilna udeležba občinstva.
Komedija obravnava družbo 16. stoletja. Scena se dogaja v kraju Pariza. Komedija ima namen osmešiti takratno zdravniško vedo in vodečo aristokratsko družbo, ki je ne-
sposobna v realni življenjski situaciji in pokazati njeno dekadenco. Interpretacija igralcev v komediji je precej zahtevna, če jo hočemo približati njenemu -smotru, da izvajanje temeljito razveseli gjedalce.
Nimam namena, da kritično ocenjujem dramsko sekcijo, vem pač to, da kjerkoli se pojavijo takšni amaterski igralci, ne morejo kaj drugega pričakovati!, kot ile oviro za oviro, posebno pa iz finančne plati vzdrževanja same sekcije.
Poudariti je treba glavno vlogo Argana, katerega figura in vloga je zelo zahtevna; njegova vloga dominira v interpretaciji humora in je to vlogo z Vočko Egonom zadovoljivo odigral. Posebno pozornost pa je vzbujala igralka, služkinja Tonieta, katera je s svojo neusmiljeno kreacijo in satiričnim humorjem popolnoma dosegla svoj namen interpretacije. V svoji Vlogi pokaže preprosto služkinjo, ki pa je vedno in pov-
BODIMO VZTRAJNI DO KONCA
Mnogo časa je preteklo, veliko je bilo govora, pisanja in obljub, sedaj pa se že kažejo uspehi našega prizadevanja. Naša kotlina bo v kratkem spremenila svojo staro podobo in se malo polepšala — pomladila. Izkoristimo to izredno priliko ter pomagajmo pri raznih akcijah, da bomo čim lepše uredili naš kraj. Ne bi na dolgo in široko razlagal, kaj in kje je treba kaj narediti, bilo je že toliko obveščanja in prigovarjanja, da bi moral že vsak prebivalec na svojem območju vedeti, kaj naj naredi okoli svojega doma ali stanovanja, da bo okolica dobila bolj prijazno lice. Na zboru volivcev v januarju, kakor tudi na zborih obeh sindikalnih podružnic so se člani obeh delovnih organizacij zelo dobro izkazali ter enoglasno sprejeli krajevni samoprispevek. Res hvale vredno. Finančna sredstva so planirana, vendar bo imel odbor za zbiranje finančnih sredstev težko nalogo, realizirati planirano vsoto. Krajevna skupnost je dobila nekaj več sredstev kot druga leta, samo s tem bo težko napraviti vsa dela, ki si jih je zadala. Kakor smo že omenili, bi moral vsak posameznik razumeti,
da je vsako delo vezano s stroški, zato predlagam, da se vsak zaveda svoje dolžnosti in napravi v svoji moči vsaj tista dela, ki bodo njemu v korist. Zelo velike težave imamo pri odstranjevanju raznih starih plotov, grmovja in druge navlake, kar samo zavlačuje in veča stroške naše delovne akcije. Zavedajmo se, da z ureditvijo našega kraja pokažemo tudi svojo kulturno raven, ker je tudi naše komunalna ureditev dvig standarda vsakega posameznika. Vsak človek lahko dokaže svojo zavest do skupnosti, kot jo je na primer pokazal invalidski upokojenec iz Kasaz tov. Leber Janez, ki je sam prinesel na krajevno skupnost 10.000 S din, kot samoprispevek za asfaltiranje ceste Liboje — Petrovče. Obljubil je, da bo za vodovod še posebej prispeval.
Tudi upokojenci pridno zbirajo prostovoljni prispevek, kar je zelo razveseljivo in hvalevredno, ker le s skupnimi močmi in vztrajnim delom bomo premagali težave pri vsem delu in nalogah, ki so še pred nami.
Ivan Čoki
I Upravni organi, uprava, I sindikalna organizacija
ČESTITAJO ZA PRAZNIK DELA!
sod pripravljena nesebično pomagati, reševati nastale aktualne probleme tedanje družbe oziroma dogajanja v družini Argamovih.
Upamo, da bo dramski odsek DPD »Svobode« s 'skupnimi napori in vitalnostjo mladih igralcev, še v bodoče uprizarjal dramsko delo.
Talija
DOBER PROGRAM V USPEŠNO DELO
(Nadaljevanje z 10. strani) narnih sredstev po srednjeročnem programu za leto 1966 — 1970.
— Izedati pismena navodila za postopek s krediti in dolgovi ter redno obveščati kolegij o izpolnjevanju obvez s strani dolžnikov in o stanju kreditov.
— Prinašati redna poročila kolegiju o rezultatih koriščenja notranjih rezerv in prihrankov.
— Proučiti in predložiti program nagrajevanja po delu z uvedbo v vseh operacijah dela.
— Organizirati redna poročila (vsaj tromesečno) o doseženih finančnih rezultatih po ekonomskih enotah oziroma celotnega kolektiva.
— Proučiti in organizirati enojno službo obračuna dohodkov ter jo centralizirati.
6.	Program za splošni sektor:
— Organizirati javni promet tako, da bo delovni čas potekal polno število delovnih ur.
— Namestiti referenta za HTV službo s pismenimi navodili.
— Organizirati skupno s komisijo za kadrovsko politiko strokovno i-zobraževanje in splošno kontrolo kadrov.
— Organizirati stalno službo kontrole čistoče in gretja v vseh delovnih prostorih s pismenimi navodili.
— Pripraviti pismena navodila za koriščenje sredstev osebne zaščite, varnost na delovnih mestih in sanitarnih naprav.
— Preko organov zdravstvene službe, kontrolorja bolnikov in varnostnega tehnika skrbeti, da se ne zlorabljajo bolezenski izostanki.
— Fosiovanje bifeja organizirati tako, da bodo jestvine pravočasno pripravljene in da ne bo čakanja.
— Kontrolno službo vratarjev in nočnih čuvajev organizirati tako, da bo delo potekalo nemoteno v skrajšanem delovnem času, zaradi različnega prihoda in odhoda od podjetja.
— Organizirati evidenco prihoda in odhoda iz podjetja pri vratarju s tehničnimi pripomočki.
Pričakujemo, da boste s pospešenim delom in sodelovanjem pripomogli k uresničevanju hitrejšega dviga standarda delovnega človeka.
B. V.
KINEMATIKA
(NARODNA PRIPOVEDKA)
»Zdravo!«
»Zdravo, kako je?«
»No ja, nekako se prebijam, vendar bi lahko bilo boljše«, pravim in razmišljam kako je v resnici s tem »boljše«, da, »boljše« že ampak komu kako in zakaj. Da, zakaj?
»Ni kaj prav?«, vpraša drugi in si beli glavo mogoče prav v drugo smer vendar tudi sam razmišlja, vsaj vtis je takšen.
»Seveda ni,« odgovori prvi. Poglej, lahko ti za to navedem primer.« Razmišljam otlejl um umm mer.« Zamišljen obraz dobiva izraz,_ kot ga dobi človek, ki prične slediti misli, za katero je idejo postavil v realne okvire, je torej misel idejno že realiziral. Poskušaj me poslušati do konca in šele nato ocenjuj rezultate, ne delaj tipičnega izraza, če mi že drugače nočeš ali ne moreš pomagati.«
Dobiš nalogo po vseh pravilih, ki se običajno sestoji iz kosa papirja, ki je več ali manj popisan in to je osnova za splošno kinematiko, ker kinein je izraz, ki pomeni gibanje v absolutnem smislu. Nakar se vse-deš ali hodiš sem ter tja in pričneš gibati z možgani, to je prva faza. Tukaj, vidiš se prične prvi, a ne zadnji problem, ki pa mora biti rešen tako, da nima tehnične, ekonomske tehnološke, moralne, psihološke niti juridične napake; rezultat pa mora biti vsaj sto procenten v praksi po vseh naštetih momentih. Da, enako je z ideali in ker teh ni, vsaj odkrili jih še niso, je nujno, da se definira toleranca, ki je sprejemljiva, vendar ni najlažje rešiti kdo tolerira oziroma kdo je toleriran ter koliko in pri kateri stvari. Pustimo to trenutno ni to bistveno vprašanje in razvijajmo stvar naprej.
Tehnična rešitev, kar je osnovno v našem primeru, se prične tako, da poiščeš v prvi fazi kinematike — idejo, jo kar najboljše spraviš na risalni ali kakšen drug papir pri tem upoštevam vse naravne vede in tudi proizvodne možnosti, mentaliteto in tradicijo, kar tudi ni tako nepomemben faktor.
Nato pričneš iskati realizatorja celotne ideje, ker pa vsled aniuver-zalnosti nisi temu sam kos. Končno najdeš realizatorja, dobro voljo, material in ves vzhičen ugotoviš, da manjka le še samo denar. Sledi pesem, »Svojega ne damo, našega nimamo«, ali tako nekako in sicer v več variantah tako dolgo, da se najde mecen oziroma producent, ki mu je viža pri srcu in ves dosedanji
napor prične dobivati obliko, kjer vsaka trditev, da ideja nima mase, v pravem pomenu izgubi na vrednosti, izdelava stroja gre h koncu, res, končno!
»Bravo, zelo dobro, no vidiš, da gre, če je le dobra volja«, odgovarja drugi«, vendar to ni sedaj še nič, kje so pa produkti, tone, dinarji, a?«
»Produkti, tone, dinarji.... enakomerno mrmram kot moj dobri novi strojček, kaj mrmram menda res ni važno in le drugega debelo gledam, aha« ...
»Seveda, seveda, takoj bo, samo tehnologijo rešim, najdem prostor in delovne pogoje ter ostale malenkosti in že gremo»,...
Hudiča, si mislim takšno koordiniranje pa ni čisto od muh, dajmo, da bo res nekaj s produkti, tonami, dinarji...
»Poglej,« mu pravim, »ti si takole dobro razpoložen, zato ti ne bi kvaril dobre volje in bom stvari nekoliko rešil brez gneče, vendar poslušaj, na kratko povedano, kako je s to zadevico.«
»Strojček je, surovine so, ljudje so, vendar ne vem kje? Prostori. Veš to pa ni tisto kar se da izračunati, plačati, meriti, no da meriti bi se že dalo, vsaj prostor s kvadratnimi metri, poglej no, kvadratni metri se dajo računati, računi pa včasih celo plačati. Oprosti, nisem vedel, da se to tako lepo izide, saj včasih že res ne vem, zakaj je
Dne, 20. 3. 1966 je bilo v Preboldu ob 10. uri tekmovanje sindikalnih podružnic občine Žalec, v okviru sindikalnih delavskih športnih iger v partizanskem orientacijskem teku za ženske in moške tikipc.
Moške ekipe so tekmovale na 5 km dolgi progi po partizanskih poteh, kjer so bile 3 kontrole in pismena naloga. Ženske ekipe pa na 2 km dolgi progi isto tako s 3 kontrolami in pismeno nalogo.
Tekmovanja se je udeležilo 6 sindikalnih podružnic občine Žalec. V moški konkurenci je nastopilo 8 ekip, vsaka ekipa je imela tri tekmovalce, v ženski konkurenci pa 5 ekip, vsaka s tremi tekmovalkami.
Tekmovanja se je udeležila tudi naša sindikalna podružnica in to z tremi moškimi in štirimi ženskimi ekipam.
Doseženi pa so bili naslednji rezultati :
Moški:
voda tekoča in kje se me glava drži.
»Tako se vidiš rešujejo problemi, filozofsko«, pribije drugi, jaz pa sem spoznal še dve stvari in sicer, da je včasih tudi relativna pohvala dobra reč, čeprav ni nič redilna in zajema najnovejšo nagrajeno sodobno poset ki jo zaradi občutka sodobnosti citiram:
Starejša ženska pride v avtobus in ji mladenič odstopi svoj sedež, od presenečenja pade ženska v nezavest, ko pride k sebi se mladeniču prijazno zahvali nakar pade le ta v nezavest. Spoznal sem tudi, da je bumerang res hudičevo orožje-
Preteklo^ je že nekaj vode in še vedno teče, vendar problem okoli zadane naloge še vedno ni rešen in stvar bi izgledala kar v redu, če bi tisto o strojčku, da se je rodil, pa čeprav s takšno muko, kot jo je poznal samo še Tantal, bilo res. Tisto o prostoru je tudi problem vreden sofistične filozofije, edino resnično kar je ostalo, je rešena tehnologija, surovine, delovni ljudje, drugi in prvi ter večna želja, da bi pripovedke o dobrem in sklabem iz otroških let postale vsaj deloma resnične. Ostale pa so še neznanke za prvega, drugega in tretjega, v kolektivnem merilu za vsakega, ki je spoznal pravi pojem kinematike, kar je osnovno v času v katerem Živimo.
IZ
1.	mesto: Ferralit Žalec 21,28 min. brez napake; Antloga Jože, Glušič Niko, Naraks Franc.
2.	mesto: Tekstilna tovarna Prebold —	22,00 min., brez napake;
Govek Edi, Jurkovič Marjan, Jurkovič Jelko.
3.	mesto: Keramična industrija III. — 26,00 brez napake; žikič Ru-somir, Oblak Jože, Bizjak Rudi.
4.	mesto občina Žalec 28,30 min. 2 napaki, 5. mesto Juteks Žalec, 29,35 min., brez napak, 6. mesto Keramična industrija Liboje II., 29,35 min., pismene naloge ni izvršila, 7. mesto Prosvetni delavci Žalec, 32,18 min., brez napake in 8. mesto Keramična industrija Liboje I, 38,00 min., brez napake.
Ženske:
1.	mesto: Keramična industrija Liboje I. 19,00 min., brez napake; Grešak Silva, Grešak Anica, Horvat Marija.
(Nadaljevanje na 14. strani)
Partizanski orientacijski tek
Tudi strelci ne počivajo!
Meseca julija lanskega leta je občinska skupščina Žalec sklenila, da bo občinski praznik letos v Libojah. Ravno tako praznuje keramična tovarna 150-letnico obstoja podjetja.
Dva tako pomembna dogodka terjata, da se tudi strelska družina »Bratov Hrasitnikov« poleg vseh ostalih družbeno kulturnih organizacij pripravi na ta dan.
Kot eno najosnovnejših nalog, katero si je zadala na občnem zboru SD je (izgradnja športnega strelišča, za katerega je že pripravljen načrt in gradbeno dovoljenje. Za izgradnjo športnega strelišča je potrebno približno 3 milijone S din. Zavedamo se, da bo težko dobiti tako velika finančna sredstva, vendar upamo, da nam ne bodo odrekli pomoči tasti- ki so nam pomoč obljubili. Naša naloga pa je, da s prostovoljnim delom opravimo vsa tista dela, katera se lahko opravijo brezplačno.
Druga naloga je pridobiti čim več mladincev in pionirjev v članstvo, posebno sedaj, ko bo potrebno pripraviti prostor za strelišče in pa za tekmovanja, katerih bo v tem letu več. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti vzgoji mladincev, kateri bi kot dobri strelci zastopali uspešno našo SD na vseh tekmovanjih v občini in izven nje.
Sedaj bi se še dotaknili tekmovanj, katera so bila ali pa so predvidevana v tem letu do občinskega praznika.
5.	3. 1966 je bilo tekmovanje v počastitev žena v Hrastniku. Na tem tekmovanju je tekmovalo 10 članov.
20. 3. 1966 je bilo tekmovanje za zlato puščico in za prvo kolo lige tekmovanja, katera se vršijo vsako leto. Za ligo tekmovanja je 7 kol.
Prvo kolo je bilo 20. 3. 1966; drugo kolo je bilo 3. 4. 1966; tretje kolo je bilo 10. 4. 1966; četrto kolo bo 24. 4. 1966; peto kolo bo 8. 5. 1966; šesto kolo bo 15. 5. 1966 in sedmo kolo bo 22. 5. 1966.
Poleg teh tekmovanj so še druga tekmovanja, občinsko prvenstvo mladincev in pionirjev z zračno puško, družinska kontrolna tekmovanja z zračno puško iin malokaliber-sko puško. Občinsko kontrolno tekmovanje z malokalibersko puško in MK pištolo.
Dne 4. 7. 1966 bo v počastitev občinskega praznika občinsko prvenstvo z malokaliberskim orožjem. V dneh med 4. 7. in 10. 7. 1966 je še predvideno tekmovanje z zračno puško in MK puško med Keramično industrijo Liboje in ostalimi keramičnimi industrijami v Jugoslavi-
ji, seveda v kolikor se bodo ostala podjetja odzvala vabilu. Za izvedbo tako širokega tekmovanja je nujno potrebno, da vloži vsak član vse sile za izvedbo tega programa za izgradnjo športnega strelišča, katero nam je nujno potreben.
IT
ODŠLI V POKOJ
Veselko Štefan, roj. 4. 12. 1093 je bil zaposlen v našem podjetju od 15. 11. 1945 pa do 22. 3. 1966, ko je odšel v pokoj.
Žaivski Ivan, zaposlen v obratu Ložnica, roj. 19. 12. 1914 je bil zaposlen od 10. 5. 1945 do 31. 3. 1966 na obratu Ložnica. S pripojitvijo Ložnice k našemu podjetju je bil zaposlen pri nas do 21. 3. 1966, ko se je invalidsko upokojil zaradi bolezni.
Partizanski tek
(Nadaljevanje s 13. strani)
2.	mesto: Keramična industrija Liboje III. — 20,30 min., brez napake; Vranic Silva, Grobelnik Hilda, Fijavž Milica.
3.	mesto: Juteks Žalec — 22,00 min. — brez napake; Rajnik Gelca, Rojnik Marija, Jurgec Rezka.
4.	mesto: Keramična industrija Liboje IV. — 23,35 min., brez pismene naloge; 5. mesto Keramična industrija Liboje II. — 24,10 min., brez napake.
Proga je bila zelo naporna in zahtevna, saj je vodila po gozdovih, dolinah in bregovih v okolici Prebolda. Vsi nastopajoči so prišli na oilj ter se športno in požrtvovalno borili. Posebno je potrebno omeniti masovnost Keramične industrije Liboje ki je nastopila kar z 7 ekipami. Prav tako moramo pohvaliti tovariša Šanca Albina, ki je nastopal v ekipi KIL I, ker je bil eden najistarejših tekmovalcev in je to naporno progo zdržal ter prispel skupaj s svojo ekipo na cilj.
Prvo plasirane ekipe so prejele za nagrado pokal in tri prvoplasi-rane ekipe še praktične nagrade. To je copate za vsakega tekmovalca ter diplome.
Tekmovanje je bilo dobro organizirano, proga vestno pripravljena in vse je potekalo po predvidenem programu.
RB
POŠKODBE
1.	Dobovišek Jože — Opekarna.
Spraznjeval je železni vagonček
napolnjen z glino. Da bi delo hitreje opravili, so njegovi sodelavci nagnili gibljivo nosilno posodo. Dobovišek je na lesen drog naslonjen deloval kot protiutež, da se vagonček ne bi prevrnil. Zaradi velike teže mokre gline 'in splozkega ohišja vagončka je lesen drog s katerim je Dobovišek držal ravnotežje, spodrsnil v smeri derezine. Zaneslo je tudi Doboviška, ki si je pri udarcu z derezino poškodoval rebra na levi strani.
2.	Tominšek Pavla — livarna.
Na poti v službo je na poledenelem delu cestišča padla in si poškodovala levo roko v zapestju.
3.	Rom Maks — gmota.
S sodelavcem sta zategovala tlačni vijak — filter stiskalnice. Hotela sta doseči čim večji pritisk na maso in sta zato s cevjo podaljšala zatezno ročico. V zelo neugodni poševni legi je cev, ki je služila za podaljšek, izpadla iz svojega vodila na tla. Rom je z levo roko držal cev tudi še takrat, ko je padla na tla. Poško-roval si je sredinec.
4.	Čretnik Hilda — slikama.
Leseno stranico vozička za prevoz
gotovih izdelkov je vstavljala v železno vodilo. Zaradi premajhne pazljivosti in naglice ji je lesena stranica padla iz vodila na palec leve noge.
5.	Lah Mirko — zunanja skupina.
Na avtomobilu za prevoz premoga sta s sodelavcem zapirala stranico. Lahu je pri potiskanju mostne stranice zdrsnila roka po njenem robu. Poškodoval si je kazalec leve roke.
6.	Mohorko Alojzija — predoma peč.
Pripravljala si je barvo za žigosanje izdelkov. Steklenica z oljem ji je med pripravljanjem padla na tla. Pri padcu steklenice ji je vrglo kapljico olja v desno oko.
7.	Petrovič Irena — strugama.
V službo se je peljala s kolesom. Pri normalni vožnji v ravnini, ji je iz neznanega vzroka blokiralo pogonski zobnik kolesa. Padla je na Cesto in si poškodovala levo nogo pod kolenom.
8.	Kelner Edo — Samotni oddelek.
Na poti v službo mu je spodrsnila
noga na večjem cestnem kamnu. Padel je in si poškodoval desno nogo v kolenu in gležnju.
FM
Izdaja Keramična indutsrija Liboje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Šuler Darko. Izhaja dvomesečno. Uredništvo: telefon Pet-rovčeva 1. Tisk GP »Celjski tisk« Celje.