Poštnina t»la?nnft v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
7.
kos.
V LJUBLJANI, dne 24. januarja 1934.
Letnik
VSEBINA:
65. Zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev.
66. Odpoved sporazuma o mednar. registriranju tvorniških in trgovinskih žigov po Braziliji.
67. Odpoved mednar. konvencije o ukinitvi prepovedi in omeji-
tev uvoza in izvoza po Veliki Britaniji.
68. Izpremembe v staležu banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
69. Bazne objave iz »Službenih novin«.
Zakoni in kraljevske uredbe.
65.
Zakon
o pokojninskem zavarovanju nameščencev.*
I.	Zavarovalna dolžnost.
§ 1.
(*) Zavarovanju zavezani in po določilih tega zakona zavarovani so nameščenci, zaposleni v bivših pokrajinah Slovenije in Dalmacije, to je v vsej Dravski banovini, izvzemši občino Štrigovo, in v srezih benkovškem, bio-gradskem, braškem, hvarskem, imotskem, kninskem, korčulanskem, makarskem, metkoviškem, preškem, sinj-skem, splitskem in šibeniškem Primorske banovine; »I kastavskem, krškem in rabskem Savske banovine; dubrovniškem in kotorskem Zetske banovine; in sicer ob pogojih:
1. ako so dovršili 18. leto starosti;
2. ako dobivajo od istega službodajalca najmanj 150'— dinarjev prejemkov, zračunjenih na vse leto, skupaj s prejemki, ki se vračunjajo po § 4. tega zakona:
3. ako imajo po vrsti svoje službe uradniški značaj ali ako redoma izvršujejo pretežno duševna opravila.
(-') Pretežno duševna opravila so zlasti:
a) vsako vzgajanje ali poučevanje;
b) izvrševanje svobodnih umetnosti neglede na umetniško vrednost dela;
c) vsako zaposlenje, ustrezajoče smeri dovršenih §tudij absolventov tistih naukov, ki dajejo po čl. 49.. t. a) 1. in a) 2., zakona o ustroju vojske in mornarice pravico do devetmesečnega roka službe v kadru;
d) vodstvo obrata, obratnih oddelkov ali podružnic:
e) višje nadziranje dela drugih oseb;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
12.	decembra 1933., št. 285/LXXXIV/801.
f) pisarniška služba;
g) višja poslovna zunanja služba.
(3) Zavarovalna dolžnost zlasti ne more nastati:
a) z zaposlenjem služinčadi;
b) z neposrednim sodelovanjem industrijskih in obrtnih, rudarskih, poljedelskih in gozdarskih delavcev in vajencev pri proizvajanju blaga.
(4) Delo prodajalcev in skladiščna služba zavezujejo k zavarovanju samo, če spadajo pod katero od določil odstavka 2., točk c), d) in e).
§ 2.
(*) Ne veljajo za zaposlene na področju, navedenem v § 1., nameščenci obratov s tega področja za čas, dokler so zaposleni v podružnici obrata (obratovališču, poslovalnici, skladišču) bodisi v Jugoslaviji zunaj tega področja ali v inozemstvu, in potniki, nastavljeni samo za odjemalce zunaj tega področja.
(2) Za organe višjega nadzorstva se smatrajo nameščenci vseh poklicev, ki vrše nadzorstvo nad delom drugih uslužbencev, skrbeč, da delo ustreza tehniškim ali gospodarskim zahtevam, dočim sami samo postransko tudi fizično delajo, in sicer zlasti: mojstri in poslovodje obratovališč, rudarski nadzorniki (plezalci), pazniki v rudnikih in fužinah in njihovi stalni namestniki, dalje poli rji, upravitelji skladišč, preizkuševalci in prevzemniki blaga, končno višje kmetijsko, gozdarsko, lovsko iti vrtnarsko osebje, kakor pazniki na posestvih, gozdni pazniki, revirski lovci in višji vrtnarji.
(3) Zlasti ne veljajo za organe višjega nadzorstva oni uslužbenci, ki tudi sami fizično delajo in samo postransko tudi pazijo na druge delavce, ki so na isti način zaposleni, kakor n. pr. prvi delavci (preddelavci). Dalje ne veljajo za organe višjega nadzorstva tudi osebe, ki v bistvu samo drugim osebam preštevajo in zabeležujejo njihova enakovrstna opravila, ki se ponavljajo, a nimajo oblasti, da bi razpolagali z delovno silo drugih oseb.
(*) Za pisarniško službo velja zlasti: dopisovanje, zapisovanje in prepisovanje stenogramov, knjigovodstvo, računska in blagajniška služba in risarsko delo; dalje
vsako zaposlenje v pisarnah advokatov in javnih belež-nikov (notarjev).
(s) Izvzemši zaposlenje v poprej navedenih pisarnah zlasti ne velja za pisarniško službo: pisanje po narekovanju brez uporabljanja stenografije, golo prepisovanje in razmnoževanje spisov, pisanje naslovov, snimkanje, žabloniranje in patroniranje, vsakršno razmnoževanje načrtov in nariskov z mehaniškim ali kemijskim postopkom, dalje delo blagajnikov pri blagajnah v obratovali-ščih, pomožnih pisarjev v kolekturah loterije, natakarjev, ki pobirajo denar, in kuhinjskih šefov, kakor tudi delo ključaric v gostilniških podjetjih, končno pisanje raznih beležk, ki jih delajo skladiščni in prodajni nameščenci, da bi s tem samo svoje delo dopolnili.
(“) Za višjo poslovno zunanjo službo velja zlasti-, zbiranje naročil, nalogov in ponudb, torej delo kupo-valcev, potnikov in agentov. Te osebe so zavezane zavarovanju, ako so nastavljene s stalno plačo, ali z zajamčenimi najmanjšimi prejemki. Ne velja pa za višjo poslovno zunanjo službo delo inkasantov in kolporterjev. Prav tako tudi nadalje niso zavezane zavarovanju osebe, ki prestopijo ali so prestopile v potniški ali agentski poklic iz službe, v kateri niso bile zavezane zavarovanju.
§ 3.
Od dolžnosti zavarovanja se izvzemajo:
1. osebe, ki bi postale prvič zavarovanju zavezane šele potem, ko so dovršile 55. leto starosti;
2. osebe, ki že uživajo preskrbo (pokojnino, provizijo ali pod.) na podstavi prejšnje službe, ako je ta preskrba enaka osnovni renti onega plačnega razreda, v katerega bi se uvrstile po svojih prejemkih ob vstopu v prvo zaposlenje, po katerem bi nastala zavarovalna dolžnost;
3. otroci in zakonski drug službodajalčev, kakor tudi oni člani uprave kake pravne osebe, ki so do nje v službenem razmerju;
4. osebe, ki jim je služba, po kateri bi bili zavezani zavarovanju, postranski poklic poleg drugega stalnega pridobitnega dela z večjim dohodkom;
5. nameščenci dvora in države in njiju zavodov in podjetij;
6. nameščenci banovin, srezov, občin, verskih, na-učnih in dobrodelnih ustanov usvojenih in pripoznanih veroizpovedi, javnih učilišč ali učilišč s pravico javnosti, javnih zakladov in tistih korporacij, ki so po zakonu namenjene za izpolnjevanje javnih nalog, končno uslužbenci železnic, namenjenih javnemu prometu, in njihovih pomožnih ustanov, in sicer ob pogoju, da imajo normirano pravico do pokojnine, ki je zvezana z njihovo službo, ali ki tako pravico dosežejo, kadar jim poteče predpisani poizkusni čas ali začasna služba;
7. nameščenci industrijskih, finančnih in drugih pridobitnih podjetij, ki jih obratujejo banovine, srezi ali občine, ali podjetij, za katere so te korporacije ali država prevzele jamstvo, ako se je poleg tega, da je izpolnjen pogoj iz t. 6., niihov službodajalec zavezal ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, da bo plačal, če bi tak nameščenec pozneje vstopil v zavarovanju zavezano službo, ne da hi bil prej upokojen. Pokojninskemu zavodu tolikšno vsoto, kolikršna bi morala biti premijska rezerva ta<za nameščenca, če bi bil v času svoje namestitve pri dotičnem službodajalcu član Pokojninskega zavoda;
8. advokatski in javno-beležniški (notarski) pripravniki, kakor tudi zdravniki v bolnicah in sanatorijih, dalje nameščenci civilnih tehnikov (civilnih inženjer-jev vseh vrst in civilnih geometrov), ako so kot kandidati za enega teh poklicev prijavljeni pri inženjerski zbornici, končno absolventi tehniških fakultet, zaposlenih v stavbarstvu, za dobo najmanjšega roka prakse, predpisane, da dosežejo pravico za samostojno izvrševanje dotičnega obrta;
9. redni dijaki visokih šol in sorodnih zavodov, dalje dijaki srednjih šol in njim sorodnih učilišč in strokovnih šol, ki jih bo določil minister za socialno politiko in narodno zdravje v sporazumu z udeleženimi ministri z uredbo, in sicer dokler traja učenje;
10. plesalci in plesalke, artistično osebje varietejev in cirkusov, kakor tudi vsi nameščenci gledališč in orkestrov brez stalnega obratovališča;
11. nameščenci inozemskega podjetja ali jugoslovanskega podjetja zunaj področja tega zakona, ki nimajo na področju tega zakona podružnice (obratovališča, po-slovnice, skladišča), kakor tudi nameščenci, ki samo prehodno bivajo na področju tega zakona,-spremljajoč službo-dajalca, ki na področju tega zakona nima rednega stanovališča.
II.	Porazdelitev zavarovanju zavezanih oseb.
§ 4.
(1) Zavarovanju zavezane osebe se uvrščajo na podstavi svojih letnih prejemkov v plačne razrede, ki jih odreja po potrebi minister za socialno politiko in narodno zdravje tako, da je največja zavarovana plača približno enaka dvakratni povprečni vsoti zavarovanih plač vseh zavarovanih oseb v preteklem 'letu.
(2) Za sedaj je odrejenih naslednjih 14 plačnih razredov:
Plačni	Letni prejemki	v dinarjih	Letna zav. nlača	
razred	od	do		dinarjev
I.	150	6.000		5.400
11.	G. 001	8.640		7.200
III.	8.G41	12.000		10.800
IV.	12.001	17.230		14.400
V.	17.231	20.400		16.200
VI.	20.401	27.000		18.000
VII.	27.001	30.000		21.000
VIII.	30.001	33.000		24.000
IX. *	33.001	36.000		27.000
X.	36.001	39.000		30.000
XI.	39.001	42.000		33.000
XII.	42.001	48.000		36.000
XIII.	48.001	54.000		39.000
XIV.	. 54.001 in več			42.000
C) Pri	določitvi plačnih	razredov	je	vračuniti v
rejemke	poleg plače tudi	stanarino	in	aktivitetne,
funkcijske in ostale doklade, kakor doklade za čas vojne, draginjske doklade, doklade za nabavo obleke in drugega, dalje dogovorjene spremenljive prejemke kot tantieme, provizije in druge od poslovnega ali delovnega uspeha zavlsne prejemke, potem dogovorjene nagrade ali nagrade, ki se običajno redno ponavljajo, kakor remuneracije, bilančne in novoletne nagrade itd., končno vse vrste prejemkov v naravi.
(*) Stalni prejemki se računijo z vsoto, preračunjeno v razmerju na vse leto. Spremenljivi prejemki, ki je zanje zajamčena najmanjša količina, se računijo s to
količino, ostali s povprečno količino v zadnjih 8 letih, a traja službeno razmerje manj, s povprečno količino v tej dobi. Ako se povprečna količina ne more ugotoviti, se računijo spremenljivi prejemki s petim delom stalnih prejemkov.
(°) Stanovanje, kurjava in razsvetljava v naravi se računijo z ekvivalentom, ki ga določi od časa do časa minister za socialno politiko in narodno zdravje ali z njegovo pooblastitvijo banska uprava za posamezne dele svojega področja. Ostali prejemki v naravi se računijo po povprečnih krajevnih (tržnih) cenah.
(8) Več oseb, ki sporazumno zaposlujejo istega nameščenca, četudi za ločeno plačo, jamči solidarno za njegovo zavarovanje, in sicer na podstavi njegovih celokupnih prejemkov. Izvzemši ta primer je nameščenec, ki je hkratu zaposlen pri več službodajalcih za ločeno plačo, zavezan zavarovanju samo na podstavi svojega glavnega zaposlenja.
(7)	Za glavno zaposlenje velja služba, ki je najviše plačana. Ako gre glede dolžnosti zavarovanja za več enako plačanih služb, se določi glavno zaposlenje najprej glede na to, katera služba je v tesnejši zvezi z nameščen-čevim prejšnjim pridobitnim delom ali z njegovo izobrazbo, potem glede na trajanje službenega razmerja, končno po drugih primernih znakih.
III. Predmet zavarovanja.
§ 5.
Predmet zavarovanja je pravica: zavarovanca
1. do rente za primer njegove pridobitne nesposobnosti (do invalidske rente, §§ 7. do 12.), odnosno do rente za primer starosti (starostne rente, § 13.);
rodbine umrlega zavarovanca
2. do vdovske rente (§§ 14. do 16.),
3. do otroške rente (§§ 17. do 19.),
4. do odpravnine vdovi, otrokom ali revni materi (§§ 20. in 21.).
IV. Staž (čakalna doba).
§ 6.
(’) Da se dosežejo pravice, označene v § 5. pod t. 1.,
2.	in 3., je treba poleg ostalih s tem zakonom določenih pogojev, da se dovrši predpisana doba zavarovanja, ki je pogoj za dosego pravice do rente (staž).
(3) Potreba, da se dovrši staž, odpade, ako je nastopila zavarovančeva pridobitna nesposobnost ali smrt zaradi nezgode, ki ga je zalotila v izvrševanju službe in v zvezi s službo.
V.	Količina zakonite dajatve.
Pridobitev in izguba pravice. Začetek in konec prejemanja invalidske rente.
§7-
Pravico do invalidske rente Ima zavarovanec ne-glede na leta starosti, če postane nesposoben za pridobivanje.
■...............   ■	I.	I	■	——
§ 8.
(*) Za pridobivanje nesposobna je oseba, ki zaradi telesne ali duševne hibe ne more dalje izvrševati dolžnosti svojega poklica v svoji zadnji zavarovanju zavezani službi.
(3) Za nesposobnega za pridobivanje velja nadalje zavarovanec, ld je dovršil 65. leto starosti, ako ni več v, zavarovanju zavezanem službenem razmerju.
§ 9.
(*) Do invalidske rente nima pravice oseba:
a) čije zaslužek iz opravila, ustrezajočega njegovi delovni sili, presega ne samo 900 Din, nego tudi dve tretjini povprečnih vštevnih prejemkov, ki jih je uživala v zadnjih 60 mesecih zavarovanja ali v dobi morebitne krajše službe;
b) ki je pridobitno nesposobnost povzročila namenoma ali pri izvršitvi hudodelstva, dognanega s kazensko obsodbo. V takem primeru pa lahko Pokojninski zavod invalidsko rento docela ali deloma, prizna članom rodbine, ki imajo zakonite pravice do vzdrževanja po tej osebi.
(s) Ako zaslužek in invalidska renta skupaj presegata povprečne vštevne prejemke zadnjih 60 mesecev zavarovanja ali morebitnega krajšega službenega časa/ se invalidska renta zmanjša za to razliko.
§ 10.
(*) Ako nastopi pridobitna nesposobnost po dovršenih 120 mesecih zavarovanja, sestoji invalidska renta iz osnovne rente in povečane rente, ako pa nastopi nesposobnost prej zaradi nezgode (2. odst. § 6.), tvori invalidsko rento samo osnovna renta.
(2) Letna osnovna renta je tridesetkratni povprečni mesečni prispevek prvih 120 mesecev ali krajše dobe zavarovanja.
(3) Prispevki za dobo zavarovanja pred 1. julijem 1921. in za one mesece zavarovanja po 30. juniju 1921., v katerih je bil kdo zavarovan v enem izmed prvih petih plačnih razredov, se morajo računiti, kolikor je to za zavarovanca ugodnejše, s povprečnim mesečnim prispevkom zadnjili 24 mesecev pred potekom staža 120 mesecev, odnosno, ako je bila pravica do rente prej pridobljena, zadnjih 24 mesecev, preden je bila ta pravica pridobljena. Prispevki, dospeli pred 1. junijem 1921., se smejo pri tem računiti od največ 900’— Din letnih prejemkov, a prispevki, dospeli po tem dnevu, od največ ene tretjine zavarovanih prejemkov najvišjega plačnega razreda.
(*) Povečanje letne rente je enako eni osmini vsote prispevkov, dospelih po stodvajsetem mesecu zavarovanja.
(5) Ako nastopi pridobitna nesposobnost, izvzemši primer nezgode (2. odst. § 6.), po najmanj 60, toda pred 120 meseci zavarovanja, je letna invalidska renta po šestdesetmesečnem zavarovanju enaka dvema tretjinama osnovne rente, za vsak nadaljnji mesec zavarovanja pa se poveča za eno stoosemdesetinko osnovne rente.
(“) Dokler se plačni razredi ne izpremene, znaša brez draginiskih doklad, predvidenih na podstavi § 92. tega zakona:
	rt t> c a>	C« a	<9 O N CM	o -s«
	> *■? o ®	t-, >	2 o	o a
plačnem	O o C/J zi o a	D -j G <p > C/J	G P. <D ** S	S "c
razredu	rt §	° 2	.2.2,0	<u
	>i §	7n -1 o o	c *£ rt O ^	ec
	g -a, <0 a <u a t-> N	•i - O M a	1*8 > c/J e O > G	končn letih
		na leto	dinarjev	
I.	1.080	1.620	81	4.050
II.	1.440	2.160	108	5.400
III.	2.160	3.240	162	8.100
IV.	2.880	4.320	216	10.800
V.	3.240	4.860	243	12.150
VI.	3.600	5.400	270	13.500
VII.	4.200	6.300	315	15.750
Vlil.	4.800	7.200	360	18.000
IX.	5.400	8.100	405	20.250
X.	6.000	9.000	450	22.500
XI.	6.600	9.900	495	24.750
XII.	7.200	10.800	540	27.000
XIII.	7.800	11.700	585	29.250
XIV.	8.400	12.600	630	31.500
(7) Ob katerih pogojih se računi zavarovanju zavezani službeni čas, določa 7. odst. § 63.
(8) Mesečna renta se računi tako, da se ostanki do 12 par črtajo, od 13 do 24 pa računijo kot polnih 25 par.
§ 11.
j1) Prejemanje invalidske rente se prične s prvim dnem koledarskega meseca, ki sledi po dnevu, ko je renta pripadla. Če se v postopku za ugotovitev invalidnosti (§ 65., odst. 2.) ne ugotovi čas izgube pridobitne sposobnosti, velja dan zglasitve za dan izgube.
(2)	Ako ima zavarovana oseba na podstavi zakona o zavarovanju delavcev pravico do hranarine ali ako je po tem zakonu izvzeta od dolžnosti zavarovanja, ker prejema za čas bolezni svojo plačo, se prične pravica do prejemanja invalidske rente šele po preteku pravice do hranarine ali plače.
§ 12.
Prejemanje invalidske rente preneha:
1. ko uživalec rente umre;
2. ako se mu povrne pridobitna sposobnost;
3. ako nastopijo pogoji § 9.. lit. a).
Starostna renta.
§ 13.
(') Invalidska renta se priznava tudi brez dokaza pridobitne nesposobnosti kot starostna renta:
1. moškim zavarovancem po 480 mesecih zavarovanja;
2. ženskim zavarovankam po 420 mesecih zavarovanja, toda ne pred dovršenim 55. letom starosti;
3. moškim zavarovancem, ko dovrše 70., in ženskim, ko dovrše 65. leto starosti, ako so dovršili vsaj 60 mesecev zavarovanja.
(*) Določila § 9.. 2. odst.. § 11. in t. 2. in 3. § 12. se ne uporabljajo na starostno rento.
(’) Pravica do starostne rente ne zavisi od tega, ali Je zavarovana oseba ostala tudi nadalje v službi ali ne. Plačevanje prispevkov (t. 2. § 28.) pa preneha v vsakem primeru.
(*) Prejemanje starostne rente se začne s prvim dnem koledarskega meseca, ki sledi po dnevu, ko so izpolnjeni pogoji, in preneha po uživalčevi smrti.
(s) Prejemanje starostne rente se lahko odloži. V času, dokler je odloženo, se povečuje renta za toliko, kolikor ustreza povečanju premijske rezerve.
Vdovska renta.
§ 14.
Pravico do vdovske rente ima vdova zavarovanca, ki je ob času smrti užival invalidsko ali starostno rento ali si je že pridobil pravico do take rente. Vdovska renta je enaka polovici uživane rente ali rente, ki bi pripadala umrlemu zavarovancu.
§ 15.
Pravica do vdovske rente ne pripada v teh primerih:
1. ako od dneva sklenjenega zakona še ni poteklo 6 mesecev, razen ako je zavarovančeva smrt nastopila zaradi nezgode, ki ga je zadela po sklenjenem zakonu;
2. ako je zavarovanec stopil v zakon, ko je že dovršil 50. leto starosti;
3. ako je zavarovanec ob času, ko je sklenil zakon, užival invalidsko ali starostno rento po tem zakonu;
4. ako je bila vdova ob času moževe smrti od njega po svoji krivdi sodno ločena ali sodno razvezana;
5. ako je s kazensko obsodbo ugotovljeno, da je vdova premišljeno zakrivila moževo smrt ali da je prav tako sokriva njegove smrti.
§ 16.
j1) Prejemanje vdovske rente se prične s prvim dnem koledarskega meseca, ki sledi dnevu moževe smrti, in prestane z zopetno poroko ali smrtjo vdove.
(2)	Ako se zopet poroči, dobi vdova odpravnino v količini svoje triletne rente.
Otroška renta.
§ 17.
Pravico do otroške rente ima otrok, ki ni dovršil 18. leta starosti, v primeru smrti zavarovanega očeta ali zavarovane matere, ako je umrli roditelj ob času smrti užival invalidsko ali starostno rento ali si vsaj pridobil pravico do take rente, toda z omejitvijo, da nimajo pravice Jo otroške rente iz zavarovanja svojega očeta nezakonski otroci, če niso pozakonjeni, kakor tudi ne otroci iz zakona, ki ga je zavarovanec sklenil šele, ko je že užival invalidsko ali starostno rento (§ 15., t. 3.).
§ 18.
(*) Otroška renta je za otroka brez očeta ali brez matere ena tretjina, za otroka brez očeta in matere pa dve tretjini onega, kar bi umrlemu roditelju pripadalo, odnosno kar mu je pripadlo kot polna ali zmanjšana osnovna invalidska renta.
(2)	Otroku brez očeta in matere, čigar oba roditelja sta bila zavarovana, se mora priznati otroška renta v polni količini osnovne invalidske rente, polne ail zmanjšane, ki bi pripadala, odnosno ki je pripadla onemu roditelju, ki je bil zavarovan za večjo rento.
(*) Ako je dovršenih 120 mesecev zavarovanja in ob' pogoju, da je za otroka ugodneje, se računi osnovna
invalidska renta namesto v količini, določeni v § 10. tega zakona, s tridesetkratno vsoto povprečnega mesečnega prispevka, ki se dobi, če se vsota vseh prispevkov, dospelih do očetove ali materine smrti, poveča za vsoto prispevkov, dospelih v prvih 120 mesecih zavarovanja, in se ta vsota deli s številom mesecev zavarovanja, povečanim za 120.
(4) Dokler oče živi, vsota otroških rent ne more presegati 50%, dokler mati uživa vdovsko rento, ne 75% in za sirote brez očeta in matere ne 200% prej omenjene osnovne invalidske rente, ki bi roditeljema pripadala, odnosno ki jima je pripadla, in sicer tako, da vse otroške rente skupaj ne morejo biti večje od rente, ki jo je umrli roditelj užival ali ki bi jo ob času smrti užival.
(5) Vsota otroških rent se razdeli na otroke v sorazmernih delih.
§ 19.
Prejemanje otroške rente se prične s prvim dnem koledarskega meseca, ki sledi dnevu smrti zavarovanega roditelja, in prestane, ko otrok dovrši 18. leto starosti ali če prej umrje.
Odpravnina.
§ 20.
(>) Ako zavarovana oseba umrje prej nego je dovršila 60 mesecev zavarovanja, če se ni pripetila nezgoda, predvidena v 2. odst. § 6., imajo njegova vdova, ako pa je ni, njegovi otroci v enakih delih pravico do odpravnine, kolikor so izpolnjeni pogoji za prejemanje vdovske ali otroške rente (§§ 15., 17. in 19.).
(s) Ako umrli ni zapustil vdove in tudi ne otrok, ki bi imeli pravico do rente ali odpravnine, ima pravico do odpravnine njegova revna mati, če ji je pomagal pri njenem vzdrževanju.
§ 21.
Kot odpravnina pripada vdovi in prav tako otrokom šestdesetkratna, revni materi pa tridesetkratna vsota zadnjega enomesečnega prispevka zavarovane osebe.
§ 22.
Prenos (cesija), zastavba in rubež pravic zavarovanih oseb in članov njihovih rodbin iz zavarovanja po tem zakonu ima pravno moč samo tedaj, ako se izvrši:
1. radi zavarovanja zakonite pravice do vzdrževanja proti takim osebam;
2. radi zavarovanja predujmov, ki jih je dal službo-dajalec ali Pokojninski zavod takim osebam na njihovo prošnjo na račun njihovih pravic iz zavarovanja, in sicer potem, ko jim je pravica že pripadla, ni pa še bil izdan nalog za izplačilo.
Vi. Izplačevanje, počivanje prejemanja, zastaranje pravic, posledice nepristojnega prejemanja.
§ 23.
(‘) Vse rente se izplačujejo v mesečnih obrokih naprej. Ako preneha pravica do rente v teku niesela, se prejeto ne vrača.
(*) Upravičeni prejemniki morajo predložiti pred vsakim izplačilom, ako se to zahteva, potrdilo življenja, odnosno vdovstva.
(•) Odpravnine se izplačajo takoj, ko se predloži dokaz o pravici.
§ 24.
(‘) Prejemanje invalidske, vdovske in otroške rente počiva, dokler uživa upravičeni prejemnik rento po predpisih o obveznem zavarovanju za primer nezgode, in sicer do količine te rente.
(*) Uživanje vsake rente počiva:
1. dokler prestaja upravičeni prejemnik daljšo ko enomesečno kazen na svobodi, mora se pa v tem primeru starostna, invalidska in vdovska renta plačevati članom rodbine, ki imajo proti upravičencu zakonito pravo za vzdrževanje;
2. dokler biva upravičeni prejemnik brez pristanka Pokojninskega zavoda trajno v inozemstvu; v tem primeru mu da Pokojninski zavod namesto rente lahko odpravnino s polovico bilančne vrednosti njegove pravice.
§ 25.
Pravica do prejemanja, odnosno prejemanje samo prestane po tem zakonu, razen v primerih, ki so v prednjih določbah posebej določeni, tudi v primeru zastaranja. Za zastaranje veljajo določbe občnega državljanskega zakonika. Rok zastaranja pravice do rente je 10 let od začetka te pravice, rok zastaranja pravice do posameznih mesečnih obrokov pa leto dni od dneva dospelosti.
§ 26.
Ako kdo protipravno uživa kaj, kar je s tem zakonom predvideno, se mu mora ustaviti. Nepristojno prejeto mora vrniti s 5% obrestmi. To pa ne ukinja njegove kazenske odgovornosti. Ako se je otroška renta nepristojno prejemala, se ne plačajo obresti.
VII.	Zdravljenje.
§ 27.
(‘) Pokojninski zavod ima pravico uvesti zdravljenje, da bi uživalcu invalidske rente vrnil pridobitno sposobnost.
(a) V namen, omenjen v prejšnjem odstavku, lahko Pokojninski zavod zavarovano osebo na svoje stroške spravi v ustanovo za zdravljenje (bolnišnico, zdravilišče) ali na kak drug za zdravljenje pripraven kraj, kadarkoli se na osnovi § 54. zakona o zavarovanju delavcev lahko odredi nastanitev zavarovane osebe v bolnišnici tudi brez njenega pristanka.
(3) Za dobo zdravljenja se prejemanje invalidske rente lahko ustavi popolnoma ali delno. Ako pa ima oseba, ki se zdravi, rodbinske člane, katerim je doslej bistveno pomagala pri njihovem vzdrževanju, se mora dajati takim rodbinskim članom podpora najmanj v znesku polovice rente, ki pripada zavarovani osebi.
(*) Ako se uživalec rente ne podvrže takemu zdravljenju, ki ni odvisno od njegovega pristanka, se mu prejemanje vse ali enega dela invalidske rente lahko začasno ustavi.
(5) O sporih med Pokojninskim zavodom in uživalci rent, ki nastanejo v zvezi z uporabljanjem zdravljenja, odloča pristojno razsodišče (§ 68.).
VIII.	Prestanek dolžnosti zavarovanja. Povračilo prispevkov. Nova dolžnost zavarovanja.
§ 28.
(*) Dolžnost zavarovanja prestane:
1. kadar ni več katerega pogoja, ob katerem nastane;
2. kadar pripade pravica do invalidske ali starostne rente.
(2) Pravice iz zavarovanja pa ostanejo še 18 mesecev po prestanku dolžnosti zavarovanja varovane v tolikšni izmeri, kolikor so bile na ta dan že pridobljene, odnosno tolikšne, kolikršne so za ta dan ostale po zmanjšanju po predpisih § 30.
§ 29.
(l)	Osebe, katerim je iz kateregakoli razloga razen razloga iz t. 2. § 28. prestala dolžnost zavarovanja ali njihovo prostovoljno zavarovanje (§§ 35. do 36.), kakor tudi osebe, ki so bile izločene iz zavarovanja zato, ker niso bile zavezane zavarovanju, imajo, ako so najmanj 6 mesecev po tem ostale brez zavarovanju zavezane zaposlitve, pravico, da se jim vrne brez obresti in največ do vsote premijske rezerve oni del prispevkov, ki odpada nanje po ključu, določenem v § 36., in ki je bil zanje res plačan, in sicer tudi tedaj, če se službodajalec ni poslužil svoje pravice odbijanja (§ 42.).
(-’) Ako se je zavarovani osebi vštel kak službeni čas v smislu § 37. na osnovi lastnih vplačil, ali ako je zavarovana oseba zavarovanje nekaj časa prostovoljno nadaljevala (§ 37.), se ji mora vrniti 75% povečanja premijske rezerve, ki je nastalo s tem zavarovanjem, najmanj pa vsota, ki se dobi, če se od polne razlike premijske rezerve odbije enoletni prispevek plačnega razreda, v katerem je bila zavarovana oseba zadnjikrat. Pa tudi v takem primeru se mora ugotoviti vsota, ki se mora vrniti, po predpisih prejšnjega odstavka, če je to za zavarovano osebo ugodnejše.
(3) Ženski osebi, ki stopi v zakon v roku 2 let po prestanku zavarovanja ali ki izstopi iz zavarovanja v roku 2 let po sklepu zakona, se mora povečati povračilo na 80% zanjo res vplačanih prispevkov.
(*) Na spredaj določene pravice se uporabljajo določila § 22. in jih more zahtevati samo zavarovana oseba. Pravice prestanejo, ako se ne zahtevajo pri Pokojninskem zavodu v roku 3 let, odkar so pogoji izpolnjeni, in prav tako tudi, ako zavarovana oseba stopi v zavarovanju zavezano zaposlenje, preden jih je zahtevala. Ako so se pravice le vrste že zahtevale, preidejo na dediče upravičenca.
§ 80.
Delno povračilo vplačanih prispevkov velja za popolno odpravo, ako povračilo dosega ali presega premijsko rezervo. V nasprotnem primeru ima za posledico, da se zmanjšajo pridobljene pravice glede količine rente, odnosno vštevnega časa zavarovanja, in sicer v razmerju povrnjene vsote napram nabrani premijski rezervi.
§ 81.
Ako kdo vnovič stopi v zavarovanje, se nadaljuje prejšnje zavarovanje, bodisi nezmanjšano ali zmanjšano po § 30., če je bilo zavarovanje prekinjeno zaradi priznanja invalidske rente ali če je prestanek trajal največ 12 let po dnevu, ko je dospel zadnji prispevek; če je pa prestanek trajal več ko 12 let, se računi samo dovršeni del staža, največ do 5 let.
§ 32.
t1) Pravice, pridobljene iz najmanj 120 mesečnega zavarovanja, se lahko varujejo take, kakršne so bile, ao je prestala dolžnost zavarovanja, ako se plača v gotovini vsakega pol leta vnaprej pripoznalna pristojbina l-5 Din.
S plačevanjem pripoznalne pristojbine ostanejo pravice iz zavarovanja varovane brez časovne omejitve, torej tudi čez 18 mesečni rok, določen v zadnjem odstavku § 28.
(3)	Varovane pravice prestanejo brez pravice do povračila že plačanih pripoznalnih pristojbin, ako zaostane zavarovana oseba s plačevanjem več ko 6 mesecev po dospelosti. Prva pripoznalna pristojbina pa se mora plačati najdalj do 15. dne po poteku roka 18 mesecev iz § 28.; drugače se izgubi pravica, da se ohrani zavarovanje.
(3)	Osebe, pozvane v aktivno vojaško službo, se na prošnjo opraščajo plačila pripoznalne pristojbine za dobo službovanja.
IX.	Prostovoljno zavarovanje.
§ 33.
(‘) Osebe, katerim je zavarovalna dolžnost prestala iz kateregakoli razloga, izvzemši razlog iz § 28., t. 2., kakor tudi osebe, ki so bile izločene iz zavarovanja, ker niso bile zavarovanju zavezane, imajo pravico, da zavarovanje prostovoljno nadaljujejo, ako niso zahtevale povračila po § 29.
(2)	Nameščencem, omenjenim v 1. odst. § 2., lahko Pokojninski zavod tudi neglede na primer iz 1. odst. dovoli prostovoljno zavarovanje po količini njihovih prejemkov in na osnovi prednjih določil.
(*) Končno se mora osebam, ki se vzdržujejo s privatnim poučevanjem ali delujejo na zasebnih učiliščih, ako niso še dovršile 45. leta starosti in imajo iz več takih službenih razmerij dohodke, izmed katerih nobeden ne dosega 150 Din, vsi skupaj pa dosegajo ali presegajo to vsoto, dovoliti na osnovi njihovega prijavljenega celokupnega dohodka zavarovanje pri Pokojninskem zavodu v posebnem oddelku, navedenem pod § 89., po tarifah, določenih za ta oddelek.
§ 34.
(') Prostovoljno zavarovana oseba mora plačevati tako, kakor je predpisano, ves prispevek, omenjen v § 39.
(2)	S plačevanjem vsega prispevka se nadaljuje tudi brez izrečne izjave strank že obstoječe zavarovanje. Ako kdo ne plača prispevka 6 mesecev, se smatra, da se je odrekel pravici, da nadaljuje zavarovanje.
§ 35.
(‘) Prostovoljno zavarovanje preslane, če zavarovana oseba:
1. javi, da izstopa;
2. ne plača 6 mesecev prispevkov;
3. se trajno preseli v inozemstvo, ne da bi bila v službi, omenjeni v 1. odst. § 2.
(2)	Minister za socialno politiko in narodno zdravje lahko odredi rdrde posameznih držav z uredbo izjeme v določilu zadnje točke.
§ 36.
(*) Slnžbodainlci iz vsa kralievine Jugoslavije imajo pravico, da prostovoljno prijavijo v neobvezno zavaro-
yanje zakonitih najmanjših dajatev svoje uslužbence — izvzemši delavce — ki so zaposleni v mejah države, ako so v starosti od 18 do 55 let in niso že po zakonu zavezani temu zavarovanju, in sicer ob pogoju, da prijavijo najmanj 10 uslužbencev in da se zavežejo:
1. da bodo stalno zavarovali vse svoje uslužbence vseh vrst zaposlenja, ki so jih prijavili v zavarovanje;
2. da bodo vršili vse dolžnosti glede prijave uslužbencev in plačevanja prispevkov, ki jih zakon nalaga službodajalcem, zavezanim zavarovati svoje nameščence;
3. da bodo vzdrževali zavarovanje najmanj 3 leta.
(s) Pokojninski zavod zavaruje uslužbence, omenjene v prednjem odstavku, v posebnem oddelku za neobvezno zavarovanje.
(:1) Dokler traja službovanje, imajo zavarovane osebe in njihovi službodajalci iste pravice in dolžnosti kakor obvezno zavarovani nameščenci in njihovi službodajalci, kolikor ta zakon ne določa drugače.
(4) Neobvezno zavarovanje prestane:
1. ako ga službodajalec odpove; odpoved velja za konec prihodnjega koledarskega leta;
2. ako pride službodajalec pod stečaj;
3. ko službodajalec umrje ali ako podjetje preide od enega službodajalca na drugega, novi službodajalec pa v enem mesecu izjavi Pokojninskemu zavodu, da noče vzdržati zavarovanja;
4. ako Pokojninski zavod službodajalca izključi, kar velja od dneva izključitve. Pokojninski zavod ima pravico, da službodajalca izključi, ako ta ne vrši redno svojih dolžnosti ter jih ne izpolni niti na dva opomina v danih niu rokih po 1 mesec dni, zaostalih prispevkov pa niti z izvršbo ni mogoče izterjati.
(5) V vseh spredaj navedenih primerih imajo uslužbenci pravico, da nadaljujejo zavarovanje prostovoljno v istem oddelku v smislu 1. odst. § 33.
(°) Pokojninski zavod lahko sprejema v neobvezno zavarovanje tudi uslužbence službodajalcev z manj nego ^0 nameščenci, toda ob pogoju ugodnega zdravniškega izvida za vsakega uslužbenca in proti plačevanju posebnega dodatka poleg prispevka, ako je ta potreben po Pravilih zavarovalne tehnike. Tak dodatek obremenjuje samo službodajalca.
(7)	Vse spredaj omenjene neobvezno zavarovane osebe imajo pravico do zakonitih dajatev le, kolikor so Prispevki plačani, pravico, da po izstopu iz službe zavarovanje prostovoljno nadaljujejo (§ 33.), pa samo, ako ®o bile že 2 leti zavarovane ali ako jim je Pokojninski zavod to dovolil.
§ 37.
(‘) V bodoče ima zavarovana oseba pravico, da z 'štetjem službenih let poveča svoje zavarovanje čez normalno izmero, samo ob prevedbi pokojninskega zavaro-vanja pri bratovski skladnici v to pokojninsko zavaro-'anje (§ 86.), kakor tudi takrat, kadar se plača premijska rezerva za nameščence, ki so prešli iz javne službe v zavarovanju zavezano zaposlenje (§ 3., t. 7.). V obeh teh Primerih vštetje službenih let ni omejeno niti glede ega, kdaj in v koliki izmeri se to vštelje lahko zahteva. J111* glede skrajšanja samega staža zavarovanja (I. 2. in 3. retjega odstavka).
O Pravice, pridobljene prej z vštetjem službenih et, ostanejo varovane.
O1) V oddelku za neobvezno zavarovanje sme Pokojninski zavod dovoliti vštetje službenih let ob teh nocoj ih:
1. zavarovana oseba lahko z vštetjem službenih let poveča svoje zavarovanje čez zakouilo izmero, če plača toliko, kolikor znaša zadevna premijska rezerva;
2. vštetje službenih let se dovoljuje le na osnovi dejanski odsluženih službenih let' in plačnega razreda ob času vštetja ter samo v roku 5 let po vstopu v neobvezno zavarovanje;
3. z vštetjem službenih let se staž zavarovanja (§ 6.) lahko skrajša največ za 60 mesecev.
X.	Zagotovitev pravic iz zavarovanja.
§ 38.
Zagotovitev pravic iz zavarovanja (§ 5.) se vrši s stalnimi prispevki. Iz prispevkov se nabira premijska rezerva. Vrhu tega se iz prebitkov poslovanja napravlja varnostni sklad.
§ 39.
(‘) Kot stalni prispevek se plačuje vsak mesec zavarovanja 1% zavarovane letne plače.
(-') Prispevek se razdeljuje med službodajalca in nameščenca tako, da na .službodajalca odpada ves prispevek, ako ne presega ene petine prispevka najvišjega plačnega razreda, ta petina prispevka najvišjega plačnega razreda in še polovica tega, za kolikor ves prispevek presega eno petino, ne presega pa dveh petin prispevka najvišjega plačnega razreda, in končno tri desetine prispevka najvišjega plačnega razreda in še tretjina tega, za kolikor ves prispevek presega dve petini prispevka najvišjega plačnega razreda.
(■1) Na nameščenca odpada del prispevka, ki ne odpada na službodajalca.
(4)	Dokler se plačni razredi ne izpremene, so torej prispevki:
v plačnem	mesečni	od mesečnega prispevka odpada n:	
razredu	prispevek	službodajalca	nameščenca
	dinarjev	dinarjev	
I.	54	54	—
II.	72	72	—
lil.	108	96	12
IV.	144	114	30
V.	162	123	39
VI.	180	130	50
Vil.	210	140	70
VIII.	240	150	90
IX.	270	160	110
X.	300	170	130
XI.	330	180	150
XII.	360	190	170
XIII.	390	200	190
XIV.	420	210	210
(•'') Kadar si zavarovana oseba pridobi pravico do invalidske ali starostne rente, prestane dolžnost, da plačuje prispevke.
S 40.
(') Prispevki se plačujejo prvi dan vsakega koledarskega meseca vnaprej. Ako se zavarovanje prične ali konča v teku meseca, se plača ves prispevek za ta mesec.
(-’) Več službodajalcev, ki se menjajo v teku enega meseca, nosi solidarno prispevek vsak v mejah svojega plačnega razreda. Oni, ki je plačal, lahko zahteva od ostalih službodajalcev, da mu dajo sorazmerno odškodnino.
§ 41.
(‘) Pravica, da se ugotovi terjatev na prispevku, zastara v roku 3 let od dneva dospelosti prispevka.
(a)	Zastaranje pravice, da se ugotove spredaj omenjene terjatve, se prekine z vsakim dejanjem, ukrenje-nim v namenu ugotovitve, in sicer tisti dan, ko plačilu zavezana oseba o tem izve.
(3) Pravica, da se izterjajo ugotovljeni dolžni prispevki, zastara v roku 3 let, odkar je bil plačilu zavezani osebi sporočen uspeh ugotovitve.
(*) Zastaranje pravice in izterjavanja se prekine z vročitvijo plačilnega naloga plačilu zavezani osebi, z uvedbo izvršbe, z dovolitvijo roka za odgoditev plačila in po predpisih stečajnega postopka.
(5) Prednji predpisi se uporabljajo tudi na zastaranje, ki se je pričelo pred uveljavljenjem tega zakona, pa se še ni končalo.
(“) Dolžnost plačevati prispevke ni odvisna od prejšnjega odloka ne od njegov e pravne moči.
§ 42.
(*) Prispevke (§ 39.) plačuje službodajalec.
(a)	Ako je službodajalec izpolnil dolžnost plačila, ima pravico, da del, ki odpade na nameščenca, odbije od njegovih prejemkov.
(3) Pravica odbijanja se mora izvršiti v roku 3 mesecev od dneva prvega izplačila plače po dospelosti prispevka; sicer ugasne.
(‘) Pokojninski zavod mora vrniti s 5% obrestmi prispevke, ki so bili nepristojno plačani. Nameščenec ima v takem primeru pravico, da se mu povrnejo vsote, ki jih je res plačal in lahko zahteva, da mu jih Pokojninski zavod neposredno izplača skupno s 5% obrestmi.
§ 43.
(‘) Država daje Pokojninskemu zavodu za nameščence v Ljubljani za pokritje upravnih stroškov subvencijo, ki gre v breme predračuna ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, v katerega se mora postaviti.
(*) V ta namen se predloži predračun upravnih stroškov Pokojninskega zavoda, ki ga je odobril zbor zavoda, v odobritev ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje.
§ 44.
(l)	Za zaostale prispevke se plačujejo 5% obresti. Zaostali prispevki, izvzemši prispevke, omenjene v § 34., se lahko izterjajo z administrativno ali sodno izvršbo in imajo v izvršilnem in stečajnem postopku isto prvenstvo kakor dolžni davki.
(’) Neizterljivost zaostalih prispevkov z omejitvijo iz
7.	odst. § 63. nima za posledico izgube pravice do zavarovanih dajatev.
XI.	Organizacija zavarovanja. Pokojninski zavod za nameščence.
§ 45.
Zavarovanje, določeno s tem zakonom, vrši Pokojninski zavod za nameščence.
§ 46.
(*) Pokojninski zavod za nameščence lahko v svojem imenu pridobiva pravice in prevzema obveznosti, toži in je tožen.
(2) Sedež mu je v Ljubljani.
(3) Pristojno sodišče mu je ono sodišče v Ljubljani, v čigar delokrog spada dotični predmet.
§ 47.
Člani Pokojninskega zavoda so ^nameščenci, zavarovani obvezno (§ 1.) ali neobvezno (§ 36.), in njihovi siužbodajalci, kakor tudi osebe, zavarovane prostovoljno po § 33.
§ 48.
(‘) Za Pokojninski zavod se mora napraviti statut. Za izdajo statuta in za vsako njegovo izpremembo je treba odobritve ministra za socialno politiko in narodno zdravje.
(-) Statut Pokojninskega zavoda mora zlasti imeti določila:
1. o načinu volitve in o trajanju mandatov odposlancev za zbor in eventualno tudi njihovih namestnikov;
2. o načinu sklica, o kvorumu, o načinu sklepanja in o delokrogu zbora (§ 59.);
3. o volitvi članov, o sestavi, kvorumu, načinu sklepanja in delokrogu upravnega odbora, o trajanju njegovega mandata, o načinu volitve namestnikov za primer, da kateri član odpade (§ 50.);
4. o sestavljanju in preizkušanju letnih računov;
5. o zastopanju Pokojninskega zavoda na zunaj in o obliki pravno obveznih izjav;
6. o načinu objav Pokojninskega zavoda;
7. o ureditvi in upprabljanju sklada za podpiranje revnih nezaposlenih nameščencev (§ 78.);
8. o obliki legitimiranja upravnega odbora in uradnikov zavoda;
9. o obliki za iavljanje vstopanja in izstopanja (prijav in odjav — § 63.).
(3)	Statut ima lahko tudi ta določila:
1. ob katerih pogojih se lahko odkloni volitev za odposlanca ali člana upravnega odbora;
2. ali in v kateri vsoti se prizna članom upravnega odbora iz skupine zavarovancev morebitna odškodnina za izgubo zaslužka;
3. ali se organizuje posredovanje služb in kako.
§ 49.
(>) Upravo Pokojninskega zavoda vršita upravni odbor in zbor.
(2)	Zaradi lažjega poslovanja sme Pokojninski zavod ustanavljati poslovnice (filiale), katerim določa upravni odbor področje in delokrog.
§ 50.
Č) Upravni odbor Pokojninskega zavoda sestoji iz predsednika in 12 članov, ki jih izvoli zbor iz skupine obvezno in neobvezno zavarovanih nameščencev in njihovih službodajalcev v razmerju števila odposlancev za zbor (§ 57.). in sicer tako. da je polovica članov iz skupine službodajalcev in polovica iz skupine nameščencev.
(2)	Prostovoljno zavarovana oseba spada v skupino nameščencev, in sicer v ono podskupino, iz katere je izšla.
§ 51.
Predsednika Pokojninskega zavoda postavlja minister za socialno politiko in narodno zdravje vsakokrat na 5 let. Biti mora diplomiran pravnik in bivališče mora imeti v Ljubljani. Ne more biti član Pokojninskega zavoda.
§ 52.
0) Upravni odbor voli iz svoje srede 2 predsednikova namestnika: enega iz skupine službodajalcev, drugega iz skupine nameščencev.' Volitev se vrši ločeno za vsako skupino članov upravnega odbora.
(2) Člane upravnega odbora voli zbor izmed svoje-pravnih članov Pokojninskega zavoda. Člani upravnega odbora morajo biti jugoslovanski državljani. Najmanj dve petini članov, izvoljenih v vsaki skupini, morata imeti svoje bivališče v Ljubljani ali okolici Ljubljane.
(3) Pasivne volilne pravice nimajo osebe, ki nimajo aktivne in pasivne volilne pravice za narodno skupščino.
(*) Mandat izvoljenih članov upravnega odbora ne sme trajati dalj nego 5 let.
(5)	Upravni odbor, čigar mandat je potekel, ostane v službi, dokler novi upravni odbor ne prevzame poslov.
§ 53.
(*) Upravni odbor ima dolžnost, da zastopa Pokojninski zavod in da vodi posle, kolikor ni pristojen zbor, zlasti pa tudi, da sklepa o trajni plodonosni naložbi razpoložljive imovine zavoda (§ 59., t. 6., § 80.).
(2) Upravni odbor lahko poveri del svojih poslov ožjim odborom ali plačanim uradnikom, toda s tem ne zmanjšuje svoje odgovornosti.
§ 54.
Upravni odbor voli za odločanje o zahtevah zavarovanih oseb in njihovih rodbin, izvzemši povračilo premij, 2 rentni komisiji: eno za obvezno, drugo za neobvezno zavarovane člane. Vsaka teh komisij sestoji iz predsednika zavoda ali enega njegovega namestnika kot predsednika komisije in dveh članov upravnega odbora, od katerih je eden zastopnik službodajalcev, drugi zastopnik zavarovanih oseb iz podskupine obvezno, odnosno neobvezno zavarovanih članov. Komisija odloča samo soglasno. Ako ni soglasnosti, odloča o predmetu upravni odbor sam.
§ 55.
Člani upravnega odbora vrše svojo službo kot častno. Vendar se jim morajo stroški v gotovini i .»vračati in se •hm mora dati primerna nagrada za morebitne posle, ki zahtevajo večjega truda.
§ 56.
.	(*) Plačani uradniki se morajo zapriseči. So pod
disciplinsko oblastjo upravnega odbora.
(3) Za postavitev in odpust uradnika, ki vodi upravo, kakor tudi odgovornega zavarovalnega tehnika je
•eba odobritve ministra za socialno politiko in narodno zdravje.
§ 57.
(*) Zbor tvorijo odposlanci, ki morajo biti prav tako kakor njihovi namestniki člani Pokojninskega zavoda.
(-’) Odposlanci in njihovi namestniki se volijo po proporčnem volilnem redu ločeno iz skupine službodajalcev in skupine nameščencev in prav tako ločeno za obvezno in neobvezno zavarovane osebe in njihove službodajalce.
(3) Število odposlancev in njihovih namestnikov je odvisno od števila obvezno ali neobvezno zavarovanih članov, tako da se za vsakih 250 zavarovanih članov volita po en odposlanec in po en namestnik iz skupine zavarovanih oseb in po en odposlanec in po en namestnik iz skupine službodajalcev. število odposlancev iz podskupin zavarovanju zavezanih članov, odnosno njihovih službodajalcev, mora bili v vsakem primeru vsaj za polovico večje od števila odposlancev iz podskupin neobvezno zavarovanih članov in njihovih službodajalcev.
(*) Število odposlancev je najmanj 30 in največ 100, tako da jih je polovica iz skupine službodajalcev in polovica iz skupine nameščencev.
(6) Volilno pravico imajo vsi zavarovani člani, ki so bili člani zavoda na določeni dan.-Ta dan se ne sme določiti na več nego dva meseca in ne na manj nego en mesec pred dnevom volitve. Volilno pravico imajo tudi njihovi službodajalci. Službodajalci, ki imajo obvezno in neobvezno zavarovane člane, volijo v obeh podskupinah.
(") Mandat ne sme trajati dalj nego 5 let.
(7) Zbor zavoda se sestaja najmanj enkrat na leto.
§ 58.
(*) Volitev odposlancev razpiše predsednik Pokojninskega zavoda pred potekom mandatov in določi obenem dan volitve. Ob istem času sestavi seznamek članov (volilni seznamek) za dan, določen v smislu § 57.,
5.	odst., ločeno za obvezno in za neobvezno zavarovane člane in za službodajalce vsake teh podskupin, ga da na vpogled in odredi volilno komisijo.
(-’) Popravki volilnega seznamka se morajo zahtevati pri volilni komisiji najdalj v roku 14 dni po razpisu volitve. Kadar se zahteva vpis osebe, ki ima volilno pravico, v volilni seznamek, je treba dodati dan in število odloka Pokojninskega zavoda o uvrstitvi v plačni razred.
(:!) Volilno komisijo tvorijo predsednik Pokojninskega zavoda ali po ujem imenovani namestnik kot predsednik komisije in nekoliko članov upravnega odbora, od katerih mora biti polovica zastopnikov zavarovanih oseb in polovica zastopnikov službodajalcev.
(4) Volilna komisija odloča o zahtevanih popravkih končnoveljavno.
(5) Med koncem roka za zahtevanje popravkov in dnevom volitve mora poteči najmanj 8 dni.
(°) 0 poteku volitve se vodi zapisnik.
(7) Predsednik Pokojninskega zavoda izda izvoljenim odposlancem in njihovim namestnikom legitimacije.
(8) Pritožbe zoper volitev se vlagajo v roku 14 dni od dneva volitev pri banski upravi v Ljubljani, ki odloča o njih končnoveljavno.
§ 59.
(*) Zboru je pridržano, da:
1. voli člane upravnega odbora (§ 52.);
2. voli člane razsodišča (§ 68.) in njihove namestnike;
3. sklepa o letnem poročilu upravnega odbora in ali se mu da razrešnica;
4. sklepa o izpremembi statuta (§ 48.);
5. sklepa o nagradi funkcionarjem Pokojninskega zavoda (§ 55.) in o morebitni odškodnini odposlancem;
6. sklepa o nakupu in prodaji nepremičnin.
(2) Volitve na zboru se vrše ločeno v 4 podskupinah: obvezno in neobvezno zavarovanih nameščencev in njihovih službodajalcev.
(3) Za sklepanje o izpremembi statuta je potrebna večina dveh tretjin odposlancev.
(*) Sklepi o predmetih pod t. 4., 5. in 6. postanejo veljavni, kadar jih odobri minister za socialno politiko in narodno zdravje.
XIII. Zavarovanje v drugih ustanovah.*
§ 60.
(‘) Določila tega zakona ne posegajo v pravne razmere, ki obstoje med zavarovanju zavezanimi osebami in samostojnimi zavarovalnimi zavodi, podpornimi, pokojninskimi (provizijskimi) in sličnimi blagajnami.
(3)	Ako pa je službodajalec neposredno ali posredno (po nesamostojnem skladu, ki ga on docela ali deloma preskrbuje s sredstvi), zajamčil nameščencu, zavezanemu temu zavarovanju, da bo dobival izvestno preskrbo, smo to, kar pripada nameščencu iz obveznega zavarovanja, vračuniti v to, kar mu pripada po pogodbi, in sicer v razmerju, v katerem je prispeval za obvezno zavarovanje.
XIV.	Prehod nadomestnega zavarovanja na Pokojninski zavod.
§ 61.
(•) Dne 21. julija 1921. je prešlo vsako zavarovanje, ki je bilo prej namesto zavarovanja pri Pokojninskem zavodu, na Pokojninski zavod do količine zakonitih najmanjših dajatev. Prejšnji nosilci takega zavarovanja (pokojninski zavodi, zasebne zavarovalnice ali službodajalci) so dolžni izročiti ta dan Pokojninskemu zavodu kot premijsko rezervo toliko, kolikor bi moral Pokojninski zavod do tega dne nabrati kot premijsko rezervo zakonitih najmanjših dajatev za zavarovane osebe in izločene zavarovance. Obenem izgube s tem dnem pravico do onega dela pogojenih prispevkov, ki je enak zakonskim prispevkom. Ta del se mora od tega dne dalje plačevati Pokojninskemu zavodu.
(’) S plačilom premijske rezerve Pokojninskemu zavodu se prejšnji nosilci zavarovanja opraščajo onega dela svojih obvez proti dotičnim zavarovanim osebam, ki je enak zakonitim najmanjšim dajatvam. Njihove obveze glede večjih dajatev, vštevši tu tudi obvezo zaradi prejetih presežkov premijskih rezerv po prejšnjih predpisih, ostanejo neizpremenjene, prav tako kakor tudi njihova pravica do onega dela prispevkov, ki presega prispevke, prednisane s tem zakonom.
(") Niti službodajalci niti nameščenci nimajo pravice, da zaradi prenosa zakonitega zavarovanja na Pokojninski zavod ustavijo nlačevanie oneo-a dela prispevkov, ki presegajo prispevek, predpisan s tem zakonom, niti ni nosilec prejšnjega nadomestnega zavarovanja upravičen, da bi za preostalo mu zavarovanje večjih dajatev zahteval povečane prispevke.
* XII. poglavje v izvirniku pomotoma ni označeno. — Op. ur.
(*) Za predajo premijske rezerve se smejo uporabili nabrana imovina pokojninskih ali zavarovalnih zavodov in položena kavcija službodajalcev po bilančni vrednosti. Kolikor imovina ali kavcija ne bi bila zadostna, se mora razlika pokriti v sporazumu s Pokojninskim zavodom v pupilarno varnih vrednotah. O sporih v teh predmetih odloča banska uprava Dravske banovine v sporazumu s finančno direkcijo v Ljubljani.
(5) Prejšnjim nosilcem zavarovanja ostane do 30. junija 1922. pravica, da prenesejo tudi preostalo jim zavarovanje večjih dajatev in tekočih rent na Pokoju ki zavod ob pogoju, da mu predajo za pokritje prem ke rezerve za te dajatve v pupilarno varnih vrednotah glavnico, ki je po njihovih pravilih za zavarovanje potrebna, skupaj z varnostnimi rezervami, ako jih imajo, in da mu odstopijo svojo pravico do preostalega dela prispevkov.
(6) Pokojninski zavod zavaruje osebe, na katere se nanaša odstavek 5., v odseku za višje dajatve po § 89. sporazumno z nameščenci in njihovimi službodajalci. To zavarovanje se izvrši na osnovi resnične vrednosti plačil po oni tarifi zavoda, ki najbolj ustreza prejšnjemu zavarovanju.
XV.	Regresna pravica Pokojninskega zavoda.
§ 62.
Ako so si osebe, ki imajo zaradi nastale pridobitne nesposobnosti ali smrti po prednjih določilih pravico do dajatev Pokojninskega zavoda, pridobile pravico do odškodnine proti chugim, preidejo te pravice na Pokojninski zavod do količine njegove obveznosti. Te obveznosti se po potrebi kapitalizujejo po računskih osnovah zavoda.
XVI.	Prijavljanje zavarovanju zavezanih oseb. Zahtevanje pravic in pravna sredstva.
§ 63.
(■) Vstopanje in izstopanje zavarovanju zavezanih oseb se mora javljati Pokojninskemu zavodu na način, ki je za to predpisan.
(-’) Dolžnost javljanja obstoji tudi za vse druge izpre-membe službenega razmerja, ki so važne za zavarovanje, zlasti izpremembe v prejemkih.
(!) Javljanje mora vršiti praviloma službodajalec, in sicer v roku 14 dni.
(*) Tudi nameščenec je upravičen, da javi Pokojninskemu zavodu one podatke, ki se nanašajo na njegove rodbinske razmere. Ako se posluži te pravice, nosi od dneva sporočila Pokojninskemu zavodu namesto službodajalca polno odgovornost (§§ 73. do 76.) za to, kar je prijavil.
(5)	Nameščenec lahko izvrši tudi vsako drugo prijavo, toda zaradi tega ne prestane službodajalčeva dolžnost javljanja.
(“) Pokojninski zavod potrdi v roku 14 dni podano naznanilo službodajalcu in nameščencu, izvzemši primer, da izda v tem roku odlok o predmetu naznanila.
(7) Zadostuje, da samo ena stranka izpolni dolžnost javljenja, pa se računi čas zavarovanja od onega meseca, v katerem je zavarovana oseba stopila v zavarovanju zavezano službo, neglede na to, ali so prispevki plačani ali ne. Isto velja, ako je javljenje vobče. izvršeno pred
1.	oktobrom 1914. ali ako se je za ča« pred 1. januarjem 1915. naknadno izvršilo najdalj do tega dne. Dru-
gače se računi, ako javljenje ni bilo izvršeno pravočasno fli sploh ne, čas prispevanja od onega meseca, v katerem Je bilo javljenje naknadno izvršeno, ali je bila zavarovalna dolžnost uradno ugotovljena z odlokom, neglede -na to, ali so prispevki res plačani ali ne. Prejšnji službeni cas se računi kot čas zavarovanja samo, ako so prispevki res plačani v roku 6 let po dospelosti. Določila tega odstavka veljajo smislu primerno tudi za javljanje po odstavku tega paragrafa.
(8)	Ako se v zvezi s službo ali zaposlenjem pripeti nezgoda, s katero je bila zavarovana oseba poškodovana ati je umrla, mora podjetnik posla ali oni, ki mu je bilo °b času nezgode poverjeno vodstvo obrata, če se predvideva, da bo ostal poškodovanec zaradi poškodbe ne^ sposoben za delo tudi čez dobo, do katere traja pravica do hranarine po zakonu o zavarovanju delavcev, javiti nezgodo pismeno s predpisano prijavnico Pokojninskemu 2avodu najdalj v roku 8 dni po nezgodi.
§ 64.
(!) Službodajalci in nameščenci morajo dajati upravnim oblastvom in Pokojninskemu zavodu, kadarkoli ti zahtevajo, pojasnila o vsem, kar je važno za zavarovalno razmerje. Službodajalci morajo nadalje dovoljevati organom Pokojninskega zavoda in upravnih oblastev, ki so za jo izrečno poverjeni, da na mestu samem pregledajo knjige in spise, ki so potrebni za ugotovitev zavarovalnega razmerja.
(2) Državna finančna uprava ne more zahtevati niti °d Pokojninskega zavoda niti od njegovih organov o raz-nierah oseb, ki so dolžne dajati pojasnila, podatkov, za katere so izvedeli v svojem uradnem svojstvu. To pa ne yelja za imena oseb, ki jim iz zavarovanja kaj pripada, m ne za količino onega, kar jim pripada.
(3) Osebe, ki že uživajo kako dajatev, določeno v lem zakonu, so dolžne javiti Pokojninskemu zavodu v loku 8 dni vsako izpremembo, ki se nanaša na to, kar Jim pripada, ali na njihovo stanovališče.
§ 65.
(!) Zavarovane osebe in člani njihovih rodbin mo-fajo, kadar zahtevajo od Pokojninskega zavoda to, kar Jim pripada po tem zakonu, predložiti Pokojninskemu zavodu obenem z zahtevo tudi potrebne dokaze.
(2)	Invalidnost se dokazuje z zdravniškim izpriče-valom. Pokojninski zavod ima pravico ukreniti, da pregleda osebo, ki je predložila zahtevo, zdravnik, ki ga je sam določil, in da izvede vsakršno poizvedbo, ki je po-irebna za ugotovitev stvarnega položaja. Službodajalec Nameščenca, ki zahteva rento, in tudi ta sam sta dolžna dajati potrebna pojasnila.
(a) Stroške zdravniškega izpričevala mora Pokojninski zavod primerno povrniti, ako prizna zahtevano Pravico.
(4) Zahteva invalidske rente se ponovi lahko, če sta Jo rentna komisija ali upravni odbor Pokojninskega za-voda (§ 54.) odbila, pred potekom enega leta samo, če se ngotovljeno zdravstveno stanje bistveno izpremeni.
§ 66.
0) Vse odloke in obvestila po tem zakonu izdaja Pokojninski zavod udeleženim osebam pismeno.
(2) Odloki o zahtevi zavarovane osebe ali člana njegove rodbine, predloženi Pokojninskemu zavodu, morajo obsegati, ako se zahtevi ugodi, količino in način računanja priznane dajatve, ako se zahteva odkloni, pa razloge odklonitve. Taki odloki se lahko izpodbijajo edino s tožbo na razsodišče Pokojninskega zavoda (§ 68.) v nepodalj-šljivem roku 6 mesecev po dostavi odloka.
(3) Vsi ostali odloki, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti po tem zakonu in na katere se ne nanaša določilo prednjega odstavka, se lahko pobijajo v roku 14 dni z ugovorom, vloženim pri banski upravi banovine, v kateri je nameščenčev službeni kraj.
(*) Proti odločbi banske uprave se dopušča priziv na ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, ki ga je treba predložiti v roku 4 tednov dotični banski upravi.
§ 67.
p) Kolikor tukaj ni kaj drugega določenega, veljajo predpisi zakona o občnem upravnem postopku z dne
9.	novembra 1930. tudi za postopek s pravnimi sredstvi v predmetih, za katere je pristojno upravno oblastvo, vštevši tudi ugovore na odloke Pokojninskega zavoda.
(2)	Pravna sredstva zoper odloke Oi dolžnosti zavarovanja, o uvrstitvi v plačne razrede in o ugotovitvi glavnega zaposlenja ne odlagajo izvršitve odloka.
p) Za dostavljanje odlokov v predmetih, navedenih' v prednjih določilih, veljajo predpisi §§ 299., 300. in 305. zakona o sodnem postopku v civilnih pravdah z dne
13.	julija 1929. Ako se ne ve za kraj bivališča osebe, ki ji je treba odlok dostaviti, mora izvršiti dostavo na prošnjo Pokojninskega zavoda sresko načelstvo, pristojno za zadnje stanovališče, ki je znano Pokojninskemu zavodu.
XVII.	Razsodišče in postopek.
§ 68.
(1) Na sedežu Pokojninskega zavoda se ustanovi stalno razsodišče.
(2) Razsodišče tvorijo stalen predsednik, 4 člani in potrebno število namestnikov teh oseb. Predsednika in njegovega namestnika postavlja minister pravosodja v sporazumu z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje iz kroga državnih sodnikov.
(3) Člane in njihove namestnike voli zbor, in sicer iz vsake štirih podskupin po enega in sorazmerno število namestnikov. Člani razsodišča ne smejo pripadati jiiti upravnemu odboru zavoda niti biti v službi zavoda.
P) Razsodišče razsoja o tožbah po § 66., odst. 2.
(5)	Razsodbe razsodišča se ne morejo pobijati niti s pravnimi sredstvi niti s tožbami.
(“) Natančnejši predpisi o sestavi in postopku razsodišča, kakor tudi o dolžnosti in morebitni nagradi razsodnikom se izdajo z uredbo.
(7)	Stroške ustanovitve in poslovanja stalnega razsodišča nosi Pokojninski zavod.
§ 69.
P) Sodišče je vezano na pravnomočne odločbe upravnih oblastev, izdane v mejah njihove pristojnosti.
p) Prav tako so upravna oblastva vezana na odločbe sodišča, izdane v mejah njegove pristojnosti.
(3)	Ako sloni pravnomočna odločba sodišča ali upravnega oblastva na odločbi o predvprašanju, za čigar samo-
stojno odločitev sodišče ali upravno oblastvo nista bila pristojna, lahko zahteva stranka obnovitev postopka, če je pristojno oblastvo v tem predvpraŠanju izdalo drugačno pravnomočno odločbo, bodisi da je bila ta odločba sploh pozneje izdana ali da se stranka v prejšnjem postopku brez svoje krivde ni mogla nanjo pozivati.
XVIII.	Državno nadzorstvo.
§ 70.
(*) Pokojninski zavod je pod državnim nadzorstvom, ki ga vrši minister za socialno politiko in narodno zdravje.
(“) Minister za socialno politiko in narodno zdravje je poklican, da daje odobritve, omenjene v tem zakonu.
(3) Za neposredno izvrševanje državnega nadzorstva se ,lahko postavijo posebni organi.
(4) Minister za socialno politiko in narodno zdravje vrši uradno preiskovanje poslovanja Pokojninskega zavoda po predpisih, ki veljajo za zavarovalnice, in ima pravico, da razpusti upravni odbor Pokojninskega zavoda in da poveri začasno vodstvo poslov in zastopanje zavoda svojemu komisarju, ki mora v roku 8 tednov po razpustu ukreniti vse potrebno, da se skliče zbor, ki voli nov upravni odbor.
(5) Pokojninski zavod je dolžan dajati organom državnega nadzorstva vsakršno pomoč in pojasnila, kadarkoli bi jih v izvrševanju državnega nadzorstva od njega zahtevali, in jim v tem praven, kadarkoli bi želeli, dovoliti pregled knjig, računov itd. zavoda (§ 38. zavarovalnega regulativa). Od časa do časa pregledujejo zavod strokovni tehniški organi, ki so od pristojnega ministra posebej za ta namen postavljeni. Ta pregled se mora nanašati na celotno poslovanje zavoda, vsekakor pa tudi na meritorno primerjanje vseli bilančnih postavk, tako aktivnih kakor tudi pasivnih (§ 39. zavarovalnega regulativa).
XIX. Prepoved posebnih dogovorov.
§ 71.
Niti službodajalec niti Pokojninski zavod ne moreta s pogodbami ali pravilniki na škodo zavarovanih oseb vnaprej izključiti ali omejiti uporabo določil tega zakona. Določila pogodb ali pravilnikov, ki nasprotujejo tej prepovedi, nimajo pravne moči.
XX.	Sodelovanje upravnih in občinskih oblastev.
§ 72.
(') Upravna in občinska oblastva morajo po možnosti ustrezati zaprosilom Pokojninskega zavoda, mu dajati vsakršno pomoč in ga tudi brez posebnega poziva obveščati o vsem, kar bi utegnilo biti važno za njegovo poslovanje.
(3)	Pokojninski zavod ima zlasti pravico, da zahteva sodelovanje političnih in občinskih oblastev, da se izslede službodajalci, pri katerih so nameščenci, in da se ugotovi vse, kar je važno za zavarovalno dolžnost teh nameščencev.
(’) Pokojninski zavod nima pravice zahtevati, da ga zastopa državni pravobranilec.
XXI.	Kazenska določila.
§ 73.
^‘) Službodajalci in nameščenci, ki dajejo pri javljanju tega, kar morajo po §§ 63. in 64. javiti, neresnične podatke, se kaznujejo, ako v tem ni dejanja, ki se po občnih kazenskih zakonih težje kaznuje, s kaznijo v denarju od 50'— do 5.000-— Din, v primeru neizterljivosti pa z zaporom od 1 dne do 3 mesecev.
(*) S kaznijo iz prednjega odstavka se kaznujejo službodajalci in nameščenci tudi, če dajo neresnična pojasnila (§ 64.).
§ 74.
(‘) Službodajalci, nameščenci in uživalci rent, ki sploh ne javijo, kar morajo po §§ 63. in 64. javiti, ali tega ne javijo v predpisanem roku, se kaznujejo z denarjem do 1.000-— Din, v primeru neizterljivosti pa z zaporom 20 dni.
(2)	S kaznijo iz prednjega odstavka se kaznujejo službodajalci in nameščenci, če se branijo dati kako v § 64. omenjeno pojasnilo ali dopustiti pregled tam omenjenih dokazil.
(*) Uživalcem rente se lahko pravnomočno izrečena kazen odbije od rente.
§ 75.
Službodajalec, ki namenoma odbije svojemu nameščencu ob izplačilu prejemkov več nego je po tem zakonu dovoljeno (§ 42.) ali prestopi prepoved iz § 71., se kaznuje, če v tem ni dejanja, za katero se po občnih kazenskih zakonih težje kaznuje, z denarjem do 2.000-— Din, v primeru neizterljivosti pa z zaporom do 1 meseca.
§ 76.
(1) Kazenska določila §§ 73. in 75. se uporabljajo tudi na zakonite zastopnike onih službodajalcev, ki niso svojepravni, zlasti tudi na zastopnike pravnih oseb.
(2) Službodajalec ima pravico pooblastiti drugega, da sestavlja in predlaga to, kar je treba dokazati in javiti. Ime in stanovališče takega pooblaščenca mora naznaniti Pokojninskemu zavodu.
(3) V primeru prednjega odstavka se uporabljajo kazenska določila na pooblaščenca, vendar jamči službodajalec subsidiarno za izrečene denarne kazni.
'	§	77.
Za prestopke zakona, omenjene v §§ 73. in 75., kaznujejo v prvi stopnji sreska načelstva.
§ 78.
Denarne kazni gredo v sklad za podpiranje revnih nezaposlenih nameščencev, ki se ustanovi pri Pokojninskem zavodu (§ 48., t. 7.).
XXII.	Davčna in taksna prostost.
§ 79.
0)	Pokojninski zavod se oprašča z omejitvijo, natančneje navedeno pri § 89., družbenega davka in davka na rente.
(’) Vse razprave in listine, potrebne za ugotavljanja in izvrševanje pravnih razmerij med Pokojninskim zavo-
dom in njegovimi člani, službodajalci in nameščenci, se °praščajo vseli posrednih in neposrednih taks, kolikor dajatve Pokojninskega zavoda ne presegajo normalne zakonite izmere (pravilnik o draginjskih dokladah po § 92. in §§ 5. do ‘21. zakona).
(3) Ugodnost iz prednjega odstavka se ne nanaša na prostovoljno nadaljevanje zavarovanja onih oseb, ki so se morale naknadno uradoma izločiti iz zavarovanja, ker niso bile zavarovanju zavezane, in ki ga dovoljuje § 33.
(4) Zlasti se opraščajo takse iz tarifne številke 167 zakona o taksah tudi vse knjige in poslovne zabeležke ° omenjenih pravnih razmerjih; opraščajo se vsake takse iudi vse vloge in njihove priloge, s katerimi Pokojninski zavod predlaga oblastvom svoje končne račune in bilance ali svoj statut in njegove izpremembe.
(5) Kot taksni ekvivalent plačuje Pokojninski zavod na leto 0-225% vrednosti nepremičnin.
(°) Minister za finance izda lahko v sporazumu z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje z uredbo potrebne odredbe za zaščito interesov državne blagajne glede ugodnosti iz odstavkov 2. do 5.
XXIII.	Upravljanje imovine. Letna poročila.
§ 80.
(*) Ob nalaganju imovine svojih skladov se mora držati Pokojninski zavod predpisov za nalaganje imovine zavarovalnic.
(2)	Za zavarovanje premijske rezerve se lahko uporabljajo (§ 30. zavarovalnega regulativa):
1. domači vrednostni papirji, v katerih se sme nalagati imovina varovancev;
2. posojila državi in banovinam;
3. domače nepremičnine, ako dajejo dohodek in niso obremenjene nad 'U nabavne cene;
4. domače hipoteke, ki lahko služijo za zavarovanje imovine varovancev;
5. vloge v domačih hranilnicah, urejenih po hranil-niškem regulativu, v Poštni hranilnici in v Hipotekarni banki;
6. eskontovane menice, ki se lahko dajo v eskont Narodni banki;
7. posojila na vrednostne papirje, omenjene pod t 1., le do 80% borznega tečaja, vendar pri papirjih, ki se amortizujejo z izžrebanjem, ne več nego do onega, kar se po načrtu za žrebanje najmanj lahko dobi, po odbitku takse;
8. posojila domačim pridobitnim zadrugam, katerim ie pravica, posluževati se tujega denarja, v statutu omejena do višine vplačanih deležev, ki jamčijo za ob Veznosti;
9. vloge pri akreditovanih domačih kreditnih zavodih v tekočem računu ali na blagajniške bone, toda le toliko, kolikor je za vodstvo poslov potrebno, da so pripravljena razpoložljiva sredstva.
(•’) Ce premijska rezerva ni zavarovana z navedenimi vrednotami, mora zavod poskrbeti, da se zavaruje, zlasti in brezpogojno pa mora na to paziti pri novih naložbah.
(*) Najmanj 20% imovine Pokojninskega zavoda razpoložljive za trajno naložbo, se mora nalagati v jugoslovanskih državnih papirjih, razen tega pa še najmanj t5% v obveznicah, zastavnih pismih in zadolžnicuh banovin in banovinskih denarnih zavodov.
('■') Določba prednjega odstavka velja tako, da se mora za njeno izvršitev po potrebi dovoliti primeren rok.
(“) Minister za socialno politiko in narodno zdravje dovoli lahko Pokojninskemu zavodu v posameznem primeru tudi drugo naložbo imovine, nego jo predpisuje
2.	odstavek; toda take naložbe morajo imeti isto varnost in ne smejo presegati polovice rezervnih skladov Pokojninskega zavoda.
(7) Primeren del imovine se mora uporabiti za naložbe, ki služijo preskrbi s stanovanji in drugi skrbi za zasebne nameščence.
(8) Za osnove in pravila, ki jih uporablja Pokojninski zavod pri zavarovalnotehniškem ugotavljanju svojih računov in predračunov, je treba državne odobritve.
§ 81.
(*) Pokojninski zavod mora predložiti ministru za socialno politiko in narodno zdravje za vsako koledarsko leto poročilo o svojem poslovanju, odnosno o tem, kolika je in kako je naložena njegova imovina, in prav tako statistične podatke.
(-’) Minister za socialno politiko in narodno zdravje lahko izda predpise o obliki in vsebini spredaj navedenih poročil in statističnih podatkov.
XXIV.	Občno računanje rokov.
§ 82.
Ob računanju rokov, kolikor to niso roki za pravna sredstva v predmetih, za katere so pristojna upravna oblastva (§ 67.), veljajo ta pravila:
V rok, določen po dnevih, se ne računi dan, ko se je pripetil dogodek, po katerem se računi začetek roka. Roki, določeni po tednih, mesecih ali letih, se končujejo s potekom tistega dne, ki po svojem imenu ali številu ustreza dnevu, s katerim se je rok začel. Ako tega dne v kakem mesecu ni, poteče rok zadnji dan tega meseca.
XXV.	Ravnanje s člani rudarskih bratovskih skladnic.
§ 83.
(‘) Osebe, ki so zavezane zavarovanju tako pri Pokojninskem zavodu kakor pri rudarskih bratovskih sklad-nicah, morajo biti zavarovane pri Pokojninskem zavodu po določilih tega zakona in razen tega pri bolniški in invalidski blagajni rudarskih bratovskih skladnic po predpisih pravilnika o bratovskih skladnicah.
\ (J) Za tiste člane rudarskih bratovskih skladnic, ki so postali še pred 1. oktobrom 1914. zavezani pokojninskemu zavarovanju in za katere je prevedba provizij-skega rudarskega zavarovanja v nameščensko pokojninsko zavarovanje urejena že po tedanjih predpisih, ostane ta ureditev nespremenjena.
(3)	Za one člane rudarske skladnice pa, za katere se ureditev, omenjena v prednjem odstavku, še ni izvršila ali ki postanejo sploh šele v bodoče zavezani nameščen-skemu pokojninskemu zavarovanju, ostane za dobo prvih 60 mesecev nameščenskega pokojninskega zavarovanja proti primerni odškodnini načelno v veljavi ono pokojninsko zavarovanje, ki je prej obstajalo pri bratovski skladnici, in sicer v količini tega, kar je bilo na dan pričetka novega zavarovanja pridobljenega pri bratovski skladnici. odnosno kar bo tu pridobljenega, ko se dovrši statutarni staž zavarovanja pri bratovski skladnici.
§ 84.
(l) Odškodnina za nadaljevanje pokojninskega zavarovanja pri bratovski skladnici za dobo prvih 60 mesecev namešČenskega pokojninskega zavarovanja se izračuni po načelih zavarovalne tehnike za dan pričetka tega skrajšanega zavarovanja.
(3)	Bratovski skladnici pripada kot odškodnina iz deleža zavarovane osebe na imovini rudarske pokojninske blagajne toliko, kolikor se ugotovi kot potrebno. Ako njegov delež na imovini ne zadošča, morata nameščenec in njegov službodajalec to, kar manjka, dopolniti s prispevki v denarju po enakih delih. Toda ti prispevki ne sinejo biti večji nego njiju dotedanji prispevki za rudarsko pokojninsko zavarovanje.
§ 85.
Prevedba rudarskega pokojninskega zavarovanja v nameščensko pokojninsko zavarovanje se izvrši lahko na sporazumno željo službodajalca in nameščenca z dovoljenjem ministra za socialno politiko in narodno zdravje in ministra za šume in rudnike tudi drugače, nego je urejeno v §§ 83. in 84. Taka prevedba je možna zlasti v teh pravcih:
1. Zavarovana oseba lahko izstopi iz rudarske pokojninske blagajne, ako je njen delež na imovini te blagajne, eventualno po prostovoljni dopolnitvi, zadosten, da se dokupi tolikšno število službenih let pri Pokojninskem zavodu, da je dovršenih 60 mesecev zavarovanja.
2. Zavarovana oseba se lahko oprosti dolžnosti zavarovanja pri Pokojninskem zavodu, ako ji nudi bratovska skladnica preskrbo, po vrednosti enako zavarovanju pri Pokojninskem zavodu.
3. Zavarovanje pri rudarski pokojninski blagajni ostane nezmanjšano v veljavi trajno ali za določeno dobo poleg zavarovanja pri Pokojninskem zavodu.
§ 86.
Delež zavarovane osebe na imovini rudarske pokojninske blagajne, odnosno ostanek tega deleža po njegovi uporabi v smislu § 84., se mora na dan, ko član izstopi iz rudarskega pokojninskega zavarovanja, vplačati Pokojninskemu zavodu, ki ga mora uporabiti za vštetje službenih let. V teh primerih vštetje službenih let ni omejeno niti glede tega, kdaj se to vštetje lahko zahteva niti glede skrajšanja staža zavarovanja (t. 2. in 3. odst. 3. § 37.).
XXVI.	Prehodno in končne določbe.
§87.
§ 88.
Za pripadnike drugih držav, v katerih obstoje slične uredbe za pokojninsko zavarovanje, in za nameščence podjetij, ki imajo svoj glavni sedež v taki državi, zaposlene na področju tega zakona, izda lahko minister za socialno politiko in narodno zdravje, varovaje vzajemnost ali vršeč pravico povračevanja, druge odredbe glede tega obveznega zavarovanja. Prav tako se lahko izpre-mene predpisi 2. odst. § 24. glede držav, o katerih se tukaj govori.
§ 89.
(*) Pokojninski zavod zavaruje lahko svoje zavarovance tudi na več nego je predpisano po zakonu.
(3)	Za izvajanje zavarovanja na dajatve, večje od onih, ki so predpisane po zakonu, se ustanovi poseben oddelek z ločenim poslovanjem in polaganjem računov. V ta oddelek se dajejo vsi prispevki, ki presegajo normalno izmero, kolikor ne služijo za plačilo prejšnjih dolgov na prispevkih.
(3)	S tem, kar se je plačalo za večje zavarovanje v koledarskem letu, v katerem je nastopila pridobitna nesposobnost ali smrt, in v dveh prejšnjih koledarskih letih, se ne more pridobiti večje zavarovanje. Taka vplačila se vračajo s 4% obrestmi.
(*) Količina prispevkov, s katerimi se pridobiva pravica do izvestnega večjega zavarovanja, se določi s tarifo, odobreno po državi.
(5)	Glede zavarovanja za večje dajatve plačuje Pokojninski zavod družbeni davek.
§ 90.
(') Bivši »Obči pokojninski zavod za nameščence« na Dunaju in oni bivši nosilci nadomestnega pokojninskega zavarovanja, ki imajo svoj sedež zunaj kraljevine Jugoslavije, izgube za kraljevino Jugoslavijo z dnem likvidacije, najpozneje pa z dnem 1. januarja 1919., svojstvo nosilcev pokojninskega zavarovanja. Vse njihove dolžnosti in vse pravice, kolikor izvirajo iz najmanjših zakonitih dajatev in se nanašajo na zavarovane osebe, na izločene zavarovance in uživalce rent v kraljevini, prevzame Pokojninski zavod v Ljubljani, kateremu ostanejo zaradi tega varovane vse pravice do ustreznega dela njihove imovine.
(3)	Pokojninski zavod v Ljubljani prevzame z istim dnem za zavarovane osebe, za izločene zavarovance in za uživalce rent v kraljevini Jugoslaviji tudi rezerve za obveznosti iz onih zavarovanj, ki presegajo najmanjšo zakonito izmero, in pravico do ustrezajočega dela imovine, ki so jo omenjeni zavodi nabrali v ta namen. Obveznosti, ki jih prevzame zavod s prevzetjem te imovine, odredi, kolikor ne bi zadoščale določbe mednarodnih pogodb o likvidaciji (v izvršitvi čl. 275. St. Germainske mirovne pogodbe), v roku 6 mesecev po izvršeni likvidaciji minister za socialno politiko in narodno zdravje v sporazumu z ministrom za finance.
(3)	Z dnem likvidacije preidejo na Pokojninski zavod v Ljubljani tudi vse pravice, ki so jih do tedaj imeli tuji nosilci nadomestnega pokojninskega zavarovanja do svojih članov, službodaialcev in nameščencev, na ozemlju kraljevine Jugoslavije.
(*) Osebe, ki po določilih tega zakona niso zavarovanju zavezane, pa so bile dne 1. oktobra 1914. dejanski zavarovane, se izločajo s tem dnem ali z dnem poznejšega vstopa v službo pri novem službodajalcu iz pokojninskega zavarovanja, in sicer na njihovo zahtevo ali na zahtevo njihovega službodajalca. V primeru zahteve njihovega službodajalca imajo pravico zavarovanje prostovoljno nadaljevati (§ 33.).
(*) Dolžni do dne 1. oktobra 1914. neplačani prispevki za nameščence, ki so zaradi izpremenjenih določil o zavarovalni dolžnosti prenehali biti zavarovanju zavezani, se morajo črtati na sporazumni predlog službodajalca in nameščenca. Pravice izločenega zavarovanca se zmanjšajo v razmerju z vsoto črtanih prispevkov.
(4)	Zavarovani nameščenci in njihovi službodajalci morajo plačevati Pokojninskemu zavodu razen zakonitih prispevkov tudi še nezmanjšani presežek prispevka, ki Je bil določen po tedanjih predpisih o nadomestnem Pokojninskem zavarovanju, Pokojninski zavod pa mora zato nameščence zavarovati po določilih 6. odstavka § 61- Spore v tem predmetu rešuje banska uprava v Ljubljani.
C) Minister za socialno politiko in narodno zdravje lahko dovoli posameznim nosilcem nadomestnega pokojninskega zavarovanja, ki imajo večji del svojih zavaro-vancev na ozemlju kraljevine Jugoslavije, da preneso v določenem roku svoj sedež v kraljevino Jugoslavijo, v tem primeru veljajo zanje namesto določb tega paragrafa določbe § 61.
§ 91.
Ministrski svet se pooblašča, da sme z vladami onih držav, s katerimi je bilo pokojninsko zavarovanje nameščencev prej skupno, sklepati pogodbe o ureditvi medsebojnih odnošajev glede pokojninskega zavarovanja, ^ogovoriti se sme, da se upoštevajo pravice, ki so bile Pridobljene na osnovi zakona o pokojninskem zavaro-Vflnju v eni državi, ob pogoju predaje premijske rezerve v drugi državi tako, kakor da bi bile pridobljene v tej državi; dalje, da se ravna z nameščencem, ki nadaljuje obvezno zavarovanje v drugi državi, glede pravic po §§ 28. do 37. tako, kakor da bi nadaljeval zavarovanje v lastni državi.
§ 92.
Pokojninski zavod ima pravico, da uporabi del varnostnega sklada (§ 38.) in letnih poslovnih prebitkov za dotacijo sklada za povečavanje rent in pokojnin. Višino sklada in pravilnik za povečavanje rent odobrava minister za socialno politiko in narodno zdravje.
§ 93.
Prvi statut Pokojninskega zavoda izda minister za socialno politiko in narodno zdravje tako, da se lahko izvrše prve volitve že do dne 1. julija 1922. Dokler se ne konstituira nova uprava, upravlja Pokojninski zavod komisar, ki ga postavi minister za socialno politiko in narodno zdravje. Minister sme komisarju po potrebi ( dodati sosvet 6 članov, kojih eno polovico tvorijo zastopniki službodajalcev in drugo polovico zastopniki zavarovanih nameščencev. Minister za socialno politiko in narodno zdravje postavi začasno tudi člane razsodišča' *n njihove namestnike, ki se sicer volijo.
§ 94.
Ta zakon naj izvrši minister za socialno politiko in narodno zdravje v sporazumu z ostalimi ministri.
To prečiščeno besedilo pokojninskega zakona za nameščence z dne 16. decembra 1906., drž. zak. št. 1.
L 1907.,
ki je stopil v veljavo dne 1. januarja 1909., z izpre-niembami in dopolnitvami, vsebovanimi v uredbi z dne
5.	junija 1914., drž. zak. št. 138, ki je stopila v veljavo dne 1. oktobra 1914. in se je po uredbi z dne 23. avgu-sta 1914., drž. zak. št. 225, uporabljala tudi na primere Pridobitne nesposobnosti in smrti, ki so nastopili med ■ avgustom iu 1. oktobrom 1914., uadalje v zakonu z due
12. maja 1922., »Službene novine« št. 125/XX, s katerim je bila uzakonjena uredba z dne 27. junija 1921., »Služb, nov.« št. 160, in ki je stopil v veljavo dne 10. junija 1922. z dodatkom, da je veljalo povečanje dajatev in prispevkov (§§ 4., 10. in 39.) že s 1. julijem 1921.,
izdajem na osnovi pooblastitve, vsebovane v t. 1. § 67. finančnega zakona za 1. 1933./1934.
V Beogradu, dne 30. oktobra 1933.; St. Br. 42184.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje Ivan Pucelj s. r.
Uredbe osrednje vlade.
66.
Odpoved sporazuma o mednarodnem registriranju tvorniških in trgovinskih žigov po Braziliji.*
Švicarsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo z noto P—8—1 z dne 30. decembra 1933. ministrstvo za zunanje posle, da so Zedinjene države brazilske dne 8. decembra 1933. odpovedale sporazum o mednarodnem registriranju tvorniških in trgovinskih žigov, sklenjen in podpisan v Madridu dne 14. aprila 1891., revidiran v Bruslju dne 14. decembra 1900., v Washingtanu dne
2. junija 1911. in v Haagu dne 6. novembra 1925., razglašen v »Službenih novinah« št. 223/LXXII z dne 26. septembra 1928.** Skladno s členom 17./II. konvencije pariške unije stopi ta odpoved v veljavo dne 8. decembra 1934. Od tega dne se bo ravnala Brazilija samo po občni uniji, ustanovljeni s pariško konvencijo za zaščito industrijske svojine z dne 20. marca 1883.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
3. januarja 1931.; I’ov. br. 25.859.
67.
Odpoved
mednarodne konvencije o ukinitvi prepovedi in omejitev uvoza in izvoza ter dopolnilnega sporazuma k tej konvenciji po Veliki Britaniji.***
Generalno tajništvo Društva narodov je obvestilo z dopisom C. L. 137—1933-11-V z dne 21. junija 1933. ministrstvo za zunanje posle, da je Britansko cesarstvo odpovedalo izza dne 30. junija 1933. mednarodno konvencijo o ukinitvi prepovedi in omejitev uvoza in izvoza, sklenjeno in podpisano v Ženevi dne 8. novembra 1927., in dopolnilni sporazum k tej konvenciji z zapisnikom, sklenjen in podpisan v Ženevi dne 11. julija 1928., ki sta oba objavljena v »Službenih novinalu št. 229/XCVIII
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
12.	januarja 1934., št. 9/11/27.
** Prim. »Službeni list« št. 12/1 iz 1. 1934. (pripomba).
*** »Slp/.bene, novine kraljevine Jugoslavije« z dne
25.	julija 1933., št. 166/XLVI/503.
z dne 1. oktobra 1929., in to po členu 6. zapisnika o uveljavitvi konvencije in dopolnilnega sporazuma, sklenjenega v Parizu dne 20. decembra 1929.*
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 11 julija 1933.; Pov. br. 12.380.
Banove uredbe.
68.
Izpremembe
v staležu banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 9. januarja 1934., I. No. 8395/1—1933, je bil postavljen dr. Brezovnik Vladimir, primarij V. položajne skupine pri banovinski javni bolnici v Murski Soboti, za primarija IV. položajne skupine 2. stopnje pri isti bolnici.
Z odtokom kraljevske banske uprave z dne 3. januarja 1934., I No. 7413/1—1933, je bil postavljen H 5 t z 1 Vilko, upravno-pisarniški uradnik X. položajne skupine pri banovinski splošni bolnici v Mariboru, za arhivskega uradnika IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 9. januarja 1934., I. No. 7307/11—1933, je bil na osnovi §§ 104., t. 3., in 105. u. z. odpuščen iz banovinske službe Krapec Andrej, upravni uradnik IX. položajne skupine pri splošni bolnici v Mariboru.
Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 5. januarja 1934., I. No. 89/1, je bil postavljen Lavrič Josip, banovinski pristav VIII. položajne skupine pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, za banovinskega sekretarja VI. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 9. januarja 1934., I. No. 5573/1—1933, je postavljen Likovič Josip, banov, pristav VIII. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Ljubljani, za banov, sekretarja VI. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 4. januarja 1934., I. No. 5207/1-33, je postavljen inž. Viher Lavoslav, banovinski tehnični pripravnik pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega tehn. pristava VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 29. decembra 1933., I. No. 1346/2, je postavljen Zega Andrej, banovinski knjigovodja VIII. položajne skupine pri mlekarski šoli v Škofji Loki, za banovinskega rač. kontrolorja v VII. položajni skupini na dosedanjem službenem mestu.
* »Uradni list« št. 174/38 (zakon) iz i. 1929./1930., »Službeni list« št. 642/82 iz 1. 1931.
Razne objave iz »Službenih novinu.
69.
številka 266 z dne 20. novembra 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
14.	oktobra 1933.-, III. štev. 39932, so bili postavljeni: za banskega inšpektorja III. položajne skupine kralj, banske uprave Drav. banovine v Ljubljani dr. Guštin Alojzij, banski inšpektor IV. položajne skupine 1. stopnje; za sreskega načelnika IV. položajne skupine 1. stopnje sreza dravograjskega dr. Tekavčič Karel, sreski načelnik IV. položajne skupine 2. stopnje istega srezi; za sreskega načelnika IV. položajne skupine 1. stop a,e sreza šmarskega dr. Maraž Dioniz, sreski načelnik
IV.	položajne skupine 2. stopnje istega sreza; za višja nadzornika policijskih agentov VII. polož. skupine pri upravi policije v Ljubljani Močnik Matija, pri pred-stojništvu mestne policije v Ljubljani Čajnik Franc, nadzornika policijskih agentov VIII. položajne skupine.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 18. oktobra 1933., III. štev. 39921, je bil premeščen po potrebi službe za politično-upravnega sekretarja
VI.	položajne skupine kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani Žnidaršič Franc, sreski podnačelnik iste položajne skupine sreza dolnjelendav-skega.
Dovolitev uvažanja in razširjanja. Dovoljeno je uvažati v našo državo in v njej razširjati z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 13. novembra 1933., in sicer: z I. štev. 41427 »Salzburger Volksblatt«, z I. štev. 41425 »Makedonika Nea-,, ki izhaja v Solunu in z I. štev. 41426 »Freie Stimmen«, ki izhajajo v Celovcu.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 13. novembra 1933.,
I.	štev. 41428, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigi Aufbau des Abendlandos« in »Arbeitsplan auf Grund des Viermachtepaktes« od Ervina Sarkotiča, izdaja Dunaj — Leipzig,
Številka 267 z dne 21. novembra 1933.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
28. oktobra 1933., stev. 28661, je bila sprejeta ostavka, ki jo je podat na državno službo ing. Ditrich Anton, tehnični višji pristav VI. položajne skupine tehničnega oddelka kraljevske banske	uprave Dravske banovine
v Ljubljani.
Številka 268 z dne 22. novembra 1933. .
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
26. oktobra 1933. je napredoval v IV. položajno skupino 2. stopnje.dr. Orožen Janko, profesor realne gimnazije v Celju in uradnik V. položajne skupine.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
18. oktobra 1933. je napredoval v VII. položajno skupino Šegula Josip, nastavnik deške meščanske šole v Celju in uradnik VIII. položajne skupine.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mibalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
^	Priloga	k	7.	kosu	V.	letnika	z	dne	24.	januarja	1934.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 1769/1.	184
Natečaj.
Po izvršnosti in pravnomočnosti odloga kraljevske banske uprave VI. štev. 18.052/li z dne 14. novembra 1933., o Potrebi ustanovitve javne lekarne v Mozirju, in na osnovi § 12. zakona o le* tarnali in nadzorstvu nad prometom z zdravi!li ter čl. 8. pravilnika o izvrše-vanju tega zakona, razpisujem natečaj
za podelitev lekarniške koncesije za otvoritev in obratovanje nove prve jav-lekarne v Mozirju, z okolišem vse °cine Mozirje.
Prosilci, ki morajo imeti pogoje po 8 6. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili, naj predlože 8yoje pravilno z vsemi potrebnimi prilogami opremljene in kolkovane prodaje najpozneje do 1. marca 1934. pri kraljevski banski upravi Dravske banovine.
v Prošnje, ki ne bi prispele pravo-casno, kakor tudi prošnje brez potrebnih listin, se ne bodo upoštevale.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 16. januarja 1934.
Ban: dr. Marušič s. r.
VI. 14350/14.	150
Natečaj.
Po izvršnosti odloka kralj, banske dprave VI. št. 14350/8 z dne 7. septembra 1933. o potrebi ustanovitve novo, Po vrsti druge javne lekarne v mestu Kranju, ter na osnovi § 12. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili in čl. 8. pravilnika za izvrševale tega zakona razpisujem
natečaj, za podelitev lekarniške koncesije za ^tvoritev in obratovanje nove, po redu druge javne lekarne v Kranju, z naslednjim rejonom, in sicer vzhodno ležeči del občine Kranj počenši pri mestni hiši.
Prosilci, ki morajo imeti pogoje § 6. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad Prometom z zdravili, naj predlože svoje z vsemi potrebnimi prilogami pravilno "Premij ne in kolkovane prošnje najpozneje do 15. marca 1934. pri kralj, banski upravi Dravske banovine.
Nepravočasno prispele prošnje, kakor tudi prošnje brez potrebnih listin, 8e ne bodo upoštevale.
Kraljevska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani.
dne 9. januarja 1934.
Ban: dr. Marušič s. r.
VIII. No. 281/1.	135	2—2
Razglas.
Cihlar Josip je projektiral na Tyrševi cesti Jt. 69 v Ljubljani zgradbo tekstilne tovnrne.
O tem projektu se razpisuje komisijska obravnava na podstavi § 112. v zvezi s § 122., točka 4., obrtnega zakona, 6 84. gradbenega zakona, § 73. z. u. p. in zadevnih cestnih predpisov
na dan 30. januarja t. I. s sestankom komisije ob 9. uri na kraju samem. Obenem se odločba mestnega načelstva ljubljanskega z dne 11. aprila 1933., II. št. 14708, po § 135., točka 1., v isti stvari razveljavlja.
O tem se interesentje obveščajo s pristavkom, da so načrti nameravane naprave do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled. Dotlej je vložiti morebitne ugovore pri tem uradu, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira na nje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. januarja 1934.
Po pooblastilu bana,
načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo:
dr. Marn s. r.
V. No. 99/23.	148—3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje za delno regulacijo Ljubljanice v Ljubljani
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 6. februarja 1934. ob 11. uri dop.
v prostorih hidrotehniškega odseka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se preti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri Hidrotehn. odseku Ljubljana, Gledališka ulica 8/IV.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega preračuna, ki znaša dinarjev 1,200.098-80.
Podrobnosti razpisa se razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 19. januarja 1934.
*
149
Iznrememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Winterhalter-Lavrič Dušana, zobozdravnica v Ljubljani, je bila vpisana
v imenik Zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Kraljevska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani, dne 11. januarja 1934.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
P IV Os 36/33-6	152
Razglasitev preklica.
S sklepom sreskega sodišča v Celju z dne 3. XI. 1933., opr. št. L IV Os 36/ 33—6, sta bila Cmok Mihael in Cmok Simon, oba posestnika, prej stanujoča v Stopčah št. 3, občina Sv. Jurij pri Celju okolica, zaradi slaboumnosti preklicana.
Za skrbnico je bila postavljena Smole Marija, posestnica v Tratni št. 33 pri Sv. Jurju ob juž. žel.
Sresko sodišče v Celju, odd. IV., dne 18. januarja 1934.
S 71/33.	173
Razglasitev preklica.
S sklepom sreskega sodišča v Kozjem z dne 17. novembra 1933., opr. štev. Os 1/33—10, je bil Perc Josip, posestnik, prej stanujoč v Gostinci št. 32, pristojen v obč. Virštanj, r. k., oženjen, sedaj delavec, Ostrožno 40 pri Celju, zaradi zapravljivosti omejeno preklican.
Za oskrbnika-pomočnika je bil postavljen Perc Mihael, posestnik v Rud-nici.
Sresko sodišče v Kozjem, odd. I.,
dne 22. decembra 1933.
*
I Po 610/33—5.	180
Oklic.
Tožeča stranka Cvikelj Marija, Ljubljana. Staničeva ulica 2, je vložila proti točeni stranki Cviklju Avgustu, potniku pri zavarovalnici »Karitas« v Ljubljani, radi ločitve zakona k opr. štev. I Po 610/33 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 28. februarja 1934. ob 8.30 uri pred tem sodiščem v sobi št. 140, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, je bil postavljen Hibšer Ivan, sodni poduradnik v pok. v Ljubljani, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Spravni poskusi so se vršili dne 21. decembra, 28. decembra 1933. in 4. januarja 1934., ko se je hkratu opravil prvi narok in je skrbnik v odrejenem roku podal odgovor na tožbo.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. I., dne 18. januarja 1934.
I.	P 545/33—1.	173
Oklic.
Tožeča stranka Košec Terezija, pos. v Mali Brezi, je vložila proti toženi stranki Rejc Antoniji, služkinji neznanega bivališča, radi Din 2.700-— s prip. k opr. št. II P 545/33—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 17. februarja 1934. ob pol 9. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 5. razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja nadoficial Kokol Josip v Laškem, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler, ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Laškem, odd. II., dne 27. decembra 1933.
•J;
II P 546/33-1.	177
Oklic.
Tožeča stranka Rejc Marija, pos. v Mali Brezi, je vložila proti toženi stranki Rejc Antoniji, služkinji neznanega bivališča, radi Din 3.600-— s prip. k opr. št. II P 546/33 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 17. februarja 1934. ob pol 9. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 5, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Kokol Josip, viš. pisar, oficial v Laškem, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Laškem, odd. II.. dne 27. decembra 1933.
•j*
I 0 68/33—6	153
Oklic,
s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Kregar Franc, posestnik v Bakovcih štev. 138, je umrl dne 8. maja 1933. v Bakovcih.
Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine, Se pozivljejo, da napovedo in' dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne ‘16. februarja 1934. ob 9. uri v sobi 19 ustno, ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikakršne nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi s plačilom napovedanih terjatev pošla.
Sresko sodišče v Murski Soboti, odd. L.
dne 5. januarja 1934.
H*
I R 422/34—3.	172
Amortizacija.
Na prošnjo Bariča Markota iz Gornjih Kadenc 10 se uvaja postopanje za amortizacijo vložne knjižice štev. 44.784 (165795) Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani, ki jo je baje izgubil in se njen imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev od te razglasitve svoje pravice.. Po preteku tega roka se bo proglasila vložna knjižica kot brez moči.
Sresko sodišče v Črnomlju, dne 16. januarja 1934.
V R 1321/34—3.	182
Amortizacija.
Na prošnjo Visnoviča Franca, zlatarja v Mariboru, Gosposka ul. 19, se uvaja postopanje za amortizacijo spodaj navedene hran. knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil, ter se njen imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 (šestih) mesecev, po-čenši od dneva razglasitve v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da jo knjižica brez moči.
Oznamenilo izgubljene knjižice: hranilna knjižica Posojilnice v Mariboru št. 19.623 z imovino po Din 8.610-— 64 par pod geslom »France«.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 19. januarja 1934.
jJ;
Va I 179/33—15	167
Ustavitev dražbenega postopanja in izbris knjižnih zaznamb.
Zahtevajoča stranka: Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani.
Zavezana stranka: Pollak Jean B., industrialec in posestnik v Ljubljani, Erjavčeva cesta 12, radi Din 500.000-— s prip.
Izvršba z dražbo nepremičnin: tus. zemljiška knjiga vi. št. 27, 28 in 72, k. o. Gradiško predmestje, ki jo je dovolilo to sodišče s sklepom z dne 12. aprila 1933., opr. št. Va I 179/33—2, se PO § 200, št. 3 izvrš. r. ustavlja. Pred pretekom pol leta po ustavitvi se zaradi iste terjatve ne sme predlagati novo dražbeno postopanje.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. Va., dne 3. januarja 1934.
Va I 793/33-15	165
Dražbeni oklic.
Dne 22. februarja 1934. dop. ob p o 1 d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: 1. hiša na Sv. Petra cesti št. 83, prav 81, z gospodarskim poslopjem, vrtom in njivo;
2. vila z dvoriščem, dvema vrtnima parcelama ter stražnico z dvoriščem;
3. zasebna pot, zemljiška knjiga k. o. Šentpetersko predmestje T. del, vi. št. 151, 588, 589.
Cenilna vrednost: ad 1. 657-945-40 dinarjev; ad 2. 666 758-70 dinarjev; ad 3. 36.420-— dinarjev.
Vrednost pritikline: Električna akumulatorska postaja ter stikalne plošče, katerih cenilna vrednost je upoštevana pri cenitvi vile.
Najmanjši ponudek: ad 1. 430.573-—; ad 2. 373.780-— dinarjev; ad 3. 23.780-— dinarjev.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Liubliani, dne 8. januarja 1934.
E Va 4525/32—44	l66
Dražbeni oklic.
1)	n e 23. f e b r u a r j a 1934. dopoldne ob devetih bo na mestu samem v Škofljici št. 10 dražba nepremičnin:
1.	hiša na Škofljici št. 10 z gospodarskim poslopjem, vrtom, travnikom h' pritiklino; 2. travnik, pare. št. 663/2;
3.	travnik, pare. št. 664/4; 4. travnik za žel. progo pare. št. 666/3, zemljiška knjiga k. o. Lanišče, vi. št. 560, 270.
Cenilna vrednost: ad 1. 337.166— dinarjev; ad 2. 32.700-— dinarjev; ad 3. 34.275-— dinarjev; ad 4. 17.910 dinarjev.
Vrednost pritikline: Din 10.030—■
Najmanjši ponudek: ad 1. 255-000—-dinarjev; ad 2. 22.000-— dinarjev; ad 3-
23.000-— dinarjev; ad 4. 12.000-— dinarjev.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasjti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati ■ glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 7. januarja 1934.
Vpisi v trgovinski reg-ister.
Vpisale so se nastopne firme:
56.
Sedež: Domžale.
Dan vpisa: 12. januarja 1934. Besedilo: Mehanična tkalnica, družba z o. z.
Obratni predmet: tovarniško izdelova*. nje raznega tekstilnega blaga.
Družbena pogodba z dne 22. decembra 1933. in dodatek z dne 3. januarja 1934.
Visokost osnovne glavnice: 200.000—-dinarjev.
Na to vplačani zneski v gotovini:
100.000-— dinarjev.
Poslovodje: Sever Marijan, cand. ing-v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 12. Hafner Alojz, trgovec v Ljubljani, Černetova ulica št. 27.
Za namestovanje upravičen: Dva poslovodji ali en poslovodja in en prokurist kolektivno, če ima družba dva ali več poslovodij; če ima družba le enega poslovodjo, podpisuje le-ta samostojno-Podpis firme: Upravičeni poslovodje pristavijo lastnoročno svoj podpis pod besedilo firme, ki je lahko tiskano, -j štampiljko odtisnjeno ali napisano od kogarkoli.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. januarja 1934.
Fi 774/33 - Rg C V 141/1
*
57.
Sedež: Litija.
Dan vpisa: 12. januarja 1934. Besedilo: Lcbingcr Hinko.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom, dežel, pridelki in lesom-
Stran 31.
-	ft
Imetnik: Lebinger Hinko, trgovec v Litiji št. 19.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. januarja 1934.
Fi 12/34 — Kg A VII 130/1
58.
*
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 14. decembra 1933.
Besedilo: Chemogcna, družba z o. /,.
Obratni predmet: Nakup in prodaja ter izdelovanje kemičnih izdelkov za mdustrijo in obrt.
Družbena pogodba z dne 25. novem* °ra 1933. Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice: 100.000-— di arjev.
Na to vplačani zneski v gotovini: 2č 000 Din.
Poslovodje: Budna Kazimir, ravnatelj v Ljubljani, dr. Ambrožič Ivan. profesor v P. v Kranju 117.
Družbo zastopata in podpisujeta družino firmo kolektivno po dva poslovodji i*‘i pa en poslovodja in en prokurist tako, da pristavita svoja podpisa pod besedilom tvrdke, ki je lahko pisano od kogarkoli, tiskano ali s štampiljko odtaljeno, prokurist s pristavkom, ki Ozoačuie prokuro.
Okrožno kot tre. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. decembra 1933.
Fi 693/33 - Rg C V 140/1.
Vpisale so se tzpremembe in dodatki pri nastopni firmi:
59.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 16. januarja 1934.
Besedilo: »Aurea« tvornica in veletrgovina za zlatnino, kovine in ure v Lelju, družba z omejeno zavezo.
Izbriše se poslovodja Pavel Bellak.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I„ dne 16. januarja 1934.
Rg C I 43/29
Konkurzni razglasi
«o.
Bor 1/34.
144
Poravnalni oklic.
. Uvedba poravnalnega postopanja o hhovdni Kališnika Alojza, stavbenika v Lel ju, registrovanega pod firmo Rg A ‘I 181 v Celju.
Poravnalni sodnik: dr. Mak Ivan, sodnik okrožnega sedišča v Celju.
Poravnalni upravnik: dr. Karlovšek Josip, odvetnik v Celju.
. Nairok za sklepanje poravnave pri tjhienavanem sodišču, soba št. 2, dne L marca 1934. ob devetih.
Rok za oglasitev do 23. februarja 1934. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 16. januarja 1934.
„ %
61.
Por 3/24—2	#	#	168
Poravnalni oklic.
. Uvedba poravnalnega postopanja o tmovini Pestotnika Franceta, neprot.
trgovca v Ljubljani, Sv. Petra c. 14.
Poravnalni sodnik:	Avsec Anton,
sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: Trebar Ivo, zasebni uradnik na Rudniku 24.
Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču, soba št. 140, dne 28. februarja 1934. ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 22. febr. 1934, (na okrožno sodišče v Ljubljani). Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. januarja 1934.
62.
*
145
Por 9/33.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o ime vini Šmida Matija, trgovca v Novi vasi, pošta Št. Jurij ob juž. žel.
Poravnalni sodnik: dr. Mak Ivan, sodnik okrožnega sedišča v Celju.
Poravnalni upravnik: dr. Hrašovec Jurij, odvetnik v Celju.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 2, dne 22. februarja 1934. ob devetih.
Rok za oglasitev do 17. februarja 1934.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 16. januarja 1934.
Razglasi razi# uradov
Št. 84.
in oblastev
Razpis.
151
Županstvo občine Braslovče razpisuje mesto samoupravnega živinozdravnika za sodni okraj Vransko s sedežem v Braslovčah.
Pogoji za sprejem: Dokazila za upravičeno izvrševanje živinozdravstva v kraljevini Jugoslaviji, izpolnitev predpisov pravilnika, ki ga je izdalo ministrstvo za kmetijstvo dne 29. III. 1926., Vt. broj 3847, za oceno strokovne izobrazbe veterinarjev ob vstopu v državno ali samoupravno službo.
Obveza vseli dolžnosti, ki jih predpisuje uredba kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 13. decembra 1930., III, No. 18408.
Plačilni pogoji: Občina Braslovče mesečno Din 300-—. Sreski kmetijski odbor Celje Din 300-— ter subvencija banske uprave.
Prošnje je nasloviti na županstvo občine Braslovče.
Županstvo občine Braslovče, dne 18. januarja 1934.
*
157
Štev. R. U. 118/06—72 Štev. R. U. 696/31—10 Štev. R. U. 725/32—9 Agrarni primer: Globeli I Globeli II Globeli III
Razglas o razgrnitvi načrta
o nadrobni delitvi skupnih zemljišč posestnikov iz Globelji.
Načrt o nadrobni delitvi skupnih zemljišč vi. št. 187, 184, 405, katastralna občina Žigmarice, sodni okraj Ribnica, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. X. 1878, dež. zak. št. 2/1888, od dne
26.	januarja 1934. do vštetega dne
8.	februarja 1934. pri načelniku gospodarskega odbora Veselu Tomažu v Globelji št. 7 razgrnjen na vpogled vsem deležnikom.
Obmejitev zemljišč s kolči na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval 26. januarja 1934. v času od 10. do 11. ure pri načelniku gospodarskega odbora.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne 26. januarja 1934. do dne 24. februarja 1934. pri podpisanem komisarju za agrarne operacije v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V Ljubljani, dne 16. januarja 1934.
Komisar za agrarne operacije: II Dr. Miršič s. r,
*
Agrarni primer: Loče II.	156
Štev. R. U. 201/30.
Razglas o razgrnitvi načrta
o Nadrobni delitvi skupnega zemljišča posestnikov iz Loč.
Načrt o nadrobni delitvi skupnega zemljišča in sicer parcele št. 837/14, vpisane pod vi. št. 204 kat. občine Loče, sodni okraj Brežice, bo na podstavi §95. zakona z dne 26. maja. 1909., dež. zak. št. 44, od dne 29. januarja 1934. do vštetega U. februarja 1934. pri načelniku gospodarskega odbora Bogoviču Alojzu v Ločah št. 10 razgrnjen na vpogled vsem deležnikom.
Obmejitev zemljišča s kolči na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval dne 29. januarja 1934. v času od 9-30 do 10.30 ure pri načelniku gospodarskega odbora v Ločah št. 10.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne 29. januarja 1934. do dne 27. februarja 1934. pri podpisanem komisarju za agVarne operacije v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V Ljubljani, dne 16. januarja 1934.
Komisar za agrarne operacije: II
Dr. Maršič s. r.
*
Št. 67*
Razpis.
97-3-3
Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studencc razpisuje za zavod na Studencu dobavo raznovrstnega lesenega pohištva. (Omare, mize, klopi, stoli.)
Ponudbo je vložiti do 24. jan. 1934. ob 11. uri dopoldne.
Pogoji pri podpisani upravi.
Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani, Poljanski nasip 52,
dne 10. januarja 1934.
*
št. 4992/33.	105—3—3
Razpis.
Ker ustna licitacija za dobavo drv, razpisana za dan 11. decembra 1933., ni uspela, se razpisuje na podlagi čl. 94. zakona o drž. računovodstvu ponovna ustna licitacija za dobavo
250 pr. m subili bukovih drv na dan 27. januarja 1934 ob 11. uri v upravni pisarni.
Pogoji in navodila za licitacijo se dobe istotam ob uradnih urah.
Drž. zdravilišče v Topolšici, dne 5. januarja 1934.
*
Št. 642/33.	179
Razpis.
Z odobritvijo gospoda bana Dravske banovine in na podlagi člena 85. zakona o državnem računovodstvu ter § 14., točka 4., finančnega zakona za let) 1932./33. razpisuje, podpisana direkcija oddajo naslednjih obratnih prostor,ov zdravilišča:
1. trgovski lokal v pokritem šotališču,
2. obrtni lokal v pokritem šctališču.
Navedeni prostori se oddajo v najem
za dobo 3 let s tem, da se veljavnost najemne pogodbe lahko podaljša vsakokrat za nadaljnje leto., če se pogodba ni odpovedala do 1. novembra vsakega leta.
Najemnino je ponuditi za vsak razpisan lokal posebej.
Oddaja ni vezana na najvišjega ponudnika, prav tako si tudi uprava pridržuje pravico, da se lokali vobče ne oddajo ali pa da se vnovič razpišejo.
Vsaki ponudbi je priložiti potrdilo zdraviliške blagajne o plačanem vadiju v višini 10% ponudene vsote za leto 1934. Z vadijem jamči ponudnik, da ostane v besedi do končne rešitve svoje ponudbe. Ponudnikom, katerim se obrati dodelijo, se pridrži vadij kol kavcija za izpolnjevanje najemne pogodbe, ostalim pa se vrne.
Ponudbi je končno priložiti dokazila o strokovni sposobnosti, državljanstvu, odnosno domovinstvu in o zadostni višini obratne glavnice.
Pismene ponudbe, opremljene po navedenih pogojih in pravilno kolkovane, je vložili najkasneje do 15. februarja 1934. pri direkciji zdravilišča Rogaška Slatina.
#.
Direkcija zdravilišča Rogaška Slatina, dne 20. januarja 1934.
Razne objave
169
Vabilo v na ustanovni občni zbor
delniške družbe »Automontaža« delavnica d. d. v Ljubljani,
ki bo dne 3. februarja 1934. ob 11. uri dopoldne v prostorih Jugoslavenske banke d. d., podružnice v Ljubljani, Tyršc-va c. št. 7/1., s temle dnevnim redom:
1. Volitev predsednika zbora in 2 skru-tinatorjev;
2. sklepanje o ustanovitvi delniške družbe in o končnoveljavni ugotovitvi vsebine družbine pogodbe, kakor je le-ta oblastveno odobrena;
3. volitev članov upravnega sveta;
4. volitev članov nadzornega odbora.
V Ljubljani, dne 20. januarja 1934.
Inž. Stanko Bloudek, Henrik Graner ml., Tjehomil Jenko,
Josip Ljubič.
*
176
Vabilo na redni občni zbor »Bajtarja«, stavbene in kreditne zadruge železniških uslužbencev v Ljubljani, registrovane zadruge z omejeno zavezo,
ki se ho vršil v nedeljo, dne 18. februarja 1934. ob pol 9. uri dopoldne v suterenskih prostorih hotela »Metropol«,
z naslednjim dnevnim redom:
1. Poročilo načelstva;
2. poročilo nadzorstva;
3. odobritev letnega računa 1933.;
4. volitev novih Članov načelstva;
5. volitev nadzorstva;
6. slučajnosti.
Ako bi ob določeni uri občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure kesneje nov občni zbor, ki je v smislu pravil sklepčen pri vsakem številu navzočnih članov.
V Ljubljani, dne &. januarja 1934.
Načelstvo.
❖
170 2—1
Oklic.
Kmetijsko društvo v Žužemberku, r z. z o. z.: naznanja, da je v zadružni register pod Fi 82/33 — Zadr. II 238/6 vpisana uvedba likvidacije to zadruge in da sta likvidatorja dosedanja načel-stvena člana Koželj Franc iz Mačkovca št. 8 in Lavrič Karol iz Žužemberka št. 84.
Besedilo zadruge ima odslej pristavek »v likvidaciji .
Upniki se pozivajo, da se zglasijo pri zadrugi.
Žužemberk, dne 29. decembra 1933.
Likvidatorja.
i 29-3-2
Poziv upnikom.
Gospodarska zadruga v Ormožu, reg-zadr. z omej. zav., je prešla v likvidacijo ter poziva upnike, da prijavijo svoj® terjatve. Likvidatorjii so člani dosedanjega načelstva.
Ormož, dne 12. januarja 1934.
Gospodarska zadruga v Ormožu, rogistrovana zadruga z omejeno zavezo
v likvidaciji.
*
l7o
Licitacija
zastavnih predmetov
se bo vršila dne 14. februarja 1931. Začetek ob 9. uri dopoldne.
Prodali se bodo: Efekti št. 27.367 do 29.106, dragocenosti št. 4451 do 6966, ki se do 10. februarja 1934. ne podaljšajo ali ne dvignejo.
Dne 12. in 13. februarja 1934. ostane zavod za promet s strankami zaprt.
Oblastv. koncesionirana zastavljalnica
V.	Kem v Mariboru.
❖	o
153—3—2
Objava.
Izgubila sem dne 19. novembra 1933-na cesti Plač—Svečina železniško legitimacijo za 50% znižano vožnjo, izdan0 dne 19. aprila 1933., št 273.801, od direkcije drž. železnic v Ljubljani na ime: Suhadclčan Frančiška, žena p°c*' preglednika finančne kontrole. Proglašam jo za neveljavno,
Suhadolean Frančiška s. r.
*
155
Objava.
Naslednje, na ime Šikovec Rudolf, rodom iz Sirij, obč. Loka, izdane listine sem izgubil in jih proglašam za neveljavne: delavsko knjižico, učno izpričevalo, pomočniško pismo, domovnico, krstni list, nravstveno izpričevalo, izpričevalo prikrojevalnega tečaja in vojaško knjižico;
na ime: Potočan Henrik, rodom iz Radene vasi, se razveljavljajo: delavska knjižica, učno izpričevalo, pomočniško pismo in izpričevalo o pomočniški preizkušnji.
Šikovec Rudolf s. r. Potočan Henrik s. r-
Slov. Konjice, dne 14. januarja 1934
Objava.
Podpisani Franc Šumer. trgovec v Ljubečni, občina Škofjavas, srez Celje, sem izgubil prometno knjižico za moški bicikel znamke Graziosa tovarniška štev-769.205, reg. št. No. 1042/1933. Proglašam jo za neveljavno.
Ljubečno, 19. januarja 1934.
Franc Šumer s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: 0. Mibalek v Ljubljani.