MOJ VRČ 
V novo jutro stopam 
z delčkom prejšnjega dne. 
219 
Polnim že tisočkrat izpraznjen vrč. 
Njegova globina je brezmejna. 
Nekoč ga napolnim čez rob 
in spolzim po gladkem lošču 
nazaj v rodovitnico. 
NJENA KRUŠNA PEČ 
Črna ruta in dolgi beli lasje. 
Še vedno je lepa. 
Poleno v tresočih rokah. 
Mokrih oči in drhtečih ustnic 
se je zazrla vame. 
»Hudiča bom skurila, tega zlodeja.« 
Smeje se. 
Včasih je pekla dober kruh, 
po celi hiši je dišalo. 
DEŽ 
Njegove solze močijo vroče jezike. 
Gosta sopara se dviga iz naših pregretih gobcev. 
Zemlja je polna besnečih psov, 
je polna mojega vpitja. 
Tu doli ni Tišine. 
So samo solze in hrupna zemlja, 
ki požira svoje otroke. 
KARTUZIJANI 
Globoko v zemljo pogreznjeni črni križi. 
Prst pod njimi se je že zdavnaj umirila. 
Kot kadilo se dviga jutranja meglica 
izpod bele snežne obleke. 
Benedicamus Domino 
KOČIJA 
Obrežje reke in dom, 
ki počiva na temelju nebes, 
vkovan v ozvezdja. 
Kočija Velikega medveda. 
220