Poštnina plačana v gotovini. CENA DIN 1.50. LETO L H' 1 LIST DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE. / IZHAJA DVAKRAT MESEČNO.__________________ŠTEV. 2. Pomladanski mariborski sejem 11 HULol \ ^ iooo h iv.Vtn |<* ULM Svet Jožef u Studencah. Spisal Jurček Frnikula. Kakr so u ranči Metavi jenšen-cih in trugih krajih prelepe Mariborske okolice fantofski pretepi stari potrebni in prijetni narodni običaji takoje tudi sv. jošef u studencih dan cisfega vesela in resnične zabave. Kajti nata danv se sperejo u studencih is tseh krajef Mariborske oklice okromne mnošice našega milega dobrega vernega in poštenega lutstva. Tam napravi jo veliko gnečo in se nafdušeno med-sabo ruvajo in suvajo in krčijo kakor hitler janci u Austriji ali kakor nakaki metnarodni nokometni tekmi. Ponosni fanti nosijo u rokah kole u podobi lesenih zlic in tepejo snimi truge po hrbtih. Sato jim pravimo da so tepci. Kramarji prodajajo rasnovrstno robo fsi drugi pa zijala. Tako se rasvija ši-vahna trgovina. Sem pa pridejo tudi ljutje ki nč ne kupijo in prodajo in ki prinesejo domov ure verižice denar in truge koristne stvari. Na vrtlakih se vrtijo fanti, punce in druge životine. Pofsod je prelepa muzka in is gostiln se raslega prelepa narodna pesem ot kmečkih fantof: Prim6jduš krucefiks Frdaman pojb aufbiks, Kar pridi sem če maš Kaj krapafca kuraš. Ti bučo bom razbia No čreva vun spiistia. „Tote“ novice. S kitajsko-japonske fronte. Na ki- tajsko-japonski fronti ni nič novega. Niti na eni niti na drugi strani ni razen par tisoč mrtvih nikakih izgub. Trdi se, da bodo zmagali — Rusi. V Planici so se vršile preteklo nedeljo tekme v smuških skokih. Tam je bil dosežen svojevrsten rekord. Zaletel in odgnal se je Bradi še kot Avstrijec, po 60. metrih padel na zemljo že kot Nemefc. Vsa naročila in prispevke nam pošiljajte na naslov, ki je označen na zadnji strani. Želimo si čimveč sotrudnikov iz vseh krajev Slovenije. Prihodnja številka izide 1. aprila (in sicer resnično!). Veselje. V četrtek zvečer so nekje se keglali, Prenose po radiu so poslušali. Ko čuli so: Hitler gre hitro naprej, Veselje je njihovo bilo brez mej. So kegle zavrgli, zahtevali vina. Vsa srečna napila se „naša" manjšina. „Heil Hitler, heil Hitler," so vpili na glas. „Zdaj časi se bližajo boljši za nas." Od sreče se tresla dvorana je cela, Družba je pila, proslavljala, pela. So take množine prenesla telesa, Da gnale bi — mlinska železna kolesa. In rekli so: ,.Bratje, mi vsi smo si pravi, Naj teče nam meja državna ob Dravi. Zdaj pijemo lahko in dalje keglamo, Ker hiše na pravi mi strani imamo. Sladko vince piti, dobre volje biti ... b KDOR IMA DENAR . . . Po zaščito! Kdor ima denar — fin, nobel je gospod, Kdor pa revež je — v nadlego je povsod. Kdor ima denar — se s piškami gosti, Kdor pa revež je — obira le kosti. Kdor ima denar — rad rujno vince pije, Kdor pa revež je —4vodo si v grlo lije. Kdor ima denar — kadi le portorike, Kdor pa revež je — na tleh pobira čike. Kdor ima denar — se z avtom kam pelja, Kdor pa revež je — po cesti peš caplja. Kdor ima denar — ljubiti sme dekline, Kdor pa revež je — lahko požira sline. Kdor ima denar — red nosi svet'ga Save, Kdor pa revež je — lase si puli z glava. Kdor ima denar — je vrl nacionalist, Kdor pa revež je — proklet je komunist. Kdor ima denar — pogreb ima svečan, Kdor pa revež je — kot pes bo pokopan. Kdor ima denar — zanj berejo se maše, Kdor pa revež je — pa naj hudič ga jaše. Vrhovni poveljnik (na meji, ki danes ni več meja: „Kje je sovražnik?" General: „Nikjer ga ni videti". Poveljnik: „Torej le, hrabra armada, junaško naprej proti sovražniku! Heil und Siegl" Kakor smo zvedeli iz zanesljivega vira, se je v noči od 11. na 12. marca t. I. preselilo vse prebivalstvo avstrijske republike z vsem imetjem v Nemčijo — brez vlakov, avtomobilov, ladij in drugih prevoznih sredstev. Preselili se niso samo tisti, ki so se izselili v zapore in v inozemstvo, kakor le-gitimisti in Židi, ki niso nemške rase. O treh ribnikih. V nedeljo popoldne sem šel na sprehod. Do ribnikov treh me vodila je pot. V gostilno zavil sem, naročil jedil. Preganjal popoldne sem, jedel in pil. Poplačal račun sem, pred vrati postal, Sem tuhtal in mislil, kam bi se podal, Na desno sem krenil, med drevje zavil, Da svežega zraka bi tam se navžil. Sem v gozdu si našel primeren kotič: Pod drevjem košatim bil bezgov grmič. Prižgem cigareto, naenkrat spoznam, Da tukaj ostati ne bom mogel sam. Prihajala meni nasproti sta dva. Zaljubljenca najbrž! Pod roko sta šla. Kaj zdaj bi naredil, mi v glavi roji? ,,Pobegni brž v mesto, al' se jima skrij I" Ugasnil sem ,,Zeto" in — hop na drevo. Tu gori me nihče opazil ne bo. Si mislim: „Glej, danes pač srečen slučaj Očem mojim nudil bo še marsikaj!" In res, baš pod mano prav kakor nalašč Odvrže na travo si dečko svoj plašč. Objame devojko, tako govori: „Oh, Micka, za vedno boš moja le ti! En mesec in pol že za tabo norim. Za tebe bi umrl, za tebe živim. Daj, prosim te, Micka, da moja si vsa, Potem te bom ljubil iz vsega srca." ,,Vse drugo bi dala, le tega pa ne. Ker sem in ostanem pošteno dekle! Ko enkrat pred župnikom rekla bom: Da, Od takrat za vedno le tvoja bom vsa." „Primojdun“, si mislim, „glej, ta je pa freh, Te punčke ne bo imel tak' hitro na tleh. Je škoda za čas, ki zapravlja ga z njo. Jaz vzel bi si tako, kjer lažje bi šlo!" No, Janez pa ni bil tak hitro odbit, Drugače začel je razpredati nit. Pritiskal je Micki goreče poljube, V uho šepetal ji različne obljube. Nekaj Gorinškovih. Komik mariborskega gledališča, ki je tudi v civilu znan po svojem humorističnem žargonu, je že kot dijak pozabaval marsikoga s svojimi potegavščinami in svojo lakonično in zabavno odrezavostjo. Nekaj teh šaljivih dogodbic nam je prišlo na uho: POBEGLI RAZRED. Pred zemljepisno uro v nekem razredu na stari celjski gimnaziji je ušel ves razred skozi zelo nizka okna stare nemške gimnazije na cesto. Ko je vstopil profesor, ni bilo razen skritih miši niti žive duše v razredu. Prihodnjo uro, ko so se bili dijaki po utrudljivem pohajkovanju spet vrnili v šolo, prihrumi ves srdit stari ravnatelj in začne s preiskavo: — „Alič, zakaj ste ušli skozi okno?" Alič se odreže: „Ker je ušel tudi Bizjak!" In Micka je v mnogočem brž popustila, Mu roke tja v kuštravo glavo zarila. Kar solze sem videl ji v njenih očeh, Ko Janezu reče (pa prav nič več freh): „Oh, jaz bi že rada, saj tvoja sem vsa. Bojim pa otrok se, to mnogo koštal" ,,S tega si, moj ljubček, ne delaj skrbi! Saj on tam nad nami otroke redi." Je meni b'lo dosti, na glas sem zavpil: ,,Kaj, jaz da bi Vama otroke redil?" In tam na drevesu sem sklenil trdno, Da k ribnikom trem me nikdar več ne bo. B. Ravnatelj: (Bizjaku) Bizjak, zakaj ste ušli? Bizjak: Ker je ušel tudi Cerar ! No in tako je ves razred, počenši z Aličem, ušel zato, ker je ušel tudi sošolec. Ves rdeč v obraz nahruli ravnatelj končno tudi Gorinška: „No, in vi zgaga, zakaj ste vi ušli?" „Ker je ušel tudi Hauptman!", je bil odgovor. Nadaljni dialog pa je bil: Ravnatelj: Če bi Hauptman skočil v Savinjo, boste tudi vi skočili za njim? Gorinšek: Seveda, — da ga potegnem iz vode! VOJSKA SE PUNTA. V pomanjkanju profesorja je G. opravljal kot maturant v Ptuju tudi funkcijo vodje dijaškega in cerkvenega petja. Med skušnjo za neki pevski nastop na koru ptujske proštijske cer- DOBRO SREDSTVO. Je prišel k zdravniku mož in mu potožil, češ, da je strašansko z^>rt. Zdravnik mu je predpisal odvajalni prašek. Cez par dni, evo, že zopet mož v zdravnikovi sobi. Tožil je in tožil, da še vedno ni nič boljšem In zdravnik mu predpiše steklenico ricinus-olja. le čez tri dni bolnik zopet obišče zdravnika; nič mu še ni odleglo. „To mora biti sila zavit slučaj," si misli zdravnik in poskusi s sredstvom, ki ga sicer predpisujejo veterinarji kravam in drugim koristnim živalim. Ni minulo teden dni, ko vstopi pacijent ponovno: „Še vse pri starem, gospod doktor, ne gre, pa ne gre." ,,Povejte mi, mož," pravi zdravnik, „kdo vi pravzaprav ste in kakšno delo o-pravljate ?" ,,Državni uradnik sem!" ,,Čemu pa tega niste takoj povedali." zagode doktor; seež v žep in mu stisne nekaj drobiža. „Tukaj imate, pošteno se najejte, pa bo šlo vse v najlepšem redu!" V odgovor »Kurentu11 „Sladkosti avtovožnje" Zapel si v „Kurenta", Pri tem si še zlorabil Ime: Frnikula. Če pa je taka vožnja Kot tvoji verzi so, Naj potnikov se vsmili Dobrotljivo nebo. Ne — tvoje verze brati Gotovo ni sladkost. Frnikula ti pravi: To je zares — bridkost! kve se G. zameri dijakinji Aliči, hčerki ptujskega tedanjega vojaškega poveljnika. Aliče bi bila imela odpeti nekaj solističnih taktov, pa je iz kljubovalnosti napram mlademu dirigentu — molčala kot grob. G. ji daje s pulta znak za njeno petje. — Nič! Spet znak — Nič! — Prosi z očmi, roti. Nič!... Spodaj v cerkvi je zbran profesorski zbor in ravnatelj... Nestrpno zafrkne ravnatelj mladeniča na koru: „Kaj je tam gor, gospod general?" — V pobožni mir starodavne cerkve se zarije Gorinškov žargon: „Hudiča, general! Kaj bi general, ko se vojska punta!" Jera: Zakaj pa ne poješ, ko se otrok dere, ker je zaspan? Mica: Saj, — doslej'sem pela, pa pravijo sosedje, da je bolje, če se otrok dere. Pravica na pravniškem kongresu. m V Olimpu Pravica je k Zevsu stopila, Priklonila se, mu tako govorila: „Mogočni vladar vseh bogov in ljudi, Izpolni to prošnjo dobrotljivo mi: V Justicijanopolu zbral se bo ves Mednarodni pravniški svet na kongres. Juristi vseh panog prišli bodo tja, Sinovi ti moji iz vsega sveta. So vedno mi vdano in zvesto služili. Ljubili me srčno, zame se borili. Njih mati sem; rada bi jih obiskala V Justicijanopol bi k njim se podala." Nasmehnil se Zevs je in rekel tako: »Rad prošnjo, Pravica, izpolnim ti to. Želim le, da tam zadovoljna bi bila In srečno v Olimp bi se kmalu vrnila." Slovo je Pravica Olimpu zdaj dala, V Justicijanopol se brž je podala. Medtem se juristi v tem mestu so zbrali. Na pravniškem so se kongresu sestali. Iz krajev obmorskih, iz gorskih višav. Iz mrzlih dobrav in iz vročih puščav. So bili profesorji prava, notarji, Sodniki, odvetniki, sreski glavarji, Sloveči, učeni so kriminalisti In pa civilisti in kanonisti. Svečano predsednik kongres je otvoril, Pozdravil navzoče, tako je govoril: „Prijateljj dragi, tovariši mili! Na pravniškem smo se kongresu združili, Ker en cilj in en vzor imamo mi vsi, Ker isti nam ogenj vsem v prsih plamti: Pravico vsi v časti bomo imeli, Za njo le živeli, za njo le trpeli." „Živela Pravica!" so pravniki vpili, Kot bratje enaki so vsi se čutili. Vsa ginjena tudi Pravica je bila In v blaženi sreči solze je točila. Govoril je ruski zastopnik nato: „Pravici le, bratje, služimo zvesto. A druge Pravice na svetu tem ni. Kot tista je, ki jo naš Lenin uči." Odvrnil fašist mu je: „Ne — Musolini, Naš duce Pravice čuvar je edini." „Heil Hitler, heil Hitler!" so Nemci kričali, „Pravica je Fiihrer", tako so dejali. V dvorani prostrani nastal je nemir, Ruvanje, suvanje in glasen prepir. Nazadnje so vsi si v lase še skočili In vsi medsebojno se skoraj pobili. Med pravnike zdaj je Pravica planila In v sveti je jezi jim glasno zavpila: »Juristi, sinovi, kaj res ste zblazneli? Kot divje zverine res vsi ste zbesneli? Kaj Vaši zakoni so, vaše so vede? Le mrtve so črke in prazne besede. Pravica ni, kar v paragrafih se skriva, Pravica je v srcih, Pravica je živa! Ljudem vsem enake zakone sem dala, Za vedno jih v duše človeške vpisala. Ljubezen in sprava in bratstvo so to -Po teh se ravnajte, pravično vse bo." Je rekla Pravica in družba je cela V dvorani prostrani za hip ostrmela. Nato pa so vsi na Pravico planili, »Nesramna vlačuga si!" divje so vpili. Brezsrčno s pestmi so jo obdelovali, V njo pljuvali so, jo z nogami teptali. Življenje si reva je komaj rešila, Zapustila zemljo, v Olimp se vrnila. Ko videl je Zevs jo raztrgano vso, Je glasno zaplakal in vprašal tako: »Uboga Pravica, hči ljubljena moja, Kako strahovita usoda je tvoja!" Kdo, reci, predrzni zločinci so tisti?" Pravica je vzdihnila bridko. - »Juristi!" V Olimpu odslej je Pravica ostala, Na zemljo nikoli se ni več podala. V. T. Prvi klijent. Dr. Rado Pravdač je otvoril odvetniško pisarno. Tako so se mu slednjič uresničile davne želje in sanje. Ljudsko in srednjo šolo je dovršil z muko, s ponavljanjem razredov in z usmiljenjem učiteljev. V počitnicah po maturi je dobil ob priliki neke nogometne tekme luknjo v čelo. Bil je več mesecev v bolnici in postal tranjo nesposoben za vsako duševno delo. Zato se je posvetil pravni vedi. Doumel je hitro vse, kar je priprostim ljudem z zdravim domačim razumom nepojmljivo. Tako mu je bilo n. pr. povsem jasno, da so brzonogi zajčki v gozdih, urne ribe v ribnikih in lahkokrile ptice v zraku pravno ne-remični, ker so le pritikline zemljišč, ravilno je bilo tudi, da se kaznuje zločinca, ki je vzel kakemu oderuhu iz zaprte kuverte znamko za 25 par, z robijo do 10 let; da pa zagreši bančni uslužbenec, ki je utajil par milijončkov, samo navaden prestopek. O teh in še mnogih drugih vprašanjih je objavil v naših pravniških glasilih več temeljitih znanstvenih razprav, ki so vzbudile med strokovnjaki splošno občudovanje. Že kot koncipient dra Požruna je hodil samozavestno k razpravam in narokom na sodišče; kajti vedel je, da mu pristoja tam služnostna pravica pešhoje, sedenje in govorenje. Kulturo srca in duha je zaničeval, ker nasprotuje vsem osnovnim pravnim načelom. Skratka: dr. Pravdač je bil sijajen jurist, kateremu se je obetala krasna bodočnost. Prostor za pisarno si je najel v bližini sodišča in ga opremil s pohištvom, ki ga je kupil pri nekem starinarju na obroke. Na hišna vrata je pritrdil napis: Dr. Rado Pravdač 8 h—12 h in 14 h—16 h Računal je namreč s tem, da ga bo kdo smatral za zdravnika in da bo tako pomnožil svojo klijentelo. Kot strojepisko je vzel v službo gospodično Mimi, s katero se je seznanil v baru, kjer je lovila moške. Mislil je, da bo tudi za odvetniško pisarno privlačna moč. Njegov pisarniški ravnatelj je bil Miha Polajžar. Popreje je obiskoval delavce in kmete po mestu in deželi, se izdajal za doktorja in pisal proti plačilu v denarju in v naravi ovadbe, tožbe, prizive, predloge i. t. d. Iz skromnosti in previdnosti je na vlogah svoje ime rajši zamolčal. Često je prihajal tudi kot priča na sodišče zlasti v dvomljivih zadevah. Tako je bil vsestransko praktično izurjen jurist in glavna opora svojemu šefu. Vsa trojica je sedela v novo-otvorjeni pisarni. Gospodična Mimi se je ozirala skozi odprto okno po moških na cesti ter si barvala ustnice in nohte. Ravnatelj je pisal anonimno ovadbo, dr. Pravdač pa je računal koliko tožb, predlogov, prizivov in revizij je treba vložiti, da dosežejo pravni stroški vtoženo vsoto. Naenkrat je nekdo pozvonil... Prvi klijent! Strojepiska je urno odprla vrata in se prijazno nasmehnila staremu puklastemu možu v ponošeni obleki, ki je stopil v sobo. Ravnatelj je pripravil pooblastilo in stroškovnik. Odvetnik pa je stisnil neznancu roko rekoč: „Veseli me, da ste prišli k meni. Izvolite se vsesti. Ali Vam smem ponuditi cigarete?" Nato mu je dal škatljo Drina, ki jo je neznanec hvaležno vtaknil v žep. „Morda Vam smem postreči še z likerjem?", je nadaljeval odvetnik. Ko mu je neznanec veselo prikimal, mu je nalil dr. Pravdač par čašic ruma, ki jih je neznanec z veliko naslado spil. „No, kaj pa bi še sedaj radi?", ga je vprašal znova prijazni odvetnik. Neznanec je potegnil iz žepa polo, na kateri je bilo mnogo imen in številk. „Aha, računska pravda!" je mislil ravnatelj, ko je postrani poškilil v polo. Nato je vpisal v stroškovnik: Pooblastilo s kolkom . . Din 20.— Informacija s stranko 3 ure, zelo naporno, računska zadeva Din 2500.— Opomini nasprotnim strankam Din 1000.— Medtem je pomolil neznanec papir odvetniku in rekel: „Srčna hvala za Vašo gostoljubnost! Gotovo bom še večkrat prišel k Vam na obisk. Pobiram pa letno članarino za Olepševalno društvo in prosim, da mi daste 24 Din." Vsak poklic ima svoje bridkosti in težave, tudi odvetniški. V. T. Žane iz Lublane u Mariboru. Jest srn 2ane iz Lublane. Tulk sm že slišu ud Maribora, de sm mogu pridet en-kat sam sm pugledat, de vidim, kva je res, kva pa ne. Veste, u Lublan je daugčas. Druzga dela nimaja, pa Idi strašn upravljaj. Če vas vidja tkule vsak večer pjanga, pa uja že reki, de ste nutoričn pjanc, Mene nker več na maraja, še na pulci ne. Prauja: sej ni navarn, pupravu se pa tud nkul nau. No, zadnč sm pa useen en teden sedou. En Dukičou deluc me je Uprašu, če vem, kakšna je razlika med Žanetam iz Lublane in trumpeta. Pa res nism vedu. Pol je' pa reku, de je 2ane iz — Lublane, trumpeta pa iz mesenga. Jest sm ga pa tolk useku, de )• prec piškot ratu. Pol sm pa mou en ted®n zasfojn košta. Kukr sm iz štacjona stopu, prec sm pugrešou tramvaj. Kuku tu, de ga še ni? Pa m' je en guspud reku, de tle tramvaj Sploh na voz, ampak autobus. Je reku, de je tu zdaj pu celem svet mudem. Pr nas u Lublan se pa glave belja, kam use naukul b’ tramvaj cpalal, namest, de b' ga vn vrgl. Pol sm se pa pelu na Glavn trg. Zaviu sm na en ferklc u ena pa u druga gustilna; Cvička scer nisa mel, ampak use vrste Štajerca. Pr „Rož" sm sreču enga trgouca iz vinam iz Lublane, pa sm ga uprašu, če bo tle kej kupu. Veste, kva je reku: de je pršou vin prdajat ne pa kupvat. „Ta je pa nore", sm s mislu. Tu je glih tku, kukr če b šou eden megla u Lublana ponujat, k ja maja sami zadost. Dupadl se m pa ni tu, de sa me pou-sod pu nemšk naguvarjal. „Sie wunschen, Herr?" Mende zatu, ke sm mou „halbkana". „Ja," sm reku, „al na znate pu sluvensk." Pol sam pa razloži, de zatu pu nemšk gu-vareja, de ne b' puzabil. „Buh ve, kva še pride", je eden uzdihnul Zvečer sm šou u „kufehause" pugledat. Tle mate ceu ta mal Pariz I Pousod same nage babe plešeja. U Lublan se tu vid sam u zaklučenh družbah in u nebotičnik, pa še tu je tku od rok, de mal kdu zraun pride. Murale morte mt tle tud bi mal; kar dva bara mate. Sm hotu mal putegnt, pa sm šou u enga. Črn kufe sm naroču, pa me je kelnar kar pustran pugledu. Nč prau mu ni blo, de sm se u loža usegki. Men se je pa fržmagal, de me nisa nč vode prnesel, sm pa plačou pa šou spat. Drug dan sva šla iz enem prjatlnam mest ugledvat. Skuz park sva tud šla du treh ribnkov. „Ja", m je reku Franci, „če b' znale use te klupi guvort, marskera fejst punca b rdeča ratala." Pol sm pa Franclna uprašu, če je tle tud tku navarn iz neštempliranem fajercaj-gam kt u Lublan. Me je pa ena taka pu-vedu, de sm se mogu smejat. Je reku, de se je zadnč zvečer pelu na biciklu en fi-nancar. Luč ni seveda nč imou. Pa ga je prec pulcaj puhopu. „Poslušte, kulega, pu-čakte na mal, kuku se pa Vi pišete?" „Zakva pa," ga je ta uprašu? „A na veste, de se na sme zvečer brez luč ukul vozet, pa magar, če mate uniforma I Kulk ma pa številka Vaš becikl?" Ta mu pa ni notu puvedat, tema je bla, pulcaj pa teb nč men nč putegne iz žepa fajercaig, pa pusvet na številka. Financar ga je pa kar za roka prjeu. „Prjatu", je reku, „Vaš fajercajg je pa brez štemplal Kuku se pa Vi pišete? A mislite, če mate uniforma, de Vam pol ni treba dat fajercajga štemplatl" Pa sta za* deva kar lepu frtušala. Zavila sva u mest, Franci me je hotu pukazat interesantnast Maribora. „Kaj tacga m pukaž, kar u Lublan nimarrta", sm mu Realna tehtnica? Kakor se kazalec ziblje, Tak usoda se nagiblje. Vseh nas želja je edina, ^Da bi zmagala — večina! KAKO DELIMO JUGOSLAVIJO? Beograd — pravoslavija; Zagreb — ju-doslavija; Ljubljana — Krekmurje. Danilo Gorinšek: Vinotoč. Dva kola, ena deska — klop, dve deski, štirje koli — miza, na mizi vino — to je vinotoč, kraj pozabljenja, da je kriza. Godbeniki trije — na licih znoj — na gosli, bas, harmoniko igrajo, ko zmanjka volje jim, je jezik suh — zagnjavi radio ubogo rajo. Pečenka z doma, liter vmes, ples, smeh deklet in vmes berači, nedelja — bera kot nikdar! — kdor nič ne dela, tu prosjači! In ko mrakovi nad zemlji kopreno spuščajo temotno, tedaj naš štajerc v glavo v noge in grlo gre zlohotno. In glave mislijo težko, komarji v njih so in obadi, v noge se svinec je zaril, kdor pevec ni, se koj navadi. Povsod je smeh, dovtip sumljiv, poljubljanje, kričanje in cmokanje. Še liter, Štefan vina brž, da se zalije novo znanje. Navdušeni trijš možje pri vinu so postali nacijonalisti, ■ rešujejo naš mili rod, vsem mlačnežem pretipajo obisti Še luno sram je, za oblak se skrije in si misli svoje, po vinotoču pa naprej kriči vse, pleše, tuli, poje. Domov gredž zaviješ vstran, če si pošteno se zaljubil, a v jarku pričakuje dan, kdor ravnotežje je izgubil. A drugi dan je aspirin potreben, da brž v tir pomaga, obkladek mrzel se tedaj na glavo in na listnico polaga. Nato solidnost je doma, nihče dinarja ne izdaja — saj skoro spet nedelja bo, ko treba bo začeti — s kraja . . . Ule postaneš Iflntifaiht, če kupuješ „%oti Ust"! reku. Pa me je pelu na ta glavn must in začeu razlagat, de sta Maribora prauzaprau dva, edn na desn, edn pa na leu stran Drave. Prosm Vas, jest sm se pa razburu! Kukr de neb u Lublan imel tud tega! Franci o Lublanc ni prau nč vedu. Mi ja pa že šter leta regulirama, buh ve, kulk vode u še preteki, predn bo use fertig, on je pa mislu, de je Lublana kr tku ke u en dan skp zmetana. ,,Nauš nč, Franci." sm reku, „morš pa že kej druzga pukazat." Franci je napejnu mužgane, kam b' me pelu. Pa se je naenkat spomnu. „K'r z mana pejd, uš vidu neki, kar se u cel Europ težku vid!" Hudila sva cela ura. Men je ježek du tal dol mahu, tolk m je blo uroče. „Ja, kam me pa ulečeš," sm reku? „Še mal putrp, uš prec vidu! Puglej ke dol. Tam je že pu celem svet puznan kupališče Otok. Ukul in ukul voda. Usred pa gojzd, irije umetn bazeni, gustilna, turn za skakače in tku naprej." „Francl," sm reku, „spet s ga pulomu! Mi u Lublan mama tud taka reč! Sam tku frdaman deleč ni. Čist pr rok u sred mesta je naša „llirijat/' Za uzadje maš Tivuli, gustiln je pa en kp ukul. Kr nazaj pejva u mest." Franci je biu jezn. En čas me je debel gledu, pol je pa reku: ,,Ke prideva u mest, te um pa neki reku. Cela pot sva moučala, jest sm se putiu in trpou. Na Glaunem trg sm ga pa uprašu, kva m ima za puvedat. ,,Veš", je reku, „zdej uš pa neki slišu. Neki pa nimate Vi u Lublan, kar mi u Maribor gvišn mama. Enga tacga norca, kt sm jest, boš pn Vas zastojn ukul iskou. Ceu dan se pudim iz taba, de b te u- gtregu, ti pa guvariš, kukar kašn globetroter, Še neki te um puvedu, pol te pa samga pustim. Enkrat je pršou u Benetke en trapast Amerikanc, pa je najeu vudnika, de b mu razkazu u Benetkah zanimivost, k se jh u Amerik na da videt. Pa mu je pukazu Must uzdihljaju in raz-lagu, kuku sa au stareh časeh s tega mostu na smrt ubsojene dol metal. „Tu mame mi tud, je reku Amerikanc." Pukazu mu je ceste, pu kereh se prtaka murje in vozja gundole. „Če je puplava", je reku Amerikanc,, pr nas tu še čist drgač zgleda." Vudnik glih tku kt jest že ni več vedu, kva b mu pukazu. Pa se je spomu. „Vidte", j% reku, „tle je pa cerku svetga Mark^. Take stare in interesantne cerkve nima cela Amerika." ,,Pejte, pejte," je Amerikanc jam-ru. „Tu vidte pr nas u usak vas." ,,Ja", se je trudu vudnik, „ampak ke gor pu-glejte čist na vrh turna. A vidte? Tu sa ta prave roke ud svetga Marka. Ke je umru, so jeh balzamiral, prekrižal, pa ke gor na zvunik pustaul." „Poslušte, mož", je gudrnou Amerikanc, tu mame mi tud!" Vudnik se je pa razjezu: ,,Hudiča, uste Vi men prau. Še nkul nism slišu de b mou glih svet Marko dva para rok. Pred kino-blagajno se drenja kopica ljudi. Gospodična, že nekako v letih, bi hotela biti na vsak način takoj pri okencu. ,,Opostite," pravi mlademu gospodu, ki je stal pred njo, „jaz sem prišla prej!" „Ja," se odreže ta, ,,na svet že, ampak ne semkaj!" Pesnik: (obupan) Toliko verzov, pa nikjer nobenega založnika! Prijatelj: Lahko za to! Vsaka lekarna ti jih odkupi z veseljem. Pesnik: Lekarna ? ? ? Prijatelj: Seveda, kot odvajalno sredstvo. Pol pesmi zjutraj na tešče in uspeh je zasiguran! Mariborski epigrami. »Lopovščine" si napisal, Dal v teatru jih igrat. Pa čemu reklama taka? Vsak ve, da si advokat. Palico v roki, na hrbtu marelo — Mož ti obleze okolico celo. Roženkranc moli, v čast poje Marije, Peneze nesejo mu komisije. Adam in Eva sta v raju grešila, Ker sta zabranjeno jabolko vžila. Ko bi oba Mariborčana bila, Greh tako strašen samo bi storila, Če v paradiž bi postavil Gospod Rujnega vinca zabranjeni sod. OTONU ŽUPANČIČU. Ker človek in pesnik si prvega reda, Dobil si le tretjega orden razreda. Če človek le tretjega reda bi bil, Razreda bi prvega orden dobil. Se bo denarja! Iz postne pridige o. Zlatousta Čenče Preljubi kristjani! Človek bi skoraj ne verjel, kako pokvarjen je današnji svet. Ne samo odrasli, temveč celo novorejnčki, ki ne znajo niti hoditi in govoriti, se ne brigajo več za božje in človeške postave. Po noči se vlačijo z ničvrednimi ženskami po u-mazanih in smrdljivih beznicah, kjer pijančujejo, kvartajo, preklinjajo in Dr. S t a c h e I : Plavolasi Zdenko. Poslušajte tragedijo grenko: Nekje živi mladenič Zdenko. Orjaški in junaški stas, Na glavi kodrast, plavolas. Tako je zgledal bog Apolo. Za ženski spol je Zdenko vnet. On pleše tango, foxtrott, kolo In ljubljenec je vseh deklet. O mariborski otok fletni, Ti dravski paradiž poletni. Ko vroče solnce požari, Na otok Zdenko pohiti. Tam zbirališče in igrišče Je mladih fantov in deklin, Na prostem tam je kopališče, Bazeni tri in trambolin. In Zdenko frajlicam hofira, V kopalnih hlačkah paradira Za Zdenkota strašansko vnet Je mariborski ženski svet. Devojke srečne šepetajo: „Kako je herzig! Schau ihn an!" Neznansko rade ga imajo: „Moj tip je on! Ein schoner Mann!" Je Zdenko s trambolina skočil, V bazen štrbunknil in se zmočil. Iz vode glavo on moli, Na njej nobenih las več ni. Lasulja na valovih plava, Za njo zdaj ruvajo se vsi, Nastane bitka in zmešnjava, Lasulja v kose se zgubi. Devojke strašno zakričijo In razočarane zbežijo. Pri njih postal takorekoč Je Zdenko čisto nemogoč. Nobena punčka ne pogleda Razkrinkanega Zdenkota. In tega plešastega deda, Odslej nobena ne pozna. tlaša talija. Nad opereto, dramo si kraljeval doslej. A v duhu časa letos si krenil že naprej. Si granice razširil in dal nam sladkih ur: Po mesecih se sedmih rodil je »Trubadur." VESEU KOROSC. Mau čes izaro — Zmeri lušno bo, En par taužent din — Mesec sak .. cin-cin. Sm senator zdej, Juhej — juhe!! Holadrija-dro Hali — halo! Čas sem biu sodnik No župan velik. Pol pa advokat Marou sm postat. Sm senator zdej, Juhej — juhe!! Holadrija-dro Hali — halo! zapravljajo težko zasluženi denar. Najtežji greh pa je nečistost. Tatvino, rop, umor, uboj, krivo prisego — vse stori lahko en sam človek. Prešestvo-vanje pa je tako težak greh, da morata biti zraven dva. Spokorite se, kristjani! Kajti bridka smrt pride hitro in neopaženo kakor rjoveč lev, ki išče, kogga bi požrl. Že marsikdo se je vlegel zvečer zdrav in vesel v posteljo. Ko pa je zjutraj vstal, je videl, da je mrtev. Vsakih štirinajst dni nova številka 9STotega listaEEI I Tiskala Podravska tiskarna v Mariboru, — Za Tiskarno odgovarja Lojze Strešnik v Mariboru. Nova športna trgovina O LYM PIA F R A N C L ČOP otvorjena ! Maribor m Palača banovinske hranilnice MOBM ZA