Zaključno poročilo ciljnega raziskovalnega projekta - 2021Zaključno poročilo ciljnega raziskovalnega projekta - 202119 / 21 



Tehnološke rešitve za izboljšanje dobrega počutja živali v 
perutninarstvu in prašičjereji 
ZAKLJUČNO POROČILO 
O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA 
NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA 
PROGRAMA (CRP) 

»ZAGOTOVIMO.SI HRANO ZA JUTRI« 2011 – 2020« 
»Vsebinsko poročilo – študija« 
Avtorji: Doc. dr. Manja Zupan -vodja projekta Prof. dr. Olga Zorman Rojs 
Prof. dr. AlenkaDovč Izr. prof. dr. Maja Prevolnik Povše Doc. dr. Dušan Terčič Doc. dr. Dušanka Jordan 
Dr. Maksimiljan Brus 
Dr. Nina Mlakar Hrženjak Mag. Sašo Sever 
Darja Prevalnik 
Rahela Cizerl Juršič 
Rodica, november 2020 

1. POVZETEK (SUMMARY) 
Dobrobit rejnih živali ima v sodobni družbi pomembno vlogo pri zagotavljanju trajnostnega razvoja živinoreje in ga lahko okrepimo z vpeljavo novih ali nadgradnjo starih proizvodnih tehnologij. Na področjih prašičereje in perutninarstva je potrebno razviti sisteme, ki bodo omejili poškodbe grodnice pri nesnicah in bodo primerni za rejo prašičev brez potrebe po skrajševanju repov. V okviru projekta smo pripravili orodje za analizo dejavnikov tveganja za pojav grizenja repov v rejah prašičev, ki rejcem pomaga odkriti dejavnike tveganja in podaja priporočila in predloge ukrepov v primerih neustreznih pogojev reje. Raziskava na slovenskih kmetijah je pokazala številne in od reje do reje zelo raznolike pomanjkljivosti v tehnologiji/pogojih reje, ki so lahko sprožilci grizenja repov. S ciljem po večji ozaveščenosti o problematiki grizenja repov smo naredili poskus v komercialnih pogojih reje, kjersmo prašičem omogočili uporabo socialne igrače na devetih kmetijah pod okriljem KGZS Ptuj in Murska Sobota. Dnevne priraste ter pogostost pojava grizenja repov smo spremljali v dveh boksih na kmetijo (en boks s prašiči s celimi repki in v drugem z okrajšanimi repki). Rezultati kažejo, da je pogostost grizenja repov večjapriprašičihs celimirepi, ob nespremenjenih dnevnih prirastih. Na področju perutninarstva smo zgradili nov raziskovalni hlev, kjer smo na komercialnih nesnicah ovrednotiti učinke dodajanja bioaktivne oblike vitamina D3 v krmno mešanico ter izpostavljanja sončni svetlobi na poškodbe grodnice, trdnost kosti okončin, proizvodne lastnosti, kakovost jajc ter obnašanje. Dodatek je vplival na barvo rumenjaka in jajčne lupine, debelino in lomno trdnost jajčne lupine in na aktivnost živali. Glavna ugotovitev je bila, da dodatek nobene oblike vitamina D3 ni vplival na lomno trdnost kosti okončin in grodnice. Izdelali smo tudi poročilo o stanju dobrobiti pur in ugotovili zakonsko potrebo po določitvi gostote naselitve in trajanju osvetlitve. Rezultatikažejotudi na to, da so nekateri mikroklimatski pogoji problematični, predvsem v začetnem obdobju reje, ko so vrednosti škodljivih plinov zelo visoke. Ugotavljali smo tudi, alikakovostpiščancain menedžmentav prvih dneh reje vplivana oceno dobrobiti pred zakolom in pripravili nabor kazalnikov dobrobiti, ki bi jih bilo v slovenskem prostoru smiselno vključiti v oceno dobrobiti pitovnih piščancev. Projekt, v katerem so sodelovale tri znanstvene organizacije iz dveh univerz v Sloveniji, gospodarska družba ter javne kmetijske strokovne službe, podaja pomembno pridobitev znanja v komercialnih pogojih reje ter pomen okoljskih dejavnikov na počutje živali. Edinstvenost projekta se kažev tem, dapoudarjapomen vključenosti rejcev v razvijanje tehnoloških inovacij, ki bodo omogočile živalim prijaznejše pogoje reje. S tem projektom se je povečala tudi prepoznavnost Slovenije na področju raziskovanja dobrega počutja rejnih živali. 
In modern society, the welfare of farm animals has an important role in ensuring the sustainable development of livestock production. Such development can be achieved only by introducing new or upgraded production technologies. In pig and poultry production, new housing systems limiting keel bone damage in laying hens and tail biting in group housed pigs need to be developed. Within our research, a tool for the analysis of risk factors for tail biting was prepared, which can help breeders to individually identify risk factors on their farms and provides recommendations and measures to improve inadequate breeding conditions. Analysis showed that farms have different shortcomings in housing conditions, which can be triggers for tail biting. With the aim of raising awareness of the problem of tail biting, we also carried out a study under commercial conditions, where pigs were given the opportunity to use a social toy. The study included were nine pig farms under the auspices of the Agricultural and Forestry Institute Ptuj and Murska Sobota. Body weight gain and the frequency of tail biting occurrences were monitored in two pens per farm (one pen with intact tails and one with docked tails). The results showed higher frequency of tail biting in pigs with intact tails, but similar weight gains in both pens. In the field of poultry, we built a new research facility, where we evaluated the effects of the addition of bioactive form of vitamin D3 to the feed mixture and exposure of chickens to sunlight, on sternum damage, strength of some limb bones, production, egg quality and behaviour of commercial hens. The addition affected yolk and eggshell colour, eggshell thickness and fracture toughness, and enhanced hen’s activity level. We found no effect of treatment on fracture strength of the limb and keel bone. A welfare report in turkey farms was also prepared and it was concluded that the legislation for this species should determine the stocking density and duration of lighting. The results also show that some microclimatic conditions are problematic, especially in the initial rearing period, when the values of harmful gases were very high. We also investigated whether the quality of the chicks and the management in the first days after the arrival of chicks influenced the results of the animal welfare assessment before slaughter and prepared a set of animal welfare indicators to be included in the assessment of broiler welfare. The project which involved three scientific organizations from two universities in Slovenia, a company and public agricultural services, provides the acquisition of knowledge in commercial breeding conditions, and the importance of environmental factors on animal welfare. The uniqueness of the project is that it emphasizes the importance of involving breeders in developing technological innovations that will provide more animal-friendly housing conditions. This project also increased Slovenia's visibility in the field of farm animal welfare research. 

2. OPIS PROBLEMA IN CILJEV 
Počutje prašičev in perutnine ima v sodobni družbi pomembno vlogo pri zagotavljanju trajnostnegarazvoja živinoreje. Sciljem po boljšikvaliteti življenjaljudi inživali je pomembno in potrebno, da posamezna država analizira in preuči pogoje reje z vidika počutja živali, ki posledično lahko vpliva na kakovost proizvodov in s tem na prehransko varnost ljudi. 
Kakovost dan starih piščancev in menedžmenta v prvem tednu po vselitvi živali pomembno vpliva na uspešnost reje (npr. ustrezni prirasti in konverzija krme, obolevnost, izgube ...). Vprašanje pa je, v kolikšni meri se ti parametri odrazijo tudi v oceni dobrobiti pred zakolom piščancev. Pri uporabi protokolazaocenjevanje dobrobiti pitovnihpiščancev WelfareQuality® v slovenskem prostoru (CRP V4-1604 projekt) se je izkazalo, da je ta protokol v originalni obliki neprimeren za ocenjevanje dobrobiti pitovnih piščancev v slovenskih rejah. Razlogov za to je več. Najpomembnejši je ta, danimamo dostopado vseh potrebnih informacij(npr. število zavrnjenih živali v klavnici zaradi zahiranosti, število živali s prsnimižulji, vodenico …), poleg tegaje časovno zelo zahteven (tudi izvedba prilagojene verzije, razvite v okviru preteklega CRP projekta, traja ca 2 uri). To je tudi razlog za potrebo po določitvi potencialnih kazalnikov kakovosti piščancev in menedžmenta v prvem tednu po vselitvi živali, ki pomembno vplivajo na oceno dobrobiti piščancev ter preveriti ustreznost drugih, časovno manj zahtevnih protokolov za ocenjevanje dobrobiti pitovnih piščancev v slovenskem prostoru in ocen kazalnikov oz. kriterijev in principov dobrobiti različnih protokolov za ocenjevanje dobrobiti pitovnih piščancev tudi z vidika ponovljivosti med ocenjevalci. Dodatno pa bi bilo potrebno določiti nabor kazalnikov dobrobiti, ki bi jih bilo v slovenskem prostoru smiselno vključiti v oceno oz. spremljanje dobrobiti pitovnih piščancev. 
Na področju ocenjevanja dobrobiti pitovnih puranov vlada pomanjkanje učinkovitih in izvedljivih protokolov v praksi, med tem ko so protokoli ocenjevanja dobregapočutja pitovnih piščancev (WQ®) bolje razviti in tudi že uporabljeni v večini evropskih držav. V Sloveniji celovita študija dobrobiti v rejah puranov šeni bilaizvedena, patudivdrugihevropskih državah so študije redke, še posebej takšne, ki bi spremljale dobrobit skozi vsa kritična obdobja reje puranov, ki je v primerjavi s piščanci daljša in še bolj intenzivna. To dejstvo vodi do nujnosti po pridobitvi relevantnih podatkov o dobrobiti puranov v slovenskih rejah, predvsem iz vidika preučevanja okoljskih parametrov, ki potencialno vplivajo na dobrobit puranov. Redki zapisi so na voljo glede povezave med nivojem dobrobiti v času pitanja s spremembami, ki jih ugotavljamo ob zakolu, zato je bila naša naloga preučiti omenjene povezave. 
Čeprav se pri kokoših z začetkom nesnosti rast kosti v dolžino in širino ustavi, se mineralna gostota kosti kot tudi razmerje med kortikalnimi, trabekularnimi in medularnimi kostmi v času nesnosti drastično spreminja. V tem času se neto kostna masa nesnic poveča na račun 
oblikovanja medularnih kosti in izgube strukturnih kosti. Prav izgube slednjih prispevajo k 
poškodbam prsne kosti (grodnice) in drugih kosti, kar negativno vpliva na dobrobit kokoši in prirejo jajc. Pogoste in zelo resne poškodbe prsne kosti (grodnice) se z različno stopnjo izraženosti pojavljajo v vseh sistemih rej in pri vseh genotipih nesnic ter so z vidika dobrobiti eden od najbolj akutnih problemov s katerim se sooča današnja perutninska prireja. Kokoši, ki 
so veliko izgubile na kortikalnih kosteh in enako veliko pridobile na medularnih kosteh, lahko nesejo jajca z dobro kakovostjo lupine, vendar so bolj izpostavljene tveganju loma kosti. 
Najboljša pot za zmanjšanje izgub na kortikalnih kosteh je zagotovitev pravega razmerja med kalcijem, fosforjem in vitaminom D3 preko celotnega obdobja nesnosti. Kokoš lahko dobi vitamin D po dveh poteh: preko krme in preko sončnega (UV) obsevanja. Holekalciferol, ki nastane z UV obsevanjem 7-dehidroholesterola, prehaja s pomočjo transportne beljakovine za vitamin D v krvni obtok. Sam po sebi je vitamin D biološko neaktiven. Preden lahko delujekot 
hormon 1,25(OH)2D3 (kalcitriol) se mora v dveh korakih pretvoriti v hormonsko obliko. Prva transformacija se zgodi v jetrih, kjer nastane 25-hidroksi-vitamin D3 [25-(OH) D3]. Ta 
metabolit nato na transportnem globulinu preide v ledvice, kjer se lahko pretvori v različne spojine, od katerih je najpomembnejša 1,25-dihidroksi-vitamin D [1,25-(OH)2D3] (kalcitriol). Vsi izsledki kažejo, daje kalcitrioledina funkcionalna oblika vitamina D, ki deluje kot hormon. Proizvodnjo kalcitriola zelo skrbno uravnava paratiroidni hormon (PTH) in sicer glede na 
serumske koncentracije kalcija in fosfata. S staranjem kokoši se postopno slabša sposobnost njihovih jeter, da bi hidroksilirale vitamin D3 do 25-hidroksivitamina D3. Zmanjšana hidroksilacija vitamina D3 v jetrih ali ledvicah lahko povzroči neustrezno proizvodnjo kalcitriola s čimer absorpcija kalcija in fosforja ne dosežeta potrebneganivoja za tvorbo kosti. Komercialne nesnice, ki jih redimo v zaprtih prostorih neprejmejo dovolj sončnegasevanja, da bi pretvarjale 7-dehidriholesterol v zadostne količine vitamina D3. To je tudi glavni razlog rutinskega dodajanja vitamina D3 v njihove krmne mešanice. Vitaminski premiksi za nesnice so bogati na holekalciferolu, vendar pa koncentracije, ki presegajo potrebe kokoši, nimajo pozitivnega vpliva na kakovost jajčne lupine in kalcifikacijo kosti. Zato je smiselno, da se v prehrani uporabi aktivne oblike vitamina D3. Z nekaj redkimi izjemami, vitamina D3 ne najdemo v rastlinah. Ena od teh izjem je rastlina Solanum glaucophyllum, ki vsebuje kalcitriol, torej bioaktivno obliko vitamina D 1,25(OH)2D3. V več raziskavah (npr. Souza in sod., 2013; Bachman in sod., 2013; Garcia in sod., 2013; Vieites in sod., 2014) so znanstveniki proučevali vplive dodajanja kalcitriola v krmo za pitovne piščance (brojlerje), predvsem z namenom izboljšanja proizvodnih lastnosti in okrepitve trdnosti kosti ter s tem posledično zmanjšanja lokomotornih problemov pri tej kategoriji kokoši. Zelo malo raziskav je bilo opravljenih na kokoših nesnicah, tiste, ki pa so bile opravljene, so zajelele krajšidel proizvodnegaobdobja in v njih se niso osredotočali na poškodbe prsnih kosti. Zato je bil primarni cilj raziskovalnega projekta proučiti vplive dodajanjakalcitriola izoliranega izrastline Solanumglaucophyllum ter izpostavljanja kožekokoši nesnic sončni svetlobinapoškodbeprsnicein trdnost nekaterih kosti okončin. Poleg tega smo ugotavljali, kako omenjena dejavnika vplivata na obnašanje kokoši, proizvodnelastnosti nesnic in kakovostjajc s posebnimpoudarkom nakakovosti jajčnelupine. 
Na področju prašičereje grizenje repov predstavlja enega večjih problemov dobrobiti živali v sodobniprašičereji, zlasti pri pitancih.Grezanenormalno obliko obnašanja,ki negativno vpliva na dobrobit živali, resno poslabša zdravje živali in povzroči velike gospodarske izgube. Kaže 
na pomanjkljivosti v tehnologiji in pogojih reje. Med najpogosteje omenjenimi dejavniki so prevelika gostota naselitve, revno okolje, slaba kakovost zraka, neustrezna prehrana itd., vendar 
palahko katerikoli dejavnik oz.pogostejeseštevek (kombinacija) katerihkolidejavnikov okolja v določenem trenutku privede do grizenja repov. Najpogosteje uporabljen način za preprečevanje grizenja repov je krajšanje repov pujskom v prvih sedmih dneh po rojstvu. Postopek je invaziven in za živali boleč in tako nesprejemljiv z vidika dobrobiti in kot tudi z vidika potrošnika. Predstavlja tudi ekonomski problem, saj lahko prav tako povzroči nižje priraste, poveča stroške zdravljenja kot tudi izgube (enako kot grizenje repov). Dejstvo je, da se grizenje repov zelo pogosto pojavlja tudi pri prašičih s skrajšanimi repi, zlasti v intenzivnih pogojih. Nadalje je problem v tem, da s krajšanjem repov ne odpravimo izvora problema, temveč le zmanjšamo/ublažimo posledice. 
Zaradi prepovedi rutinskega krajšanja repov v Evropi je evropska komisija izdala priporočilo za sprejem ukrepov za zmanjšanje potrebe po krajšanju repov, ob tem pa je obvezno zagotavljanje obogatitve okolja za prašiče. Pravilnik o zaščiti rejnih živali (Ur. l. RS št. 51/2010) pravi, da je krajšanje dela repa dovoljeno opravljati samo v primerih, kadar skrbnik živali dokaže, da lahko v nasprotnem primeru pride do hujših poškodb na seskih svinj ali na uhljih oziroma repih drugih prašičev. Pred izvajanjem takšnih posegov mora skrbnik živali dokazati, da je izvedel druge ukrepe za preprečevanje grizenja repov in drugih motenj v obnašanju, pri čemer upoštevaokolje in gostoto naseljenosti. V intenzivnih pogojih reje prihaja do grizenja repov kljub krajšanju repov. Postopek krajšanja repov brez uporabe anestezije in analgezije je za živali boleč ter z vidika dobrobiti kot tudi z vidika potrošnika nesprejemljiv. Grizenje repov predstavlja tudi ekonomski problem zaradi nižjih prirastov in večjih stroškov zdravljenja posledic okužb, ki nastanejo zaradi grizenja repov. Komisija je zaradi poenotenega izvajanjadirektiveo minimalnih pogojih zazaščito prašičev sprejela priporočila(št. 2016/336), v katerih je navedeno, da bi morala vsaka država članica zagotoviti, da rejci opravljajo oceno tveganja pojava grizenja repov na podlagi z živalmi povezanih in nepovezanih kazalnikov. Na podlagi rezultatov ocene tveganja bi moral vsak rejec razmisliti o ustreznih spremembah upravljanja na gospodarstvih (zagotavljanje ustreznega materiala za obogatitev okolja, ustreznih bivalnih razmer nastanitve, dobrega zdravstvenega statusa in/ali uravnotežene prehrane za prašiče). Slednje je bil ključen povodov za eno od naših nalogo, katere cilj je bil pripraviti orodje za rejce za izvedbo analize dejavnikov tveganja za pojav grizenja repov v 
obliki podrobnega vprašalnika in priporočenih ukrepov za primere neustreznih praks (spletna 
aplikacija). 
Upoštevaje zgoraj zapisanih izhodišč smo problematiko dobrega počutja perutnine in prašičev razdelili na dva delovna sklopa. Prvi je pokrival področje perutninarstva in sicer problematiko poškodb grodnice pri kokoših nesnicah ter blazinic pri pitovnih piščancih in problematiko dobrega počutja pitovnih pur z implementacijo WQ®, ki predstavlja temelj za razvoj protokolov za rejne živali na nacionalni ravni in bilprvičimplementiran naslovenskih obratih. Preučevanjeseje izvajalo v komercialnih pogojih različnih sistemov rej, zizjemo problematike grodnice kokoši, ki je bila izvedena v kontroliranih pogojih reje. Drugi sklop je pokrival področje prašičereje in se izvajal izključno v komercialnih pogojih reje. Iskali smo glavne dejavnike, ki v slovenskih rejah vplivajo na pojav grizenja repov in z uporabo socialne igrače 
ugotavljali ali je promocija socialne igre morebitni dejavnik, ki bi lahko potencialno vplival na zmanjšanje grizenja repov. S tem smo v okviru projekta testirali nove in inovativne metode za zmanjšanje grizenja repov prašičev, poškodb grodnice pri kokoših ter obolenj stopal pri pitovnih piščancih s čimer bi lahko v prihodnje zagotoviti višje standarde dobrega počutja perutnine in prašičev. 
Dejstvo je, daje grizenje repov problem pri prašičih s skrajšanimiin celimi repi in v sistemih z in brez možnosti izpusta, zato ima rejec poglavitno vlogo pri preprečevanju. Problem pa nastopi, ker se rejci zanimajo le za problematiko, ki pesti le njih in ker je vključitev v znanost otežkočena, saj le-ta posega v rejčevo dnevno delo. Posledično je bila v Sloveniji ambicija v slovenski prašičerejski praksi testirati inovativno idejo o tem, da uporaba skupinske igrače zmanjša pogostost grizenja repov pri prašičih, ob tem da so bili rejci vključeni v znanost na način, da so prejeli finančno pomoč za zbiranje podatkov na lastnih kmetijah. 
Glede na temo projekta smo oblikovali naslednje glavne cilje: 
Cilj 1: Določiti tiste (zživalmi povezane) kazalnike, ki so najbolj uporabni za oceno tveganja pojava grizenja repov ob uporabi vprašalnika razvitega s strani FKBV, UVHVVR, BF in KGZS. 
Cilj 2: V praksi testirati inovativno idejo o tem, da uporaba skupinske igrače lahko zmanjša pogostost grizenja repov pri prašičih Cilj 3: Pod kontroliranimi pogoji testirati vpliv vit. D na pogostost poškodb grodnice pri kokoših nesnicah. 
Cilj 4: Razvijanje protokola, ki bi zlasti strokovnim službam na terenu ponudil jasno 
definirane kriterije za rutinsko ugotavljanje dobrega počutja pitovnih piščancev in pridobitev prvih podatkov o dobrobiti pur po posameznih rejah v Sloveniji. Cilj 5: Na podlagi interdisciplinarnega pristopa problematike projekta okrepiti sodelovanje med tremi znanstvenimi inštitucijami (UL BF, UL VF in UM), industrijo (Perutnina Ptuj) in kmetijskimi svetovalci (KGZ Murska Sobota) inpredstaviti tehnološkeinovacije, ki bodo 
omogočile živalimprijaznejše pogoje reje ter zagotavljale varnejšo hrano za potrošnika. 
3. KRATEK POVZETEK KLJUČNIH UGOTOVITEVIZ LITERATURE 


3.1. Perutninarstvo 
3.1.1. Povezava med kazalniki kakovosti piščancev ter menedžmenta v prvem tednu življenja in oceno dobrobiti pred zakolom 
Dobro osnovo za uspešno prirejo pitovnih piščancev predstavljajo dan stari piščanci visoke kakovosti in ustrezen menedžment po vselitviživali, šezlasti v prvem tednu. Kakovostpitovnih piščancev v prvem tednu življenja ocenjujemo s kazalniki kakovosti, kot so npr. telesna masa, zdravstveno stanje živali … Na podlagi teh lahko sklepamo o razvoju živali tekom pitanja in posledično predvidoma tudi o oceni dobrobiti živali pred zakolom. Začetna telesna masa izvaljenega piščanca je napovednik uspešnosti rasti piščanca in s tem dobrobiti živali. Ob vselitvi naj bi bila jatauniformirana, brez bistvenih odstopanj v masi posameznih živali znotraj jate, torej brez prisotnosti slabičev. Lažje živali lahko namreč zaostajajo v rasti skozi celoten čas pitanja. Ker je tehnologija krmljena in napajanja prilagojena glavnini živali v hlevu, lahko piščanci, ki slabše priraščajo, težje pridejo do vode in krme. Tudi prisotnost bolezni lahko pomembno vpliva na nadaljnjo rast in razvoj piščancev. Pomembni kazalniki kakovosti so predvsem okužbe popka in rumenjakove vrečke. Te so običajno posledica okužb z različnimi 
bakterijami (E. coli, enterokoki, stafilokoki in Pseudomonas sp), napak pri valjenju (npr. nihanje temperature in vlage) in slabe higiene valilnice. Vnetje rumenjakove vrečke v prvem tednu življenja je lahko vzrok za zmanjšano imunost in posledične sekundarne infekcije, zaostajanje v rasti in kasnejšo razslojenost jate. Driske lahko hitreje pripeljejo do mokrega nastila, le-ta pa lahko bistveno pripomore k pojavu kontaktnega dermatitisa, t.j. vnetja kože na blazinicah prstov in podplatov ter skočnih sklepov in posledično tudi k zmanjšanju gibanja piščancev. Izjemno pomemben v prvih desetih dneh po vselitvi piščancev je tudi menedžment živali. Prenizka temperatura in relativna zračna vlaga v prvih dneh po naselitvi živali pomembno vplivata na obnašanje in prirast piščancev. Previsoka temperatura v hlevu lahko vodi tudi v prekomerno polivanje vode, posledica česar je moker nastil, ki lahko ostane vlažen celoten turnus pitanja (Molenaar in sod, 2008; Zorman-Rojs, 2017). Slabše obvladovaje tehnologije reje se tako odrazi v slabši prireji piščancev kot tudi slabši oceni dobrobiti živali (de Jong in sod., 2014). Za ocenjevanje dobrobiti živali je bila v evropskem projektu Welfare Quality® razvita standardizirana metodologija, ki temelji na kazalnikih dobrobiti, pridobljenih z ocenjevanjem živali same (npr. poškodbe, obnašanje) ne pa pogojev uhlevitve oz. menedžmenta (npr. velikost boksa) (Blokhuis in sod., 2010). Toda takšen način ocenjevanja je časovno zelo potraten, sajso npr. zapridobitev ocenedobrobiti pitovnih piščancev po protokolu Welfare Quality® v samem hlevu potrebne ca 3-4 ure, poleg tega protokol zahteva pridobitev podatkov tudi na liniji klanja, kar zahteva dodatno 1-2 uri (Welfare Quality, 2009). Iz 
praktičnega vidika je zato nujno iskati nove pristope (de Jong in sod., 2016), ki bi zahtevali manj časa in ljudi ob hkratni zanesljivi oceni dobrobiti, kot je npr. transekten prehod hleva 
(Marchewka in sod., 2013). 
3.1.2. Ocena dobrega počutja pur -razvijanje protokola 
Purani se od pitovnih piščancev razlikujejo v oblikah obnašanja izraženih v naravnem okolju. Mladi, komaj izvaljeni purani, so v primerjavi s piščanci bolj nebogljeni in zahtevajo pozornost 
rejca, da se v prostoru znajdejo. Kasneje so bolj zvedavi in radovedni, kar v intenzivnih pogojih 
reje pogosto vodi vrazličneoblikekanibalizma. V večinidržav Evropesepitovni purani zaradi te problematike debikirajo. Najpogosteje se krajšanje kljuna opravi v valilnici z uporabo infrardeče svetlobe. Njihovo premikanje je v primerjavi s piščanci počasnejše, odnos do ljudi pa običajno ni boječ (Martrenchar, 1999; Buchwalder in Huber-Eicher, 2003). V slovenskih razmerah predstavlja intenzivna reja puranov relativno majhen delež prireje perutninskega mesa. Intenzivno rejeni purani dosežejo klavno telesno maso pri starosti med 110 (ženske živali) do 140 dni (moške živali). Purice so od moških živali vse do zakola ločene s pregrado. Največjo gostoto naselitve v objektih lahko zato pričakujemo v starosti jate med 90 in 110 dnem, ko so v objektih živali obeh spolov. Zdravstvena problematika v intenzivnih rejah puranov v povezavi s pogoji bivanja in načinom reje v začetnem obdobju pitanja je pogosto povezanas slabšimprepoznavanjem lokacijekrmilnikov in napajalnikov, kar vodi do dehidracij in obstipacij ter posledicami krajšanja kljunov. V kasnejšem obdobju so zdravstvene motnje pogosto vezane na gostoto naselitve in pogoje reje, ki se kažejo v težavah gibanja (artritisi, tenosinovitisi, pododermatitisi), respiratornih motnjah in različnih oblikah obnašanja, ki lahko vodi do kanibalizma (npr. Krautwald-Junghanns in sod., 2011; Marchewka in sod., 2013). 
3.1.3. Poškodbe grodnice pri kokoših nesnicah 
Doslej je bilo objavljenih že več rezultatov raziskav o učinkih različnih koncentracij in oblik dodajanjavitamina D3 prehrani kokoši nesnic. Browningin Cowieson (2015) sta ugotovila, da visoka koncentracija holekalciferola (5000 IE/kg) v prehrani prispeva k težjim jajcem brez kakršnihkoli drugih pozitivnih učinkov na nesnost, kakovost jajčne lupine ali mineralizacijo golenice. Plaimast in sod.(2015) so izmerilikakovostnejšo jajčno lupino pristarejših nesnicah, 
ki so v krmi dobivale 6000 IE vitamina D3/kg, vendar visoka koncentracija vitamina D3 ni 
izboljšala niti proizvodnosti kokoši niti prebavljivosti kalcija. Pri starejših nesnicah aktivnost 25 hidroksilaze in proizvodnja aktivnih metabolitov vitamina D3 pogosto upadeta pri čemer se poveča delež jajc z natrtimi lupinami. Zato je bil cilj študije na kokoših nesnicah provenience 
Hy-Line Brown (Koreleski in Swiatkiewicz, 2005) oceniti vpliv delne ali popolne nadomestitve prehranskega holekalciferola (1500 IE/kg) s 25-OH-D3. Med poskusnimi skupinami ni bilo razlik v nesnosti, je pa delna ali popolna nadomestitev holekalciferola s 25-OH-D3 izboljšala 
kakovost jajčne lupine pri starejših kokoših (66-70 tednov). Salvador in sod. (2009) poročajo, da je popolna nadomestitev holekalciferola s 25-OH-D3 izboljšala učinkovitost izkoriščanja krme in povečala delež jajčne lupine v celotni masi jajca ter debelino lupine. Kappeli in sod. (2011a; 2011b) so izmerili večje serumske koncentracije 25-OH-D3 v krvi kokoši po delni nadomestitvi holekalciferola s 25-OH-D3, vendar se to ni odrazilo v nesnosti, kakovosti jajčne lupine ter zlomih ali deformacijah prsne kosti. Tudi v raziskavi Nascimenta in sod. (2014) nadomestitev holekalciferola s 25-OH-D3 v krmnih mešanicah za starejše kokoši nesnice ni imela pozitivnih vplivov na prirejo jajc, kakovost jajčne lupine ali lomno trdnost kosti. Morris in sod. (2015) so ugotovili, da je visoka koncentracija 25-OH-D3 v prehrani (100 µg/kg) pozitivno vplivala naimunskiodziv in prirast telesnemasepri kokoših okuženih s kokcidijami. Cilj raziskave Atencia in sod. (2005) je bil oceniti učinek povečevanja koncentracij (0-4000 IE/kg) vitamina D3 v prehrani brojlerskih staršev na proizvodnost in mineralizacijo kosti pri njihovih potomcih – pitovnih piščancih. Avtorji so ugotovili, da je se je s povečevanjem koncentracije vitamina D3 povečal dnevni prirast in količina pepela iz golenice ter zmanjšala pojavnost rahitisa in dishondroplazije golenice pri pitovnih piščancih. Ugotovljeno je bilo, da mora krma za brojlerske starše vsebovati med 2.000 in 4.000 IE vitamina D3/kg, da bi bili 
njihovi potomci dobre kakovosti. Vendar pa Atencio in sod. (2005) niso ugotovili pomembnih 
razlik v proizvodnosti pitovnih piščancev, ko so njihove staršekrmili zrazličnimi viri vitamina 
D3 (holekalciferol ali 25-OH-D3). Rezultati nadaljevanja te raziskave so pokazali, da je potreba po vitaminu D3 pri starših pitovnih piščancev starih od 27 do 36 tednov znašala 1400 IE D3 na kg krme. Pri določitvi omenjenega normativa so upoštevali prirejo jajc, maso in specifično težo jajc, valilnost, pogin zarodkov ter telesno maso (Atencio in sod., 2006). 
Saunders-Blades in Korver (2014) sta ugotovila, da ima dodatek holekalciferola s 25-OH-D3 v 
krmo za plemenske kokoši pozitiven vpliv na valilnost piščancev, saj se je zmanjšal zgodnji 
pogin zarodkov. Ni pa ta dodatek vplival na rast in parametre kakovosti kosti pri potomcih. Rezultati naslednjega poskusa (Saunders-Blades in Korver, 2015) so pokazali, da nadomestitev holekalciferola s 25-OHD3 v prehrani brojlerskih mater ni prispevala samo k boljši valilnosti piščancev temveč tudi okrepila njihov imunski sistem na način, da se je povečala baktericidna aktivnost levkocitov in fagocitov. Rezultati drugih raziskav opravljenih na brojlerskih starših kažejo, da lahko dopolnjevanje krme s 25OH-D3 izboljša kakovost jajčne lupine, ne da bi vplivalo na nesnost ali valilnost (Torres in sod., 2009). Duarte in sod. (2015) poročajo, da je vključitev 25-OH-D3 (hkrati s kantaksantinom) v krmo za plemenske kokoši zmanjšala embrionalni pogin in prispevala k večji valilnosti. Peng in sod. (2013) ugotavljajo, da dodatek 25-OH-D3 v krmo za plemenske kokoši, ki vsebuje 3000 IE holekalciferola/kg, poveča mineralizacijo kosti pri potomcih, ne da bi vplival na oplojenost jajc in valilnost. Ren in sod. (2016) poročajo o pozitivnem vplivu dodajanja 25OH-D3 v krmo za plemenske race na kakovost jajčne lupine. 
3.2. Prašičereja 
3.2.1. Analiza dejavnikov tveganja za pojav grizenja repov pri prašičih 
Izraz grizenje repov je v literaturi uporabljen zaširok spekterrazličnih oblik obnašanja prašičev – od nežnega grizljanja repov do kanibalizma, čeprav se najpogosteje nanaša na grizenje, ki ima za posledico poškodbe repov ali pa jasno izogibanje s strani žrtve (Taylor in sod. 2010). Obstajajo različneoblike/tipi grizenja repov, ki imajo tudirazličnemotivacijskevzroke. Taylor in sod. (2010) v preglednem članku razlikujejo i) dvostopenjsko grizenje (sorazmerno nežna manipulacija brez odziva drugega prašiča, ki lahko preraste v grobo grizenje s poškodbami in izogibanjem drugega prašiča), ki nastane kot posledica nezadovoljenih potreb prašičev po ritju, žvečenju, raziskovanju, ii) nenadno silovito grizenje, ki nastane kot posledica tekmovanja za resurse (prostor, hrano, vodo, itd.) ter iii) obsesivno grizenje, katerega vzrok še ni pojasnjen (verjetno genetskega izvora). 
Grizenje repov je multifaktorski problem; po navadi je posledica več raznolikih, hkrati delujočih dejavnikov, ki vključujejo prenatalne dejavnike/okolje (Prunier in sod., 2019), trenutno okolje/pogoje reje (Taylor in sod,. 2010, D'Eath in sod., 2014) in zdravstveno stanje (Valros in Heinonen 2015, Valros, 2018), odvisno pa je tudi od genotipa prašičev. Glede na omenjenepreglednečlanke(Valros in Heinonen, 2015; D’Eeath in sod., 2014; Nannoni in sod., 2014; Tayor in sod., 2010) so najpomembnejši dejavniki tveganja, povezani s sistemi reje, 
rejskimi praksami in pogoji reje (trenutno rejsko okolje), med njimi pa tisti povezani s socialnim okoljem (velika gostota naselitve, mešanje prašičev), tlemi (pomanjkanje zaposlitvenega materiala, velik delež rešetkastih tal), oskrbo s hrano in vodo (tekmovanje za osnovneresurse, 
nenadne spremembe v krmljenju, neustrezna preskrba s hranilnimi snovmi, npr. aminokislinami, mineral, energijo itd.) ter klimatskimi pogoji v hlevu (hitre spremembe klime, predvsem temperature, slabo prezračevanje, prepih, visoka vsebnost plinov NH4, CO2 itd.). 
3.2.2. Vpliv igrače na zmanjšanje grizenja repov 
Prvi znanstveni zapisi o problematiki grizenja repov so bili objavljeni že leta 1940 (Schroder-Petersen in Simonsen, 2001) in med leti 1960-1970 so bila zapisana prva priporočila kako najbolje rešiti problem. Jericho in Church ( (1972) sta bila mnenja, da je izločanje prašiča, ki grize ali tistega, ki je pogrizen, in dodajanje obogatitvenega materiala najboljši način preprečevanja in to drži še danes. V tem letu je bila objavljena študija od Chou in sodelavcev (2019), kjer podajajo bolj natančna priporočila o reševanju problema: 1 faza, ko izbruhne: odstrani žrtev, 2 faza: odstrani napadalca (ob uporabi spreja Alamycin® Aerosol na poškodovanem delu repa), 3 faza: dodaj npr. vrvi. Nato sepriporoča, dase14 dni kasneje živali vrne nazaj v skupino. Ob tem so ugotovili 80% uspešnost. Zaradi kompleksnosti pojava, je pogosto nemogoče odkriti ključni dejavnik, zato bi bilo potrebno razmisliti o stimuliranju pozitivnih čustvenih stanj v prašičerejskih obratih, na primer z uporabo socialne igrače, saj zadnji izsledki kažejo, da so vzorci igre posameznega prašiča pod vplivom skupine, v kateri se 
nahaja posameznik (Zupan in sod., 2019). Stimuliranje skupinske igre bi lahko privedlo k zmanjšanju pogostosti grizenja repov pri prašičih, s čimer bi posledično omogočili živalim prijaznejšepogoje reje ter zagotavljanje varnejše hrane za potrošnika. 
4 UPORABLJENA METODA DELA 
4.1. Perutninarstvo 
4.1.1. Povezava med kazalniki kakovosti piščancev ter menedžmenta v prvem tednu življenja in oceno dobrobiti pred zakolom 
Kazalniki kakovosti piščancev in menedžmenta v prvih dneh po vselitvi 
Za17 jat, katerih dobrobit smo v okviru prejšnjega CRP V4-1604 projekta ocenili po protokolu Welfare Quality®, smo pridobili hlevske liste in iz njih zbrali podatke za prvih 10 dni po vselitvi 
piščancev, ki naj bi jih rejci redno spremljali (pogin, odbira, manjko, telesna masa ob prvem 
tehtanju, poraba vode, minimalna in maksimalna temperatura v hlevu, relativna vlaga v hlevu). 
To nam je omogočilo izračun morebitnih korelacijmed posameznimi parametri s hlevskih listov zaprvih 10 dni po naselitviživali in posameznimi principiin kriteriji dobrobiti (Preglednica 7). Izkazalo se je, da bi bilo zaradi določitve morebitnega višjega pogina oz. manjka potrebno ob naselitvi določiti tudi kakovost samih živali. Na podlagi dobljenih rezultatov korelacij in obstoječih kazalnikov kakovosti piščancev (Aviagen, 2018) smo določili nabor kazalnikov kakovosti piščancev in menedžmenta, ki jih je 10 izbranih rejcev pitovnih piščancev dnevno spremljalo in beležilo prvih 10 dni po vselitvi živali (november 2019 do januar 2020) v za to pripravljen formular. Deset izbranih konvencionalnih rej, za katere je značilna reja živali v zaprtem hlevu in največjagostotanaselitve v nobenem trenutku reje nepreseže33 kgžive mase piščancev na m 2 uporabne površine(Pravilnik o zaščiti..., 2010), je bilo gledenauspešnost reje v Gaussovi krivulji Perutnine Ptuj oz. Perutninarske zadruge Ptuj PZP z.o.o. V istih 10 rejah 
smo proti koncu pitanja ocenili dobrobit živali in po zakolu iz obračunskih listov pridobili kazalnike uspešnosti reje (hlevski in transportni pogin, konfiskat, manjko, povprečna starost živali ob zakolu, konverzija krme, poškodbe kril, beder in prsi ter prisotnost žuljev). 
Ocenjevanje dobrobiti pitovnih piščancev 
Ocenjevanje dobrobiti živali v 10 izbranih rejah sta istočasno, vendar neodvisno eden od drugega, izvedla dva med seboj usklajena ocenjevalca v starosti živali med 28 in 40 dni (december 2019 do februar 2020). V večini rej smo ocenjevanje izvedli pred izlovom. Na ta način je bila vzporedno vsaka reja pregledana dvakrat, kar je omogočilo preverjanje 
uporabljenih kriterijev dobrobiti tudi z vidika ponovljivosti ocen med ocenjevalci. Dobrobit 
pitovnih piščancev smoistočasno ocenili po trehprosto dostopnih protokolih; WelfareQuality® 
(Welfare Quality, 2009), EBENE (https://www.itavi.asso.fr/content/protocole-ebene-guide­
pour-les-utilisateurs), in AssureWel (http://www.assurewel.org/broilers.html). 
Podatke, pridobljene s protokolom Welfare Quality®, smo vnesli v spletni obrazec Welfare Quality® scoring system 
(http://www1.clermont.inra.fr/wq/index.php?id=simul&new=1&situation=PBF) in tako pridobili ocene po kriterijih in principih dobrobiti ter skupno oceno dobrobiti za posamezno jato. Vneseni podatki se namreč po določenih formulah, ki upoštevajo "težo" posamezne meritve, pretvorijo v oceno kriterija oz. principa dobrobiti na skali od 0 do 100, kjer večja vrednost pomeni boljšo dobrobit živali. Vrednosti pod 20 opozarjajo, da je dobrobit živali nesprejemljiva (Welfare Quality, 2009). Pri manjkajočih podatkih (npr. podatki, ki naj bi jih 
pridobili na liniji klanja) smo vnesli vrednost 0 (Preglednica 1). 
Preglednica 1: Welfare Quality® pristop s principi, kriteriji in kazalniki dobrobiti (barva celic nakazuje kateri kazalniki sezdružujejo v posameznekriterije oz. principe) (prirejeno po de Jong in sod., 2016) 
Princip Kriterij Kazalniki dobrobiti 

1 – podatek se pridobi na liniji klanja 2 – podatek se pridobi bodisi na kmetiji ali na liniji klanja 3 – podatek pridobljen iz evidence jate 
EBENE protokol, ki se sicer še vedno dopolnjuje, je nastal pod okriljem francoskega inštituta za perutnino ITAVI v tesnem sodelovanju z rejci in predstavniki civilne družbe, združenj za dobrobit živali (npr. Welfarm, CIWF) in znanstvenikov (npr. ISA, Anses, INRA, Oniris) na podlagi drugih protokolov za ocenjevanje dobrobiti, kot sta npr. Welfare Quality® in AWIN. Namen protokola je bil od vsega začetka pridobiti zanesljivo, znanstveno podprto, enostavno, praktično in hitro metodo za ocenjevanje dobrobiti živali, ki bi jo rejci uporabljali na dnevni bazi z namenom konstantnega izboljševanja pogojev reje (Ebene, 2020). Protokol je dostopen 
kot aplikacija za naprave z Android operacijskim sistemom na Google Play (https://play.google.com/store/apps/details?id=fr.itavi.ebene&hl=sl&gl=US). 
Aplikacija omogoča grafičen prikaz rezultatov na nivoju kazalnikov in kriterijev dobrobiti. Ocenjevanje dobrobiti naj bi se izvedlo teden dni pred zakolom, kazalniki dobrobiti (Preglednica 2) pa zajemajo podatke pridobljene iz evidenc jate in z intervjujem rejca, z ocenjevanjem obnašanja ca 70 živali v 3 predpisanih območjih hleva površine ca 4m2 in z ocenjevanjem zdravstvenega stanja jate med prehodom po hlevu (meje prehoda predstavljajo 
stena, linija napajalnikov oz. krmilnikov, maksimalna širina prehoda je 2 do 3 m) (Fattening 
poultry guidelines, 2020). Pridobljene podatke v posamezni reji smo vnesli v aplikacijo, pridobljeno na Google Play. V aplikaciji sevneseni podatipo določenih formulah, ki upoštevajo "težo"posameznegapodatka, pretvorijo v oceno kazalnika(n=29) oz. kriterija (n=12) dobrobiti na skali od 0 do 5, kjer večja vrednost pomeni boljšo dobrobit živali. Vrednosti pod 2,5 naj bi pomenile opozorilo, da je potrebno določene stvari izboljšati (Warin, 2020). Ker aplikacija rezultate prikaže le v grafični obliki, smo številčne vrednosti za posamezen kazalnik in princip dobrobiti pridobili direktno od predstavnika inštituta ITAVI. 
Protokol za ocenjevanje dobrobiti pitovnih piščancev AssureWel je nastal v sklopu šestletnega 
projekta, ki so ga vodili RSPCA, Soil Association in Univerza v Bristolu ob podpori Tubney Charitable Trust. Glavni namen projekta je bil razviti praktičen sistem ocenjevanja rezultata pogojev blagovnih shem, kot je npr. RSPCA Assured, ki omogočajo boljšo dobrobit rejnih živali z določitvijo pogojev glede uhlevitve, razpoložljive talne površine, krme, veterinarske oskrbe in menedžmenta (AssureWel, 2020). Protokol AssureWel sicer ne nakazuje nobene nadaljnje obdelave podatkov ali združevanje ocen posameznih kazalnikov dobrobiti v npr. 
kriterije in principe dobrobiti, je pa pomembno to, da je izbor posameznih kazalnikov temeljil predvsem na tem, kako praktični so za ocenjevanje v sami reji. Kazalniki dobrobiti zajemajo podatke pridobljene iz uradnih evidenc jate in ocene pridobljene na nivoju jate, vzorcu živali med prehodom po hlevu in posameznih živalih (Preglednica 3). 
Preglednica 2: Kazalniki dobrobiti v protokolu Ebene (barva celic nakazuje kateri kazalniki 
dobrobiti se združujejo v posamezne kriterije oz principe dobrobiti) 
Kazalniki dobrobiti, ki temeljijo 
Kazalniki dobrobiti, ki temeljijo 
Princip Kriterij na tehnologiji reje, pogojih 
na ocenjevanju živali 
uhlevitve 

1 – podatek pridobljen iz evidence jate oz. intervjuja z rejcem 2 – podatek pridobljen na prehodu čez hlev 3 – podatek pridobljen z ocenjevanjemobnašanja živali v3predpisanih območjih hleva 
Preglednica 3: Kazalniki dobrobiti v protokolu AssureWel 
Nivo ocenjevanja Jata  Kazalnik dobrobiti 1.Razporeditev živali v hlevu 2.Kakovost zraka (amoniak, prah) 3.Sopenje 4.Umazanost živali  
5.Obogatitev okolja in interakcija živali z njo  
Na 20 % živali med prehodom čez hlev  1.Ocena gibanja (beleži se le ocena 3, 4 in 5) 2.Število živali (bolne, pred poginom), ki bi jih bilo potrebno evtanazirati 3.Število zahiranih, majhnih živali ter število mrtvih živali 4.Obnašanje (delež aktivnih živali; živali so mirne, pozorne ali plašne)  
Individualne živali (25 živali)  1.Živali z vnetjem kože blazinic prstov, podplatov (brez, blago, hudo) 2.živali z vnetjem kože na skočnem sklepu (brez, blago, hudo)  
Evidenca jate  1.Manjko, odbira 2.Uporaba antibiotikov (kolikokrat in koliko dni) 3.Podatki po zakolu (povprečna telesna masa, transportni pogin, konfiskat …  

Statistična obdelava podatkov 
Za statistično vrednotenje podatkov desetih rej za prvih 10 dni in podatkov uspešnosti reje s kazalniki, kriteriji in principidobrobiti izvključenih treh protokolov (Welfare Quality®, Ebene in AssureWel) smo uporabili statistični paket SPSS ver. 25. Statistično primerjavo ocen med 
ocenjevalcema smo izvedli s t-testom. Med kazalniki prvih 10 dni reje in kazalniki dobrobiti, 
vključenih v uporabljene tri protokole za ocenjevanje dobrobiti piščancev, ter podatki uspešnosti reje smo izračunali statistično koleriranost z namenom izbora najprimernejših kazalnikov. Povezavo med posameznimi kazalniki za prvih 10 dni po vselitvi živali smo sicer računali za vsak posamezen dan, toda rezultatov ne prikazujemo po dnevih, ampak le kot povzetek značilnih povezav. V rezultatih torej prikazujemo le značilnepovezavemed kazalniki ne glede na dan in število dni v katerih je bila povezava med kazalniki značilna. 
4.1.2. Ocena dobrega počutja pur -razvijanje protokola 
Kazalniki dobrobiti 
Kot osnovo za oceno dobrobiti v slovenskih rejah puranov smo uporabili protokol, ki je bil razvit v okviru projekta AWIN (https://cordis.europa.eu/result/rcn/171404_en.html). Kazalci AWIN protokola so bili postavljeni na osnovi kriterijev, razvitih v okviru projekta Welfare Quality®, vendar zmodifikacijami, ki so seob preverjanjih naterenu izkazale kot izvedljivejše in uspešnejše v primerjavi protokoli Welfare Quality za pitovne piščance in kokoši. Izvedba ocenjevanja kazalcev ne predvideva lovljenjaposameznih živali, ki je obremenjujoče za živali in pregledovalca. Zaradi večje telesne mase je v rejah pur takšen pregled/ocenjevanje kazalcev zelo težko izvedljivo (zlasti ob koncu pitanja). Protokol AWIN se izvede na način, da objekt razdelimo na posamezne sektorje, oceno kazalcev pa podamo na celotni populaciji živali v objektu. Kazalci, ki smo jih  upoštevali ob ocenjevanju, so navedeni v Tabeli 1. 
Tabela 1 : Kazalniki in njihov opis uporabljeni za oceno jat pur. 
Kazalnik  Opis  
Nezmožnost premikanja  Senepremakne,česejipribližamo, ko sepremika,si pomaga s perutmi.  
Težave pri hoji  Hoja z vidnimi težavami, premika se z 2 do 3 koraki, potem se ustavi  
Rane na glavi  Vidne sveže ali stare rane na glavi, v okolici kljuna ali vratu  
Rane na hrbtu  Vidne sveže ali stare rane na hrbtu ali stegnih .  
Rane v okolici kloake  Vidne sveže ali stare rane na repu, v okolici kloake  
Agresija do živali  Kljuvanje, zaletavanje v druge purane  
Agresija do ljudi  Udarjanje s krili, kljuvanje, zaletavanje v človeka  
Zamazan  Perje na področju hrbta, peruti in repa (50%) je temno zamazano  
Poškodbe perja  Manjkajoče, polomljeno perje na hrbtu, repu in na perutih .  
Majhen  V primerjavi  drugimi purani 50% manjša žival  
Viseča golša  Golša visi na prsni del  
Klinično bolan   Srednje do zelo izraženi klinični znaki bolezni; anemija, voden izcedek, otečeni sinusi, oteženo dihanje  
Poginjen  Poginjen v hlevu  

Jate puranov 
V raziskavo smo v sodelovanju s strokovnjaki PerutninePtujvključili 6intenzivnih rej puranov mešanih spolov. Objekti, kamor so bili purani vseljeni, so se razlikovali v velikosti (900 do 1440 m2), vendar so imeli podobno tehnološko opremo, sistemeventilacijein načine osvetlitve. Število živali v jatah se je glede na velikost objektov gibalo od 4300 do 7300. Purani so pripadali dvema pasemskima linijama; BUT 6 in Converter. Samci in samice so bili veseljeni ločeno, vendar visti objekt. Vseživali so bile debikirane takoj poizvalitvi. Iz dveh jat ( 1 in 2) so v starosti 38 oz. 39 dni izselili približno tretjinoživali. Vsejateso bilecepljeneproti atipični kokošji kugi in hemoragičnemu enteritisu. V primeru pojava zdravstvenih motenj je rejo pregledal veterinar in na podlagi kliničnih znakov tudiodredilzdravljenje. V vseh jatah so rejci spremljali tudi gibanje dnevnih izgub. Vse jate so imele istega dobavitelja krme in so bile zaklane v isti klavnici. Purice so bile zaklane, ko doseglepovprečno telesno maso cca 9 kg(t.j. 
Tabela 2: Osnovni podatki o jatah puranov vključenih v ocenjevanje. 
pri 14 – 15 tednih starosti), purani pa pri starosti med 21 in 22 tednov, ko so dosegli telesno maso okoli 20 kg. Povprečna gostota naselitve se je gibala od 62,86 kg/m2 do 76,23 kg/m2. Informacije o jatah so povzete v tabeli 2. 

Jata  2 Objekt (m )  Število živali  vseljenih  Provenienca  Starost živali (dni) ob ocenjevanju in pregledu jate (I-III)  
M  Ž  I  II  III  
1 1  1100  3900  3700  Converter  22  91  132  
2 2  1100  3900  3700  Converter  22  91  132  
3  900  2300  2000  Converter  15  84  125  
4  1380  4000  3300  BUT 6  22  85  126  
5  960  2700  2200  BUT 6  28  92  135  
6  1440  3400  3300  BUT 6  27  91  131  

1Pri starosti38 dni je bilo preseljeno iz objekta1305 puranov in 1245puric.  2Pri starosti39 dni je bilo preseljeno iz objekta1260 puranov in 1170 puric 
Posamezno jato smo tekom reje ocenili  tri-krat. Prvi pregled smo opravili pri starosti živali od 15 in 28 dni, drugi pregled smo naredili teden dni pred zakolom puric, to je pri starosti 13 – 14 tednov. Zadnja ocena je bila opravljena pred zakolom puranov pri starosti med 19 in 20 tednov (Tabela 2). Vsa ocenjevanja smo opravil isti ocenjevalci. Ker so bili v istem objektu vseljeni tako samci kot samice, ločeni zmrežo, smo pri prvih dveh pregledih oba dela hleva razdelili na 3 do 4 vzdolžne sektorje . Pri zadnjem ocenjevanju, ko so bili v hlevu le še purani razporejeni po celotni površini, smo hlev razdelili na 3 -4 vzdolžne sektorje. Da bi pri delu tem manj vznemirjali živali, smo bili ocenjevalci oblečeni v modra zaščitna oblačila. Premikali smo se počasi in hkrati beležili živali, ki so kazale katerikoli od indikatorjev. 
Meritve določenih okoljskih parametrov v hlevih 
Ob vsakem ocenjevanju smo izmerili temperaturo v objektih (na treh mestih) ter preverili nivo NH3 in CO2 (Dräger X-am 1/2/5000 . Intenzivnost osvetlitve je bila izmerjena s pomočjo običajnega luksmetra   (Voltcraft MS-200 Led). Vse meritve so bile opravljene na ravni živali. 
Ocenjevanje poškodb v področju prsne regije po zakolu puric in puranov 
Ocenepoškodb napodročju prsi so opravili takoj po zakolu živali postandardnem postopku, ki ga uporablja klavnica (tabela 3). Pregledi so bili opravljeni takoj po zakolu živali (purice pri starosti 14 –15 tednov, purani pri starosti 21 –22 tednih). Ob vsakem zakolu je bilo pregledano od 200 do 400 trupov glede na spol in jato, iz katere so izvirali. Spremembe so bile ovrednotene vizualno ter s palpacijo. 
Tabela 3. Opis stopenj sprememb na koži in v podkožju prsne regiji po zakolu živali. 
Sprememba  Opis  
Kontaktni fokalni dermatitis  Spremembe kože v velikosti od nekaj mm do nekaj cm  
Higroma  Bursa sternalis je spremenjena, vsebuje serozni izcedek, vendar še brez znakov vnetnih intenzivnih procesov   
Purulentni bursitis  Gnojne vnetne spremembe Burzae sternalis  

4.1.3. Poškodbe grodnice pri kokoših nesnicah 
Dovoljenjezaizvedbo poskusa naživalih jeizdala UpravaRepublikeSlovenijezavarnohrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) (odločbašt. U 34401-26/2019/10). V poskus je bilo vključenih 240 kokoši provenience Lohmann Brown, ki so se izvalile 16. 04. 2019. Njihova vzreja je potekala v pogojih baterijske reje. Pri starosti 15. tednov (31. 07. 2019) smo jih 
preselili v poskusni hlev Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete na Rodici pri Domžalah (Slika1). Hlev, v katerem so senahajaleživali,jeUVHVVR registrirala kot hlev zarejo kokoši nesnic v hlevski reji in mu dodelila registrsko številko 2SI070405 ter ga vpisala v Register 
obratov rej kokošinesnic. Hlev sestoji izpredprostorain 12­m, namenjenih za talno (hlevsko) rejo kokoši. 


Slika 1: Skica hleva na Rodici pri Domžalah, kjer je potekal poskus 
Vsak oddelek je bil nastlan z oblanjem iz mehkega lesa v debelini 10-15 cm in opremljen z 
visečim (okroglim) krmilnikom, avtomatskim (okroglim) napajalnikom, štirinajstimi individualnimi gnezdi ter lesenimi gredami. Ob vselitvi v poskusni hlev smo vsako jarčko stehtali, individualno označili z nožnim obročkom, jo posprejali z barvnim sprejem (označitev živali zapotrebeopazovanj), izvedlipalpacijo njenegrodnice ter ji za nadaljnje analize odstrigli del perja naperutih. Nato smo jarčke posistemu naključja razporedili po posameznih oddelkih pri čemer se je v vsakem oddelku nahajalo 20 jarčk. Teden dni po vselitvi smo jarčke zadnjič zaščitno cepili s polivalentno vakcino. V nadaljevanju so bile kokoši izpostavljene naslednjim štirim tretmajem: -Prvi tretma (3 oddelki = 60 kokoši): kokoši so se skozi celotno trajanje poskusa nahajale v hlevu in dobivale popolno krmno mešanico za kokoši nesnice. -Drugi tretma (3 oddelki = 60 kokoši): kokoši so dobivale popolno krmno mešanico za kokoši nesnice, enkrat tedensko smo jih za dve uri izpustili na prosto (v izpust). -Tretji tretma (3 oddelki = 60 kokoši): kokoši so se skozi celotno trajanje poskusa nahajale v hlevu in dobivalepopolno krmno mešanico zakokošinesnicev katero smo vmešalikomercialni preparat »Panbonis«, ki je vseboval bioaktivno obliko vitamina D3 (kalcitriol). -Četrti tretma: (3 oddelki =60 kokoši): kokoši so dobivalepopolno krmno mešanico za kokoši nesnice, v katero smo vmešali komercialni preparat »Panbonis«, ki je vseboval bioaktivno 
obliko vitamina D3 (kalcitriol) in enkrat tedensko smo jih izpustili na prosto (v izpust). 
Od 15. do 18. tedna starosti smo jarčke krmili s popolno krmno mešanico za jarčke z oznako NS-JR(11,4MJME/kg, 15 %SB), od 18. tednanaprej paso kokošiv vseh poskusnih skupinah 
dobivale popolno krmno mešanico za kokoši nesnice z oznako NSK. Vse popolne krmne mešanicenam jedostavilo podjetje Jata Emonad.o.o. izLjubljane.Mešanicazanesnice(NSK) 

vitamina D3/kg. Kokošim iz tretjega in četrtega tretmaja smo v mešanico NSK primešali preparat s komercialnim imenom »Panbonis« v količini 100 g na 1000 kg mešanice NSK. S preparatom »Panbonis«, ki ga proizvaja švicarsko podjetje Herbonis Animal Health GmbH 

glikozidni obliki na kilogram krmne mešanice. Bioaktivna oblika vitamina D3 v pripravku Panbonis je ekstrakt iz rastline Solanum glaucophyllum (Slika 2). 

Krma in sveža pitna voda je bila kokošim vseskozi na voljo. Osvetljevanje kokoši v hlevu je potekalo po klasičnem osvetljevalnem programu, kar pomeni, da so bile v obdobju 24-ih ur izpostavljene enemu obdobju svetlobe in enemu obdobju teme. V času nesnosti so bile kokoši 
dnevno osvetljene 14 ur, 10 ur so bile v temi. Prve 3 tedne poskusa smo dnevno merili intenzivnost osvetlitve tako v notranjih kot tudi v zunanjih oddelkih. Dnevno smo si zapisovali 
tudi temperaturo in vlažnost zraka. S poskusom smo zaključili 11. 09. 2020, ko so bile kokoši stare 74 tednov. Včasu trajanja poskusa smo spremljali oziroma merili naslednje parametre: a.) Nesnostin poginkokoši. Vsak dan sproti smo zabeležili število znesenih jajcv posameznem oddelku in morebiten pogin kokoši. Nesnost/pogin smo spremljali 383 dni oziroma 55 tednov. b.) Tedensko porabo krme. Ob koncu vsakega tedna smo stehtali ostanke krme po posameznih 
oddelkih in za prihajajoči teden zatehtali svežo krmo. Iz razlike med količino zatehtane krme nazačetku tednain ostanki krmenakoncu tednasmo dobili podatek o porabi krmev določenem oddelku in ta podatek smo delili s številom kokoši v oddelku, da smo dobili porabo krme na posamezno kokoš v oddelku. Porabo krme smo spremljali skozi 53 tednov. c.) Fizikalne lastnosti jajc. Pri petih starostih kokoši (24, 32, 45, 52, 72 tednov) smo v vsakem oddelku vzeli naključni vzorec 15-ih jajc in v laboratoriju opravili meritve njihovih fizikalnih lastnosti. Skupno smo analizirali 876 jajc. Vsako jajce smo stehtali s pomočjo elektronske tehtnice in mu z digitalnim kljunastim merilom izmerili širino in višino. Iz podatka o širini in 

Trdnost jajčnih lupin smo merili z dinamometrom Instron 3345 (Instron, ZDA). Po tej meritvi smo natrta jajca odprli na ravno stekleno površino in z digitalnim kljunastim merilom izmerili premerrumenjaka. Večino ostalih lastnosti smo merili nakompletu elektronskih aparatur, ki so ga razvili na Yorški univerzi v Veliki Britaniji (dobavitelj je Technical Services and Supplies of York). Komplet sestavljajo reflektometer(barvalupine), tripodnimikrometer(višina gostega 
beljaka), kolorimeter (barva rumenjaka) in mikroprocesor s tiskalnikom (Slika 3). Rumenjak in 
beljak vsakega jajca smo s pomočjo čajne žličke ločili v dve plastični epruveti (falkonki) in 
jima s pH metrom S47-K SevenMulti pH/CON (Mettler Toledo d.o.o., Ljubljana) izmerili pH. Vbodno elektrodo pH metra smo po vsaki meritvi oprali z destilirano vodo in obrisali do suhega. Po opravljenih analizah smo jajčne lupine splaknili s hladno vodo in jih 14 dni sušili na sobni temperaturi. Naosušenih lupinah smo izmerili njihovo debelino. Vzelismotri naključnevzorce lupine (koničasti, sredinski, topidel jajca) in s pomočjo mikrometra navsakem koščku izmerili debelino lupine ter iz treh meritev izračunali povprečje. 

Slika 3: Aparature za merjenje fizikalnih lastnosti jajc 
č.) Morfološkelastnosti kosti. Pri starostikokoši73 tednov, smo izvsakegaoddelka naključno vzeli 8 kokoši (24 kokoši na tretma), jim iz perutne (brahialne) vene vzeli kri, jih evtanazirali, stehtali in opravili disekcijo njihovih trupov. Z disekcijo smo pri vsaki kokoši ločili štiri kosti: nadlahtnico, stegnenico, golenico in prsnico. Kosti, očiščene kit in mišičnega tkiva smo 
zapakirali v vrečke in shranili v zamrzovalni komori pri temperaturi -pred analizami smo kosti vzeli iz zamrzovalne komore in jih dali v prostor s sobno temperaturo. 

V laboratoriju smo vsako kost stehtali, izmerili njeno dolžino in premer na sredinskem delu (diafizni del). Nato smo jo v merilnem valju potopili v destilirano vodo in odčitali njen volumen. Na osnovi mase in volumna smo izračunali gostoto kosti. Lomno trdnost kosti smo merili z dinamometrom Instron 3345 (Instron, ZDA). V ta namen smo dinamometer opremili s 
celico, ki omogoča izvajanje pritiska do 5000 N (500 kg), razmak med nastavkoma, na katera smo položili posamezno kost je znašal 4 cm (Slika 4). 

Slika 4: Merjenje lomne trdnosti prsne kosti v njenem začetnem delu 
d.) Rentgensko slikanje prsnice. Rentgenografija je metoda, s katero lahko zelo natančno določimo število, lokacijo in karakteristike poškodb naprsnici nesnic.Polegvsega naštetegaje njena prednost pred palpacijo tudi možnost interpretacije istih rentgenskih posnetkov v različnem časovnem obdobju in s strani različnih ocenjevalcev. Vendar je prav tako kot pri palpaciji tudi pri rentgeografiji ključnega pomena ustrezna usposobljenost ocenjevalca. Za namen enotnega ocenjevanja resnosti poškodb na prsnici kokoši je raziskovalna skupina s Christino Rufener na čelu pripravila spletno izobraževalno platformo (Rufener in sod., 2018), po kateri smo se zgledovali tudi mi. Pri starosti 73 tednov smo rentgensko slikali 96 kokoši nesnic (24 točno določenih kokoši iz vsakega tretmaja). Vsako kokoš smo slikali enkrat v laterolateralni projekciji s prenosnim rentgenskim aparatom (HiRay Plus X-Ray Machine, Eickemeyer) in digitalno kaseto (AeroDR, Konica Minolta Healthcare Americas, Inc). Nastavitve aparata smo blago modificirali po že predhodno objavljenih (Baur in sod., 2020; Rufener in sod., 2018) in so znašale 46 kV in 2,5 mAs. Negibnost kokoši smo dosegli z obešanjem zanogevzato posebej izdelankovinski okov, fiksirannalesenokvir, ki seje izkazal zaučinkovitegav predhodnih študijah (Slika5) (Širovnik in sod., 2017; Rufener in sod., 2018). Vsaka kokoš je bila v inverznem položaju približno 20 sekund. Rentgenske slike smo shranili 
v digitalni obliki kot DICOM datoteke in jih nato analizirali v programu RadiAnt DICOM Viewer 2020.2. Analizo slik je opravila ena oseba. Za oceno resnosti poškodbe prsnice smo se poslužili predhodno objavljene lestvice. Ta lestvica ocenjuje resnost poškodb z ocenami 0 do 5, kjer je z 0 ocenjena prsnica brez oz. z minimalnimi poškodbami v spodnjem apikalnem področju s 5 pa ocenjenaprsnica s hudimi oz. multiplimi poškodbami v različnih delih prsnice, 
z ocenami 1 do 4 pa vse vmesne variacije (Rufener in sod., 2018). Prsnico smo prvotno razdelili na 3 dele-zgornja(področje A), srednja (področje B) in spodnjatretjina (področje C). Apikalna dela zgornje (področje E) in spodnje tretjine (področje D) smo obravnavali kot ločeni področji (Slika5). Za poškodbeprsnice smo smatrali zlome in poke terpojav kalusa in angulacijo kosti. 

Slika5: Fiksacija kokošiin nastavitve rentgenskegaaparata (levo) terrazdelitev prsnice kokoši na področja kjer smo ocenjevali poškodbe (desno). 
d.) Obnašanje živali. V okviru etološkega pristopa k razumevanju pojava poškodb grodnice, smo obnašanje živali opazovali v obdobju vzreje in obdobju nesnosti. Shematski prikaz opazovanja obnašanja, redno tehtanje živali ter preverjanje poškodb grodnice (deviacij in zlomov) s pomočjo palpacije in jemanja vzorcev perja za namen ugotavljanja stresnega 
hormona kortikosterona je prikazan na Sliki 6. 
Pri starostih 15 tednov (ob vselitvi) in 19 tednov smo ocenili stanje perja po metodi Welfare 
Quality in takrat je kvalificirana oseba opravila tudi palpacijo grodnice, da smo določili poškodbe, deviacije in zlome (Slika 7). 

Slika 6: Redosled opravil pri opazovanju kokoši, njihovem tehtanju in palpaciji prsnice 

Slika 7: Različna stanja prsnih kosti Palpacijo smo ponovilišetrikrat v trajanju poskusa. Zadoločanjestresasmo kokošim 15. teden 
starosti (ob vselitvi) odvzeli 3. primarno pero leve peruti, 18. starosti teden pa 3. primarno pero z desne peruti. Peresa smo vložili v papirnate kuverte in poslali na analizo kortikosterona na Veterinarsko fakulteto v Ljubljani, kjer so opravili ekstrakcijo na bazi metanola. V prvih 3 
tednih je dvakrat tedensko potekalo direktno in indirektno opazovanje obnašanja živali v hlevu 
ter v izpustu (Slika 8). 

Slika8: Spremljanjeobnašanja kokoši nesnic vizpustu zdirektnim načinom opazovanja (levo) in v hlevu s pomočjo video nadzornega sistema (desno). 
V izpustu smo zbrali 17.161 podatkov, v hlevu pa v času vzreje 38.829 podatkov. V izpustu smo opravili 2 uri opazovanja dnevno v štirih ponovitvah (4 x 3 min po oddelku +odmor), ob tem paspremljali naslednje oblikeobnašanj:komfortno obnašanje, pitje, pozorno stanje(glava 
pokonci). Z uporabo video nadzornega sistema smo opazovanje izvajali 4 ure dnevno (2 uri 
zjutraj ob prižigu luči in2 uri zvečer pred ugašanjem luči). Pozornismo bili nanaslednjeoblike obnašanj: komfortno obnašanje, pitje, poletavanje na gred in z nje, žretje, brskanje, stanje, počivanje, tekanje. V obdobju nesnosti smoopravili drugo opazovanje kokoši nesnic v izpustu. 
Opazovanje je potekalo v tri tedenskem obdobju, 2x tedensko. V notranjosti hleva so bile nad 
vsak oddelek nameščene kamere za spremljanje obnašanja kokoši. Snemanje je potekalo 1x tedensko. Analiza obnašanja je še v teku. Za opazovanje obnašanje živali sta bili zadolženi dve osebi, doktorant Tahir Shah iz Univerze Ege, Izmir v Turčiji in študentka magistrskega študija Znanosti o živali Lino Lauko. 
Za potrebe statistične obdelave smo podatke pripravili z računalniškim programom Excel v okolju Windows in jih vnadaljevanju obdelali s statističnimpaketom SAS/STAT. Sproceduro 
UNIVARIATE smo testirali normalnost porazdelitve podatkov. Za obdelavo podatkov smo uporabili proceduri LOGISTIC in MIXED, pri kateri smo vpliv oddelka vključilikot naključni vpliv. Za obdelavo podatkov o porabi krme, nesnosti, koncentracijah serumskega kalcija in 
fosforja in morfoloških lastnosti kosti smo v statistični model kot fiksni vpliv vključili vpliv tretmaja (štirje tretmaji), pri obdelavi podatkov o kakovosti jajc pa smo poleg vpliva tretmaja vključili še vpliv starosti kokoši v času analize jajc ter interakcijo med tretmajem in starostjo kokoši. V modelih obnašanja in vsebnosti kortikosterona smo poleg tretmaja vključili tudi starost in telesno maso kot kovariablo. Zaradi korelacije med telesno maso kokoši in morfološkimi lastnostmikosti smo v modelu zalastnosti kosti telesno maso kokošivključili kot kovariablo. Razlikemed tretmaji smo ovrednotilispomočjo Tukey-evega testa. Razlike so bile statistično značilne pri P< 0,05. 
4.2. Prašičereja 
4.2.1. Analiza dejavnikov tveganja za pojav grizenja repov pri prašičih 
Osnova za pripravo vprašalnika je bil EFSA-in podatkovni model (EFSA, 2014). Vprašalnik smo zasnovali in prilagodili za uporabo v slovenskih razmerah v začetku projekta (oktober­december 2018), v obdobju od januarja do aprila 2019 je bil dopolnjen in usklajen s strani vseh sodelujočih akterjev, nato smo ga preizkusili na nekaj testnih kmetijah in ponovno dopolnili (maj-julij 2019), v letu 2020 (januar-september) pa smo ga aplicirali na kmetijah in tako pridobili podatke za analizo. Končna verzija vprašalnika je priložena poročilu (Priloga A) in prosto dosegljiva na spletni strani https://www.1ka.si/a/300078. Delo je potekalo preko 
sodelovanja večjega števila strokovnjakov iz različnih inštitucij; dr. Maja Prevolnik Povše (UM, FKBV), dr. Manja Zupan (UL, BF), mag. Sašo Sever (KGZ MS), mag. Darja Prevalnik (KGZ PT), Urška Kos (URSVHVVR) in Gabrijela Salobir (KGZS). 
Vprašalnik je namenjen analizi dejavnikov tveganja za pojav grizenja repov pri prašičih pitancih. Sestavljen iz dveh delov. Prvi del vprašanj se nanaša na celotno rejo in vključuje splošna vprašanja o reji, prašičih pitancih, zdravstvenem varstvu v čredi, krajšanju repov ter stanju v zvezi zgrizenjem repa(trenutnostanje, pretekleizkušnje). V drugem obsežnejšem delu podrobno popišemo razmerev hlevuterstanjein obnašanje živali. Del je razdeljen na naslednja področja: klimatske razmere v boksu, lastnosti in razporeditev v boksu, tla in nastil, obogatitev in zaposlitev, oskrba zvodo, krmljenje in sestavakrme. Nakoncu so številna vprašanja vzvezi s stanjem, zdravstvenimstanjem in obnašanjem živali, ki z drugega zornega kota osvetlijo prej omenjena področja (npr. % suhih živali ter izenačenost skupine sta pokazatelja ustreznosti razmer v zvezi s krmljenjem; prisotnost živali, pri katerih opazimo tresenje, drgetanje ali gručenje je pokazatelj ustreznosti klimatskih razmer itd.). Za izvedbo drugega dela je na vsaki kmetiji potrebno izbrati določeno število boksov za ocenjevanje (odvisno od velikosti reje). Priporočljivo je izbrati čim bolj različne bokse (npr. v različnih stavbah, pri vratih / na sredini hleva, večji / manjši, z izpustom / brez izpusta, različna starost oz. telesna masa prašičev v boksu ipd.), bokse, v katerih so semorebitižepojavljale težavezgrizenjem oz. bokse, vkaterih se pojavljajo zgodnji opozorilni znaki, med katerimi so najpomembnejši navzdol obrnjeni repi oz. ostanki repov, prisotnost poškodb in ran naušesih in drugod po telesu, nemirni, vznemirjeni, razburjeni prašiči, večje zanimanje prašičev zadrugeprašičekot pazaobogatitveni/zaposlitveni 
material/predmete. 
Vprašalnik smo uporabili za popis stanja na 12 kmetijah, skupno je bilo ocenjenih 24 boksov. Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo statističnega paketa SPSS. Iz rezultatov smo za preučevane reje izluščili dejavnike tveganja za pojav grizenja repov pri prašičih. 
4.2.2. Vpliv igrače na zmanjšanje grizenja repov 
Opis kmetij 
V namen uporabe specifičnega igrala za zmanjšanje grizenja repkov pri pujskih, tekačih in pitancih smo izbrali 5 slovenskih prašičerejskih obratov z zaključeno proizvodnjo in 3 taka kmetijska gospodarstva, ki so usmerjena zgolj v pitanje prašičev. Eno gospodarstvo je usmerjeno zgolj v vzrejo. Skupaj smo imeli devet izbranih kmetij lociranih naobmočju Pomurja (n=5) in Podravja (n=4), vendar 10 obratov, saj je ena kmetija imela dve pitališči. Sašo Sever (KGZS MS) in Darja Prevalnik (KGZS Ptuj) sta kmetijska svetovalca na področju prašičereje, 
ki sta kmetije izbrala in sodelovala pri zbiranju podatkov. Kmetije zajete v poskus so bile srednje velike kmetije (30 do 50 plemenskih svinj in 200 pitovnih mest), ki imajo mladega gospodarja, delujejo na sistemu reje na gnojevko, in katerih večina je vključenih v ukrep dobrobit. To pomeni, daso to kmetije, ki med drugim, svojimprašičem zagotavljajo 10 %večjo talno površino od predpisane. Na vseh kmetijah rejci rutinsko krajšajo repe. V projekt je bila vključena tudi Družba Ljutomerčan d.o.o. s 750 plemenskimi svinjami in 800 pitanci. Za zbiranje podatkov je bila na njihovem obratu odgovorna Darja Antolin. Pitanci so imeli na tem 
obratu možnost gibanja vizpustih. Možnost gibanja v izpustu soimeli tudi tekači in pitanci na treh kmetijah v Podravju. 
Igrala 
Pred pričetkom poskusa smo v opazovalne bokse poleg klasičnega igrala, ki so jih rejci redno uporabljali -slama, verige in les, prašičem ponudili še alternativno igralo (Slika 1). Razlog za izbor igrala je bil, da le ta omogoča igro večih pujskov hkrati, saj smo želeli spodbuditi 
skupinsko igro s predmetom. 

Slika 1: Prikaz izdelave igrače z lovkami v prasilišču (levo) in v pitališču (desno). 
Igrača znamke Dog Fantasy (Slika 1 levo), uporabljena v prasilišču, je prvenstveno namenjena za igro pri psih. Igrača je tehtala 350 gin bila narejenaiz bombaža belo-zelene barve, ki je bil spleten v obliki hobotnice. Središče je predstavljal pleten krog, iz katerega je enakomerno izhajalo osem lovk, dolžine22–23 cm (14 cm dolga pletena vrv, 1 cm dolg vozel in 6-7 cm dolg cof). Celotna dolžina igrače z iztegnjenimi lovkami je merila 45 cm. Lovke so bile lahko upogljive in mehketerniso povzročale poškodb zobovja. V vzrejališču in pitališču smo izdelali posebno igralo iz naravnih materialov (les in sisal;Slika1desno). Vrvi iz sisala so bile dolžine 120 cm in bile nameščenenasrediniposameznegaboksanavišini prilagojeni kategoriji prašiča. 
Zbiranje podatkov 
Na kmetijskih gospodarstvih smo v dveh turnusih (turnus 1: 12.2018-08.2019; turnus 2: 06.2019-09.2020), spremljali po dve skupini prašičev (posamična gnezda). Zbiranje podatkov je potekalo od prasitvedoodstavitve, v času vzrejedo 30 kgin v času pitanja. Ob koncu pitanja smo stehtali 820 prašičev pitancev (turnus 1: 404 prašičev; turnus 2: 416 prašičev). Prašičev znotraj skupin nismo »mešali«. Ena skupina prašičev na kmetiji je bila s skrajšanimi repki, druga skupina s celimi repi. Skupinista imeli v času vzreje podobno število živali (zokrajšanimi repki: 16-38 pujskov/boks; s celimi repki: 15-40 pujskov/boks) kakor tudi na 100 dan pitanja (z okrajšanimi repki: 11-33 pujskov/boks; s celimi repki: 9-32 pujskov/boks). Tehnologije reje in krmnih obrokov v raziskavi nismo spreminjali. 
Igrala smo po potrebi, ko so bila izrabljena, zamenjali. V obdobju laktacije pogosto ni bilo 
potrebe po menjavi igrače, v kolikor je bila, smo jo menjati 1x. V vzrejališču smo igralo zamenjali 2x in v pitališču 4x. Na obratih z zaključeno proizvodnjo smo prašiče spremljali od rojstva do koncapitanja. Zabeležilismo datum prasitve, rojstno maso, odstavitveno maso, maso ob koncu vzreje in maso po 20 in 100 dnevu pitanja. Istočasno smo spremljali pojav anomalij v obnašanju prašičev preko poškodb naušesih in repih in le-ta zapisovalipoindividualni živali. Zapisovali smo tudi število skupaj izločenih živali in glede na to ali so le ti bili posledica grizenja repov. Število prašičev v boksih se je, ne glede natehnologijo reje,spreminjalo zaradi izločitve kot posledica bolezni, poškodb nog in poškodb zaradi grizenja repkov in ušes. Ob izločitvi prašiča smo zapisali vzrok, datum in maso. Po sanaciji poškodb/bolezni jih nismo ponovno vključili v poskusne skupine. Na štirih kmetijah, usmerjenih v pitanje prašičev, smo živali spremljali od začetka do konca pitanja. Oblikovali smo dve skupini na kmetijo z enakim poskusnim modelom kot je opisan zgoraj. Prašiče smo tehtalitrikrat, ob naselitvi, po 20 in 100 dnevu pitanja. Gostota naselitve prašičev se je v posameznih proizvodnih obdobjih med kmetijami ob naselitvi in izselitvi spreminjala (npr. turnus 1: v kg/m2; prasilišče: min=4,55, max=5,19; vzrejališče: min=25,95, max=100,00; pitališče: min=29,06, max=145,99). 
Statistična obdelava podatkov 
Podatke smo statistično obdelali v programu 9.2. SAS. Rezultatiso prikazani kot ocena srednjih vrednosti po metodi mešanegamodelain standardnenapake. Uporabili smo Proceduro MIXED pri preverjanju razlikev dnevnih prirastih med skupinamaprašičev s celimialiskrajšanimi repi (n=2). Kot naključni vpliv smo uporabili obrat znotraj regije in ostanek, ki se v modelu pojavlja kot naključna napaka in ga z modelom ne moremo pojasniti. S proceduro CORR smo iskali povezavo med številom poškodb repov in dnevnimi prirasti v obdobju vzreje (laktacija in 
vzreja) in pitanja (do 20 dneva pitanja in med 20 in 100 dnem pitanja). Uporaba 
neparametričnega Hi-kvadrat testa s proceduro FREQ je omogočila iskanje razlik med skupinama v številu poškodb repov in izločenih živali(skupaj in kot posledica grizenja repov). 
5. REZULTATI RAZISKAVE 
5.1. Perutninarstvo 
5.1.1. Povezava med kazalniki kakovosti piščancev ter menedžmenta v prvem tednu življenja in oceno dobrobiti pred zakolom 
Oblikovanje nabora potencialnih kazalnikov na podlagi podatkov predhodnega CRP V4-1604 projekta 
Po proučitvi zbranih podatkov s hlevskih listov 17 jat, katerih dobrobit smo ocenili v 
predhodnem CRP V4-1604 projektu, smo ugotovili, da so podatki dokaj pomanjkljivi (Preglednica 7). Rejci so prvih 10 dni po vselitvi živali dosledno beležili le dnevni pogin, pokazalo seje, dani poenoteno, kaj je dan 1 vhlevskih listih (pri nekaterih dan naselitve živali, pri drugih dan po naselitvi živali), starost živali ob prvem tehtanju je bila zelo raznolika (od 6 
– 28 dni), dnevno porabo vode so zabeležili v slabih 2/3 jat, število odbranih živali, ki jih je 
potrebno evtanazirati, temperaturo in relativno vlago v hlevskem zraku so spremljali le nekateri. Povezave med posameznimi parametri s hlevskih listov ter principi in kriteriji dobrobiti 
nakazujejo, da se tako pogin, odbira kot skupni manjko in tudi uspešnost rejca v uravnavanju mikroklimatskih pogojev v prvih dneh življenja piščancev odražajo tudi v oceni njihove dobrobiti pred zakolom (Preglednica 7), čeprav je same povezave težko jasno razložiti. Da bi lažje določilikateri dejavniki v prvihdneh po vselitvi piščancev v večji meri vplivajo naoceno dobrobiti pred zakolom, kakovost piščanca in/ali kakovost menedžmenta, bi bilo smiselno ob prevzemu živali oceniti tudi njihovo kakovost. Na podlagi dobljenih rezultatov smo tako določili naslednje parametre oz. prilagoditve, ki bi jih morali vsi rejci, katerih jate bomo ocenjevali z vidika dobrobiti, dosledno beležiti in upoštevati: 
- poenotenje v tem, da je dan 1 v hlevskih listih dan po dostavi živali,  
- poenotenje in dosledno izvajanje predvidenih kontrolnih tehtanj tekom celotnega  
pitanja,  
- ločeno beleženje pogina in odbire,  
- spremljanje maksimalne in minimalne temperature v hlevu,  
- spremljanje relativne vlage v hlevu,  
- spremljanje dnevne porabe vode,  

-tehtanje živali ob vselitvi (ca 10 naključno izbranih škatel z živalmi) in 7. dan po vselitvi, -temperatura na nastilu ob vselitvi živali, -ob vselitvi pri ca 300 živalih preveriti ali je popek zaceljen, -ob prehodu čez hlev v prvih 10. dneh po vselitvi dnevno preverjati: 
o 
ali imajo piščanci umazan zadek (da/ne, okviren delež prizadetih živali) 

o 
imajo živali oteženo gibanje (da/ne, okviren delež prizadetih živali) 

o 
so živali živahne, ješče (da/ne, okviren delež živali) 

o 
razporeditev živali po prostoru (gručanje, enakomerna razporeditev) 

o 
polnost golše (da/ne; prve4 dni, našestih lokacijah, enakomerno razporejenih po hlevu, na vsaki lokaciji ca 10 živali) -ca 7 dni po vselitvi živali bo tehnolog izmeril vsebnost CO2 in NH3 v hlevskem zraku. 


Nabor potencialnih kazalnikov dobrobiti 
Pregled koreliranosti podatkov (Preglednica 8, Preglednica 9, 10) (p . 0,05 in koeficient korelacije 0,5 . r . 1) znotraj posameznegaprotokola, uporabljenega v projektu, je pokazal, da se nekateri kazalniki osredotočeni na piščance in drugi osredotočeni na menedžment reje pogosteje korelirajo s kazalniki, kriteriji in principi posameznega protokola. Tako bi lahko še posebej izpostavili tiste, ki zajemajo največkorelacijskozi vseuporabljene protokole.Zvidika kazalnikov kakovosti piščancev bi bilo potrebno poudariti Odbira (%), Pogin (%) in Manjko (%), saj zajemajo povprečno 78,41 % vseh korelacij v posameznem protokolu. Z vidika kazalnikov kakovosti menedžmenta je potrebno omeniti Maksimalno temperaturo, Minimalno temperaturo in Porabo vode, saj zajemajo povprečno 85,0 % vseh korelacij v posameznem protokolu. 
Največ korelacij (p . 0,05 in koeficient korelacije 0,5 . r . 1) v okviru kakovosti piščancev povezanih s kazalniki uspešnosti reje (Preglednica 13) imata Pogin (%) in Odbira (%) kjer skupaj z Manjkom (%) znižujejo oceno uspešnosti. K dvigu ocene največ prispevajo Polnost golše (%) in živahne živali. Iz vidika kakovosti manedžmenta večina kazalnikov (p . 0,05 in koeficient korelacije0,5 . r . 1) znižuje končno oceno uspešnosti. Samo v primeru maksimalne temperature, ki je povezanaznižjo konverzijo in minimalne temperature, ki je povezanaznižjo poškodbo beder. 
Na osnovi analiziranih korelacij, ki so bile p . 0,05 in koeficient korelacije 0,5 . r . 1 med meritvami iz prvih desetih dni s kazalniki, kriteriji in principi uporabljenih protokolov smo oblikovali tri skupine meritev (Preglednica 12). V skupini obveznih meritev z vidika kakovosti 
piščancev imamo dve skupini meritev; prva (obvezno 1) zajema pogin, odbiro, manjko, ki se predvsem povezujejo s kazalniki in kriteriji, ki zajemajo poškodbe in zdravstveno stanje ter drugaskupina(obvezno 2), ki zajemaumazan zadek, oteženo gibanje, polnost golše in živahne, ješče živali, ki se povezujejo predvsem s kazalniki in kriteriji, ki zajemajo socialno obnašanje in za vrsto značilno obnašanje. V skupini meritev z vidika kakovosti menedžmenta pa 
predlagamo obvezno spremljanje porabe vode, maksimalne in minimalne temperatura ter 
relativno vlago, saj se močno povezujejo z zdravstvenim stanjem živali. Hkrati se omenjene meritve zelo dobro povezujejo s kazalniki uspešnosti reje (Preglednica 19). 
Ocenjevanje dobrobiti živali -Primerjava med ocenjevalcema 
Med ocenjevalcema ni bilo večjih odstopanj v zbranih podatkih (Preglednica 4, 6). Značilne razlike med njima so se pojavile le na nivoju nekaterih kazalnikov dobrobiti, ki vključujejo bodisi določitev števila živali (pretegovanje ali prhutanje s krili ter peščena kopel, Preglednica 
4) ali deleža živali, ki izraža določeno čustveno stanje (Preglednica 5). Verjetna razlaga za razliko med ocenjevalcema v številu živali, ki so se pretegovale, prhutale oz. izvajale peščeno kopel v okviru protokola EBENE je, da pri spremljanju živali na območju ca 4m2 njuna pozornost ni bila istočasno na istih živalih. Najverjetnejša razlaga za razlike v deležu živali v določenem čustvenem stanju v okviru protokola WelfareQualitypaje, da posameznačustvena stanjaniso definirana. Pri združevanju ocen kazalnikov v ocene kriterijev oz. principov razlike med ocenjevalcema niso bilevečznačilne(p-vrednost; Preglednica 4: možnost gibanja=0,057, za vrsto značilno obnašanje = 0,619, Preglednica 5: pozitivna čustvena stanja = 0,067). Rezultati kažejo, daje bila pri vseh treh uporabljenih protokolih med ocenjevalcema dosežena dobra usklajenost in da so kazalniki dobrobiti definirani dovolj dobro, da omogočajo ponovljivost ocen med različnimi ocenjevalci. 
Preglednica 4: Razlika med ocenjevalcema v oceni kazalnikov in kriterijev dobrobiti po 
protokolu EBENE (prikazani so le kazalniki, kjer so možne razlike med ocenjevalcema) 
Kazalniki dobrobiti Število zahiranih, majhnih živali Št. umazanih živali  p-vrednost ns ns  Kriteriji dobrobiti Ustrezno krmljenje  p-vrednost ns  
% živali, ki počiva  ns  Udoben počitek  ns  
Kakovost nastila  ns  
% živali, ki sope  ns  Termično ugodje  ns  


ns – p-vrednost > 0,05 
Preglednica 5: Razlika med ocenjevalcema v oceni kazalnikov in kriterijev dobrobiti po 
protokolu WELFARE QUALITY (prikazani so le kazalniki, kjer so možne razlike med ocenjevalcema in značilne razlike med njima) 
Kazalniki dobrobiti  p-vrednost  Kriteriji dobrobiti  p-vrednost Principi dobrobiti  p-vrednost  
Kakovost nastila  ns  
Udoben počitek  ns  
Količina prahu v hlevu  ns  
Ustrezna uhlevitev  ns  
Sopenje  ns  
Termično ugodje  ns  


ns – p-vrednost > 0,05 
Preglednica 6: Razlika med ocenjevalcema v oceni kazalnikov in kriterijev dobrobiti po 
protokolu ASSUREWEL(prikazani so le kazalniki, kjer so možne razlike med ocenjevalcema in značilne razlike med njima) 
Kazalnik dobrobiti p-vrednost 
Kakovost nastila – ocena 4 (% hleva) ns 
– ocena 5 (% hleva) ns 
– ocena 6 (% hleva) ns 
Razporeditev živali po hlevu ns Kakovost zraka – vsebnost amonijaka ns Kakovost zraka –količina prahu ns Živali, ki sopejo (ocena) ns Ocena gibanja – ocena 3 (število živali) ns 
– oceni 4 in 5 (število živali) ns Živali, ki bi jih bilo potrebno usmrtiti(število) ns Število zahiranih, majhnihživali ns Število mrtvih živali med ocenjevanjem ns Obnašanje -aktivnost/neaktivnost živali (ocena) ns Obnašanje – mirnost, plašnost živali (ocena) ns 
ns – p-vrednost > 0,05 
Nabor kazalnikov dobrobiti 
V praksi smo preverili 3 protokole za ocenjevanje dobrobiti pitovnih piščancev; Welfare Quality, ki nam je služil kot osnova, saj smo ga preverili že v okviru CRP V4-1604 projekta, ter Ebene in AssureWel. Po enostavnosti izvedbe in časovnem obsegu, potrebnem za izvedbo protokola (ca 1 h), prednjačita protokola EBENE in AssureWel, pri čemer protokol Ebene vključuje tudi spremljanje za vrsto značilnih oblik obnašanja, omogoča ovrednotenje spremljanih kazalnikov z vidika dobrobiti živali in zduževanje teh ocen na nivoju kriterijev dobrobiti. Pri protokolu EBENE se je dejansko odrazilo to, kar je bilo vodilo pri njegovem 
razvoju, in sicer da je enostavna, praktična in hitra metoda za ocenjevanje dobrobiti pitovnih piščancev. Tako lahko rejcem služi tudi za dnevno preverjanje stanja živali in razmer v hlevu in omogoči hitrejši odziv v primeru opaženih negativnih sprememb. 
Primerjava kazalnikov dobrobiti v uporabljenih protokolih razkrije, da je vsaj del kazalnikov zastopan v vseh treh protokolih (Preglednica 14), kar kaže na njihovo pomembnost in smiselnostvključitvev nabor kazalnikov dobrobiti zaocenjevanje dobrobitipitovnih piščancev tudi v naših rejah. Zaznavajo namreč najbolj pereče probleme vezane na dobrobit pitovnih piščancev, katerih vzrok je običajno neustrezna gostota naselitve, kakovost nastila in zraka ter neustrezni mikroklimatski pogoji. Gostota naselitve nad 25 kg/m2 v veliki meri omeji gibanje, 
brskanje in kljuvanje nastila, nego telesa in splošno aktivnost piščancev, moteno je tudi počivanje, živali so bolj nemirne, možen je tudi večji pojav agresije. Večja gostota naselitve pogosto vodi tudi v večjo pojavnost vnetja kože blazinic prstov, podplatov in skočnega sklepa ter slabšo zmožnost gibanja. Kakovost nastila vpliva npr. na zmožnost izražanja za vrsto značilnih oblik obnašanja (npr. prašna kopel, brskanje), količino praha v hlevskem zraku, 
koncentracijo amonijaka, nivo relativne vlage, moker nastil pa je tudi glavni razlog za vnetja 
kože blazinic prstov, podplatov in skočnega sklepa in umazanost živali. Znano je, dapri hujših primerih vnetja kože na blazinicah prstov in stopal pride do nekrotičnih sprememb (lokalno odmrtje povrhnjice kože), ki lahko segajo globlje pod površino blazinic. Globoke razjede privedejo do ognojkov in zadebelitve tkiv, kar je zaradi dobre oživčenosti tega predela nog za piščance boleče. To se posledično odraža tudi v slabši zmožnosti gibanja živali. Zato je izbira ustreznega materiala za nastil, menedžment nastila in skrb za dejavnike, ki pripomorejo k mokremu nastilu (npr. vzdrževanje ustrezne temperature in vlage, ustrezna izbira napajalnega sistema, ustrezna sestava krme, ki ne povzroča mokrih in lepljivih iztrebkov ali prekomernega pitja …), izjemno pomembno za dobrobit piščancev. Prah draži dihalne organe, zmanjšuje odpornost živali, kot transportno sredstvo za bakterije in viruse v pljučih povzroča različna vnetja …, izpostavljenost povišani koncentraciji amonijaka pa vodi v respiratorne bolezni, slabše priraste, večjo pojavnost vodenice ... Ustrezen odnos med človekom in živaljo vedno 
bolj pridobiva na pomenu, predvsem zato ker pomanjkanje pozitivnih, ali vsaj nevtralnih kontaktov s človekom pri živalih pogosto vodi v strah pred človekom. Poleg odnosa človek­žival pa je z vidika dobrobiti pomembno tudi to, da rejec v jati zazna bolne in poškodovane živali ter sprejme odločitev o evtanaziji, da bi preprečil nepotrebno trpljenje živali in s te zagotovil boljšo dobrobit svojih živali. Znak, da je v jati nekaj narobe in da je dobrobit živali ogrožena, pa je tudi povečan odstotek poginov, ki je lahko bodisi posledica bolezni, poškodb … (SCAHAW, 2000). 
Pri izbiri nabora kazalnikov za ocenjevanje dobrobiti pitovnih piščancev v slovenskih rejah so nam bile vodilo tudi povezave med kazalniki, kriteriji, principi dobrobiti in kazalniki uspešnosti reje (Preglednica 15, Preglednica 16, Preglednica 17, Preglednica 18, Preglednica 19). Poleg 
tega želimo, da naj bi bil ta nabor kazalnikov v pomoč rejcem pri vsakodnevnih odločitvah gledemenedžmenta, zgodnjem odkrivanju subkliničnihbolezni, dejavnikov tveganja za zdravje živali, razlogov zaslabo prirejo alivisokdeležpogina, zato je smiselno v nabor vključiti le tiste kazalnike, ki omogočajo ocenjevanjetrenutnegastanja v hlevu, parametri uspešnosti reje, ki jih rejec pridobi po zakolu živali, pa naj bi služili predvsem za potrditev uspešnosti zaznavanja in odpravljanja morebitnih zaznanih težav. V pomoč pri razlagi dobljenih rezultatov in iskanju rešitev za izboljšanje zatečenega stanja, je smiselno pridobiti tudi informacije o sistemu ventilacije, načinu ogrevanja … Celoten nabor kazalnikov za ocenjevanje dobrobiti pitovnih piščancev v slovenskih rejah naj bi poleg predlaganih kazalnikov kakovosti piščancev in menedžmenta v prvih 10 dneh po vselitvi 
(Preglednica 12) vključeval tudi 
izbrane 
kazalnike, navedene v Preglednica 14. 
Preglednica 7: Povezavamed posameznimi parametri s hlevskih listov zaprvih 10 dni po vselitviživali inposameznimi principi in kriteriji dobrobiti po protokolu WELFARE QUALITY – jate ocenjene v predhodnem CRP V4-1604 projektu (prikazane so le močne povezave, kjer je p . 0,05 in koeficient korelacije 0,5 . r . 1; ^označuje,da seje ob povečanju parametra s hlevskega lista ocena kriterija oz. principadobrobiti povečala,ˇpa, da se je zmanjšala). 

Preglednica 8: Povezava med kazalniki kakovosti piščanca oz. menedžmenta prvih 10 dni po naselitvi živali ter kazalniki dobrobiti po protokolu EBENE, ocenjenih v 14 dneh pred zakolomživali (prikazaneso le močnepovezave, kjerje p. 0,05 in koeficientkorelacije0,5. r . 1;^označuje, da se je ob povečanju kazalnika kakovosti piščanca oz. menedžmenta ocena kazalnika dobrobiti povečala, ˇ pa, da se je zmanjšala) 
Kriteriji  e o na  
dobrobiti:  Ustreznokrmljenje Ustrezno Udoben počitek Termično ugodj Možnost gibanja Preprečevanje poškodb,zdravljenje Preprečevanje bolezni. zdravljenje Dobra rejska praksa Socialnoobnašanje Za vrsto značilnobnašanje Odnos človek­žival Preprečevanje stresa, strahu  menedžmenta vpliva  
Kazalniki  u  /  i  
dobrobiti:  Dostopnost krmilnikaŠtevilo zahiranih, majhnih  Št. napajalnikov  Št. umazanih živali% živali, ki počivaKakovost nastilaPrisotnost gredi % živali, ki sopeRazporeditev živali po hlev Razpoložljiva površina (kg 2Možnost izpustaPretegovanje, prhutanje s Št. poškodovanih živaliŠt. živali, ki težje hodijo Št. živali pred poginomŠt. živali z drugimi Izgube Metoda evtanazijeDrugi postopki z živalmi  AgresijaPozitivna interakcija z  Brskanje, kljuvanje nastilaPeščena kopelNega telesa Razdalja živali do človeka Št. najdenih mrtvih živali Navade rejca (opozori žival Paničen odziv živali med Obogatitev okolja  Kazalnik kakovosti piščanca,  
Kazalniki  
kakovosti  
piščanca:  
Masa  
piščanca ob  ˇ  Da  
vselitvi  
Zaceljen  
popek (%  ^  Da  
živali)  
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Umazan  
zadek (%  ˇ  ^  ^  Da  
živali)  


Preglednica 9: Povezava med kazalniki kakovosti piščanca oz. menedžmenta prvih 10 dni po naselitvi živali ter kriteriji dobrobiti po protokolu EBENE, ocenjenih v 14 dneh pred zakolomživali (prikazaneso le močnepovezave, kjerje p. 0,05 in koeficientkorelacije0,5. r . 1;^označuje, da se je ob povečanju kazalnika kakovosti piščanca oz. menedžmenta ocena kriterija dobrobiti povečala, ˇ pa, da se je zmanjšala) 

Kazalniki kakovosti piščanca: 
Masa piščanca ob vselitvi 
Zaceljen popek(% živali) 
^ Umazan zadek(% živali) ^ ^ Oteženo gibanje (% živali) 
^ Polnost golše (% živali) ˇ % živahnih, ješčihživali 

Pogin (%) ^ ˇˇ ˇ^ˇ Odbira (%) 
^ˇ ˇˇ 
ˇ^ Manjko (%) ^ ^ˇˇˇ Telesna masa piščanca 7. dan 
ˇ 
Kazalniki kakovosti 
menedžmenta: Temperatura nastila ob vselitvi Koncentracija CO2 Poraba vode / žival ^ ^ Maksimalna temperatura 

^ˇˇˇ^ 
Ne Da Da Da Da Ne 
Da Da Da Da 
Ne Ne Da 
Da 

Da 
Minimalna temperatura ^ ^ˇ 
Ne 
Relativna vlaga 
/ 
Razporeditev živali 
/ -povezave ni bilo možno izračunati 
Preglednica 10: Povezava med kazalniki kakovosti piščanca oz. menedžmenta prvih 10 dni po naselitvi živali ter kriteriji in principi dobrobiti po protokolu WELFARE QUALITY, ocenjenih v 14 dneh pred zakolom živali (prikazane so le močne povezave, kjer je p . 0,05 in koeficient korelacije 0,5 . r . 1; ^ označuje, da se je ob povečanju kazalnika kakovosti piščanca oz. menedžmenta ocena kriterija oz. principa dobrobiti povečala, ˇ pa, da se je zmanjšala) 

Manjko (%) ˇ ^  ˇ ^ ˇ  ˇ  Da  ˇ ^  Da  
Telesna masa piščanca 7. dan  Ne  Ne  
Kazalniki kakovosti  
menedžmenta:  
Temperatura nastila ob vselitvi  Ne  Ne  
Koncentracija CO2  ^ ˇ  Da  Ne  
Poraba vode / žival ^  ^  Da  ^  Da  
Maksimalna temperatura ^  ˇ  ˇ  Da  Ne  
Minimalna temperatura  Ne  Ne  
Relativna vlaga  Ne  Ne  
Razporeditev živali  /  /  

/ -povezave nibilo možno izračunati 
Preglednica 11: Povezava med kazalniki kakovosti piščanca oz. menedžmenta prvih 10 dni po naselitvi živali ter kazalniki dobrobiti po protokolu ASSUREWELL, ocenjenih v 14 dneh pred zakolom živali (prikazane so le močne povezave, kjer je p . 0,05 in koeficient korelacije 0,5 . r . 1; ^ označuje, da se je ob povečanju kazalnika kakovosti piščanca oz. menedžmenta ocena kazalnika dobrobiti povečala, ˇ pa, da se je zmanjšala) 
Gostota naselitve (kg/m2 ) Prirast (g/d)Vrsta nastila1Razporeditev živali po hlevu Kakovost  zraka – amonijak Kakovost  zraka – prahŽivali, ki sopejo (ocena)Kazalniki dobrobiti: Obnašanje -aktivnost/neaktivnost živali Obnašanje – mirnost, plašnost živali Kakovost nastila – ocena 4 (% hleva) 2 Kakovost nastila – ocena 5 (% hleva) 2 Kakovost nastila – ocena 6 (% hleva) 2 Vnetje kože skočni sklep – brez (5 Vnetje kože skočni sklep – blago (% Vnetje kože skočni sklep – hudo (% Vnetje kože prsti, stopalo – brez (5 Vnetje kože prsti, stopalo – blago (% Vnetje kože prsti, stopalo – hudo (% Zdravljenje z antibiotikom (da, ne)Število dni zdravljenja z antibiotikom Manjko v 1. tednu (%)Pogin do ocenjevanja (%)Odbira do ocenjevanja (%)  Temperatura v hlevu na danRelativna vlaga v hlevu na danZunanja temperatura na danSistem ogrevanja 3 Kazalnik kakovosti piščanca,  
Kazalniki kakovosti piščanca: Masa piščanca ob ˇ vselitvi Zaceljen popek (% ˇ živali) Umazan zadek (% ˇ živali) Oteženo gibanje (% živali)  
 Da Da Da Ne  


1 – slama (oznaka 1), oblanci (oznaka 2), slama + oblanci (oznaka 3) 2 – Kakovost nastila –ocena 4: večinoma zaskorjen in suh, na nekaj mestihprhek; ocena 5: zaskorjen, ponekod vlažen; ocena 6: vlažen in moker 3 – oznaka 1: plinski grelec; oznaka 2: master grelec; oznaka 3: kalorifer ali rekuperator / -povezave ni bilo možno izračunati 
Preglednica 12: Pregled vpliva posameznega kazalnika kakovosti piščanca oz. menedžmenta na enega ali več kazalnikov, kriterijev oz. principov 
uporabljenih protokolov za ocenjevanje dobrobiti pitovnih piščancev 
Protokol:  EBENE  WELFARE QUALITY  ASSUREWELL  Izbira kazalnika  
Nivo ocene dobrobiti:  Kazalniki  Kriteriji  Kriteriji Principi  Kazalniki  
Kazalniki kakovosti piščanca:  
Masa piščanca ob vselitvi  Da  Ne  Ne Ne  Da  Priporočeno  
Zaceljen popek (% živali)  Da  Da  Da Ne  Da  Obvezno 2  
Umazan zadek (% živali)  Da  Da  Ne Ne  Da  Obvezno 2  
Oteženo gibanje (% živali)  Da  Da  Da Ne  Ne  Obvezno 2  
Polnost golše (% živali)  Da  Da  Da Da  Da  Obvezno 2  
% živahnih, ješčih živali  Da  Ne  Da Ne  Da  Obvezno 2  
Pogin (%)  Da  Da  Da Da  Da  Obvezno 1  
Odbira (%)  Da  Da  Da Da  Da  Obvezno 1  
Manjko (%)  Da  Da  Da Da  Da  Obvezno 1  
Telesna masa piščanca 7. dan  Da  Da  Ne Ne  Ne  Priporočeno  
Kazalniki kakovosti  
menedžmenta:  
Temperatura nastila ob vselitvi  Da  Ne  Ne Ne  Ne  Priporočeno  
Koncentracija CO2  Da  Ne  Da Ne  Da  Priporočeno  
Poraba vode / žival  Da  Da  Da Da  Da  Obvezno 1  
Maksimalna temperatura  Da  Da  Da Ne  Da  Obvezno 1  
Minimalna temperatura  Da  Da  Ne Ne  Da  Obvezno 1  
Relativna vlaga  Da  Ne  Ne Ne  Da  Obvezno 2  
Razporeditev živali  /  /  / /  /  Priporočeno  

/ -povezave ni bilo možno izračunati 
Preglednica 13: Povezavamed kazalniki kakovostipiščancaoz. menedžmentaprvih 10 dni ponaselitviživaliin kazalniki uspešnostireje (prikazane so le močne povezave, kjer je p . 0,05 in koeficient korelacije 0,5 . r . 1; ^ označuje, da se je ob povečanju kazalnika kakovosti piščanca oz. menedžmenta kazalniki uspešnosti reje povečal, ˇpa, da se je zmanjšal) 
Hlevski pogin (%)
Transportni pogin (%)
Konfiskat (%)
Manjko (%)
Povprečna starost ob zakolu 
(dni)
Konverzija (kg/kg)
Poškodbe kril (%) 
Poškodbe beder (%) 
Poškodbe prsi (%)
Kontaktni dermatitis na blazinicah stopal in
skočnem sklepu(%)
Parameter kakovosti 
piščanca, menedžmenta vpliva na enega ali več 
Kazalniki uspešnosti reje: 
Kazalniki kakovosti piščanca:  
Masa piščanca ob vselitvi  
Zaceljen popek (% živali)  
Umazan zadek (% živali)  ^  ^  ^  ^  
Oteženo gibanje (% živali)  ^  ^  
Polnost golše (% živali)  ˇ  
% živahnih, ješčih živali  ˇ  ˇ  ˇ  
Pogin (%)  ^  ˇ  ^  ˇ  ˇ  ˇ  ^  
Odbira (%)  ^  ^  ^  ^  
Manjko (%)  ^  ^  ˇ  ^  
Telesna masa piščanca 7. dan  ˇ  
Kazalniki kakovosti  
menedžmenta:  
Temperatura nastila ob vselitvi  
Koncentracija CO2  ^  
Poraba vode / žival  ^  ^  ^  
Maksimalna temperatura  ˇ  ^  





Ne Da Da Da Da Da Da Da 
Da Da 
Ne Da Da Da 


Da Da 
Minimalna temperatura ^^ ˇ^ 
Relativna vlaga ^ 
^ Razporeditev živali 
/ 
/ -povezave ni bilo možno izračunati 
Umestitev v 
WELFARE QUALITY (protokol, izveden v hlevu) 2 EBENE 2 ASSUREWEL 2 
protokol 

Gostota naselitve živali ob ocenjevanju Št. napajalnikov, vrsta napajalnikov 
• 
Količina prahu v hlevu (črn papir pri vhodu) 
• 
% živali, najdenih mrtvih(pogin; iz evidence) % odbranih živali za evtanazijo (odbira; iz evidence) % izgub do ocenjevanja (manjko; iz evidence) 
Čistoča živali (100 živali) 
Kakovost nastila (4-6 lokacij, ocene 0-4) 
Sopenje (5 lokacij, % živali) Gručanje (5 lokacij, % živali) % živali z vnetjem kože blazinic prstov, podplatov 
(100 živali) 
% živali z vnetjem kože na skočnem sklepu (100 živali) Ocena gibanja (100živali, ocene 0-5) Živali v izpustu, pokritost izpusta (živali vzimskem 
vrtu) 
Število živali v razdalji 1m od opazovalca 
(21 lokacij) Kvalitativna ocena obnašanja (določitev % živali v posameznem čustvenem stanju, za njih ni navedenih 
definicij) 
• 
Obvezno Obvezno Obvezno 
Obvezno Obvezno Obvezno Obvezno Obvezno Obvezno Obvezno 
Obvezno Obvezno Obvezno 
Obvezno 
Obvezno 
Priporočljivo 
Obvezno 
Obvezno 
Obvezno 

1 – do podatka nimamo dostopa 2 – podčrtane meritve so pridobljene na prehodu čez hlev 
Preglednica 15: Povezava med kazalniki uspešnosti reje ter kazalniki dobrobiti po protokolu EBENE, ocenjenih v 14 dneh pred zakolom živali (prikazane so le močne povezave, kjer je p . 0,05in koeficient korelacije 0,5 . r . 1; ^ označuje, da se je ob povečanju kazalnika uspešnosti reje ocena kazalnika dobrobiti povečala, ˇ pa, da se je zmanjšala) 
Kriteriji dobrobiti:  Ustreznokrmljenje Ustrezno Udoben počitek Termično ugodje Možnost gibanja Preprečevanje poškodb,zdravljenje Preprečevanje bolezni. zdravljenje Dobra rejska praksa SocialnoobnašanjeZa vrsto značilnoobnašanje Odnos človek­žival Preprečevanje stresa, strahu  Eden ali več kazalnikov dobrobiti se odraža v k alnik ešn ti reje  
Kazalniki dobrobiti:  Dostopnost krmilnika(d lžin k iln Število zahiranih, majhnih  Št. napajalnikov  Št. umazanih živali% živali, ki počivaKakovost nastilaPrisotnost gredi % živali, ki sopeRazporeditev živali po hlevu  Razpoložljiva površina (kg / 2 )Možnost izpustaPretegovanje, prhutanje sk ili Št. poškodovanih živaliŠt. živali, ki težje hodijo Št. živali pred poginomŠt. živali z drugimi alijami ( it v b Izgube Metoda evtanazijeDrugi postopki z živalmi  AgresijaPozitivna interakcija z ikBrskanje, kljuvanje nastilaPeščena kopelNega telesa Razdalja živali do človeka Št. najdenih mrtvih živali Navade rejca (opozori živali  Paničen odziv živali med jev jemObogatitev okolja  
Hlevski pogin (%) Transportni pogin (%) Konfiskat (%) Manjko (%) Povprečna starost ob zakolu (dni)  
 
 
 
 
 
 ˇ  
 ^  
 
 Ne Ne Ne Ne Da  


Preglednica 16: Povezava med kazalniki uspešnosti reje ter kriteriji dobrobiti po protokolu EBENE, ocenjenih v 14 dneh pred zakolom živali (prikazane so le močne povezave, kjer je p . 0,05 in koeficient korelacije 0,05 . r . 1; ^ označuje, da se je ob povečanju kazalnika uspešnosti reje ocena kazalnika dobrobiti povečala, ˇ pa, da se je zmanjšala) 
Hlevski pogin (%) Transportni pogin (%) Konfiskat (%) Manjko (%) 
Povprečna starost ob zakolu(dni) 
Konverzija (kg/kg) 
Poškodbe kril (%) Poškodbe beder (%) Poškodbe prsi (%) Vnetje kože blazinic prstov in stopal ter na skočnem sklepu (%) 
^ 

Da Ne Ne Ne Da Da Da Da Da 

Preglednica 17: Povezavamed kazalniki uspešnostireje terkriteriji in principi dobrobiti po protokolu WELFARE QUALITY, ocenjenih v 14 dneh pred zakolom živali (prikazane so le močne povezave, kjer je p . 0,05 in koeficient korelacije 0,5 . r . 1; ^ označuje, da se je ob povečanju kazalnika uspešnosti reje ocena kazalnika dobrobiti povečala, ˇ pa, da se je zmanjšala) 

Preglednica 18: Povezava med kazalniki uspešnosti reje ter kazalniki dobrobiti poprotokolu ASSUREWELL, ocenjenih v 14 dneh pred zakolom živali (prikazane so le močnepovezave, kjer jep . 0,05 in koeficient korelacije 0,5 . r . 1; ^ označuje, da seje ob povečanju kazalnikauspešnosti reje ocena kazalnika dobrobiti povečala, ˇ pa, da se je zmanjšala) 

Vnetje kože blazinic  
prstov in stopal ter na  ^  ^  Da  
skočnem sklepu (%)  
 
 
 
 

1 – slama (oznaka 1), oblanci (oznaka 2), slama + oblanci (oznaka 3) 2 – Kakovost nastila –ocena 4: večinoma zaskorjen in suh, na nekaj mestihprhek; ocena 5: zaskorjen, ponekod vlažen; ocena 6: vlažen in moker 3 – oznaka 1: plinski grelec; oznaka 2: master grelec; oznaka 3: kalorifer ali rekuperator 
Preglednica 19: Pregled odraza enega ali več kazalnikov, kriterijev oz. principov uporabljenih protokolov za ocenjevanje dobrobiti pitovnih piščancev na kazalnike uspešnosti reje 
Protokol:  EBENE  WELFARE QUALITY  ASSUREWELL  
Nivo ocene dobrobiti: Hlevski pogin (%) Transportni pogin (%) Konfiskat (%) Manjko (%) Povprečna starost ob zakolu (dni) Konverzija (kg/kg) Poškodbe kril (%) Poškodbe beder (%)  Kazalniki Ne Ne Ne Ne Da Da Ne Da  Kriteriji Da Ne Ne Ne Da Da Da Da  Kriteriji Da Ne Da Ne Da Da Ne Ne  Principi Ne Ne Da Ne Da Da Ne Ne  Kazalniki Da Da Ne Da Ne Da Da Da  
Poškodbe prsi (%) Vnetje kože blazinic prstov in stopal ter na skočnem sklepu (%)  Da Da  Da Ne  Da Ne  Ne Ne  Da Da  

5.1.2. Ocena dobrega počutja pur -razvijanje protokola 
V grafikonih 1, 2 in 3 so prikazani rezultati ocenjevanja dobrobiti puranov glede na starost in 
spolživali. Prvo ocenjevanje smo opravili pri starostiživali od 15 do 28 dni. Pri tej starosti je bil v najvišjem odstotku ugotovljen kazalnik pojavnosti manjših živali (slika 1). Živali, ki so bilezapolovico manjšeod drugih, smo ugotovili tako pri puricah (0,72 %) kot pri puranih (0,84 %). Polegtega sev tej starosti pojavijo tudigibalnemotnje v obliki nezmožnosti premikanja in težav pri hoji, vendar v nizkem odstotku (> 0,1%). Vsi drugi kazalniki so bili ugotovljeni še redkeje (rane na različnih delih telesa, poškodbe perja, zamazanost, poginjene živali) , oz. jih sploh nismo zasledili (agresija,  klinično bolne živali in viseča golša). 

Slika 1: Rezultati prvega ocenjevanja dobrobiti puranov  
Drugo ocenjevanje smo opravili teden dni pred zakolom puric (slika 2). Najpogosteje 
ugotovljenakazalnikastabilapoškodovano in zamazano perje. Skoraj zapolovici višji odstotek zamazanih živali je bil ugotovljen pri puranih (2,061 %) kot pri puricah (1,204%). Odstotek živali s poškodovanimperjem (najbolj so bila poškodovana peresa narepu) se med spoloma ni očitno razlikoval, je pabil višji pri puricah (1,145 % -purice; 0,985% -purani). Poleg tega se v tej starosti pri živalih obeh spolov pojavljajo gibalne motnje; nezmožnost premikanja je bila ugotovljena pri 0,370 % puranov in 0,184 % puric, težave pri hoji pa pri 0,099 % puricah in 0,066 % puranih. Rane na telesu (glava, hrbet in okolica kloake)  so bile zelo redke, pri živalih obeh spolov pa smo v teh rejah ugotovili tudi viseče golše. Agresivnega obnašanja tudi v tej starosti živali nismo zaznali. 

Slika 2: Rezultati drugega ocenjevanja dobrobiti puranov  
S primerjavo kazalnikov ugotovljenih pri puricah in puranih v prvem in drugem pregledu značilnih razlik med spoloma nismo potrdili, so se pa razlikovali med jatami in to pri drugem ocenjevanju.Ob tretjem ocenjevanju, ko so bileživalistareod 125 do 135 dni, so biliv objektih prisotni le še purani (slika 3). V primerjavi z drugim ocenjevanjem so bili odstotki nekaterih posameznih kazalnikov dobrobiti nižji; ugotovili smo manj živali s poškodbami perja, purani pa so bili tudi bolj čisti. V nasprotju s tem pa so bile pogosteje opažene težave pri hoji oz. nezmožnost premikanja. V tej starosti smo prvičopazili znake agresivnegaobnašanja (tako do drugih puranov kot tudi do ljudi), vendar le pri redkih posameznih osebkih. 

Slika 3: Rezultati tretjega ocenjevanja dobrobiti puranov  
Rezultati meritev CO2, NH3, temperature, osvetlitve v objektih so prikazani v tabeli 1. V okviru spremljanih parametrov bi izpostavili visoke vrednosti NH3 in CO2 v starosti jat 3 – 4 tedne, ki so v dveh jatah močno presegalizaželen nivo, previsoko temperaturo v objektih pri starostimed 80 do 90 dni, neenakomernost osvetlitve v objektih in trajanje osvetlitve (23 do 24 ur dnevno). 
Tabela 1: Rezultati meritev  škodljivih plinov, temperature in osvetlitve 
Jata  Parameter  I pregled  II pregled  III pregled  
3  CO2 (ppm)  1600  1630  900  
NH3 (ppm)  0  0 -7  0  
Temperatura oC  26,7  19,5  22,1  
Osvetlitev  (lux) razpon  12  3  3 – 23  
Trajanje osvetlitve (ure)  23  23  24  
2  CO2 (ppm)  3000  1200  850  
NH3 (ppm)  28  2,5  0  
Temperatura oC  26,9  21  28  
Osvetlitev  (lux) -razpon  10 – 14  21  nd  
Trajanje osvetlitve (ure)  23  23  23  
1  CO2 (ppm)  4400  1700  1000  
NH3 (ppm)  40  4  0  
Temperatura oC  25 -28  21  25  
Osvetlitev  (lux) -razpon  10 – 12  6 -9  3 – 36  
Trajanje osvetlitve (ure)  23  23  23  
4  CO2 (ppm)  1100  1300  1000  
NH3 (ppm)  0  0  0  
Temperatura oC  28,9  26  21  
Osvetlitev  (lux) -razpon  10 – 13  22 -25  2 -4  
Trajanje osvetlitve (ure)  24  24  24  
5  CO2 (ppm)  1000  1100  2200  
NH3 (ppm)  nd  73,5  4  
Temperatura oC  26 – 27,2  25,9 -27  23  
Osvetlitev  (lux) -razpon  16 -22  7  2 -4  
Trajanje osvetlitve (ure)  24  24  24  
6  CO2 (ppm)  1100  1250  1000  
NH3 (ppm)  0  0  0  
Temperatura oC  26,5  26 -29  20,5  
Osvetlitev  (lux) -razpon  6  7  6  
Trajanje osvetlitve (ure)  23  23  23  

Do zdravstvenih težav, zaradi katerih je bila potrebna veterinarskaintervencija, je prišlo v vseh šestih jatah. V petih jatah je bila potrebna terapija zaradi pojava nekrotičnega enteritisa, v eni jati (jata 3) pajebilaževprvem tednu povselitviugotovljenakolibaciloza, z recidivo v 5 tednu starosti. Po 6 tednu starosti jate niso bile zdravljene. 
Analiza vpliva manj ugodnih parametrov v okolju na pojavljanje kazalnikov dobrega počutja je pokazala, da manj primerni pogoji, kot so višje vrednosti škodljivih plinov (CO2 in NH3) in previsoka temperatura v hlevu vodijo do nižje pojavnosti indikatorjev, višje vrednosti NH3 pa so v korelaciji z višjimi izgubami v jatah. 
Po zakolu je bilo iz posamezne jate glede število zaklanih živali in na spol pregledano od 200 do 300 trupovpuricter od 200 do 350trupov puranov. Razlikamedspoloma je bila očitna; pri puricah so bile ugotovljene poškodbe v obliki ulcerativnih fokalnih dermatitisov (1,0%) in nevnetnih procesov na Bursa sternalis (2,5%). Pri puranih so bile poškodbe različnih stopenj ugotovljenepri skoraj polovici pregledanih trupov, najpogostejšipaso bili intenzivnipurulentni 
burzitisi (Tabela 2). 
Tabela 2: Intenzivnost poškodb na področju prsi pri puranih in purah po zakolu. 
Stopnja poškodbe  Purani (n=1710)  Purice (n=1600)  
Fokalni  dermatitis  7,95 %  1,00 %  
Higroma  12,28 %  2,50 %  
Purulentni sternalni burzitis  20,00 %  0,00 %  

5.1.3. Poškodbe grodnice pri kokoših nesnicah 
V preglednici 1 je prikazan vpliv dodajanja hormonsko aktivne oblike vitamina D3 (1,25 
dihidroksiholekalciferola, kalcitriola) terizpostavljanjakokošisončni svetlobi naporabo krme. Dodatek kalcitriola v popolno krmno mešanico ni vplival nadnevno porabo krme pri kokoših, ki so seves čas poskusa nahajale vhlevu. Medkokošmi, ki so imele dostop v izpust so tiste, ki so v krmi dobivale dodatek kalcitriola pojedle značilno (P.0,05) več krme kot tiste, ki kalcitriola v osnovni krmni mešanici niso dobile. Nesnost smo izračunali na uhlevljeno število kokoši, torej naštevilo kokoši v poskusnijati nazačetku nesnosti. Kokoši, ki so dobivalesamo osnovno krmno mešanico in so imele enkrat tedensko dostop do izpusta so znesle značilno (P.0,05) večje število jajc na uhlevljeno kokoš kot kokoši, ki so prav tako dobivale samo osnovno krmo, vendarniso imele možnosti izhodav izpust. Vpliv dodatka kalcitriolananesnost ni bil značilen. 
Preglednica 1: Vpliv dodajanja bioaktivne oblike vitamina D -1,25(OH)2D3 (kalcitriola) v 
krmo kokoši ter izpostavljanja kokoši sončni svetlobi na porabo krme 
Vpliv tretmaja (p = 0,0677)  
Tretma  Poraba krme (g/kokoš/dan)  Standardna napaka  
1 (NSK)  125ab  0,0017  
2 (NSK + IZPUST)  122a  0,0022  
3 (NSK + PANBONIS)  125ab  0,0025  
4 (NSK + PANBONIS + IZPUST)  127b  0,0019  

a,b Vrednosti znotraj stolpca, ki nedelijo skupnega nadpisa, semedsebojno značilno razlikujejo 
(P.0,05) 
Preglednica 2: Vpliv dodajanja bioaktivne oblike vitamina D -1,25(OH)2D3 (kalcitriola) v 
krmo kokoši ter izpostavljanja kokoši sočni svetlobi na nesnost 
Nesnost na uhlevljeno število kokoši -vpliv tretmaja (p = 0,0411)  
Tretma  Nesnost (%)  Standardna napaka  
1 (NSK)  86,36a  0,560  
2 (NSK + IZPUST)  88,18b  0,687  
3 (NSK + PANBONIS)  87,19ab  0,800  
4 (NSK + PANBONIS + IZPUST)  87,72ab  0,619  

a,b Vrednosti znotraj stolpca, ki nedelijo skupnega nadpisa, semedsebojno značilno razlikujejo 
(P.0,05) 
Med celotnim trajanjem poskusa so poginile samo tri kokoši v skupini, kjer so kokošidobivale osnovno krmo in bile enkrat tedensko spuščene na prosto. Vzroki pogina niso znani, je pa ta pogin pod mejo, ki jo zakokošiv času nesnosti predpostavljaselekcijskahišaLohmann in znaša 
6-8 %. 
Preglednica 3: Vpliv dodajanja bioaktivne oblike vitamina D -1,25(OH)2D3 (kalcitriola) v 
krmo kokoši ter izpostavljanjakokoši sočni svetlobi na pogin 
Tretma  Število poginulih  Odstotek poginulih  
1 (NSK)  0  0 %  
2 (NSK + IZPUST)  3  5 %  
3 (NSK + PANBONIS)  0  0 %  
4 (NSK + PANBONIS +  0  0 %  

Med poskusomsmo pri štirih starostih kokošianaliziralikakovostjajc. Znano je, daimastarost kokoši pomemben vpliv na posamezne parametre, ki opredeljujejo fizikalne lastnosti jajc, zato ne preseneča, da je bil vpliv starosti na vseh 13 proučevanih lastnosti statistično značilen (P.0,05). Tretma je izkazoval značilni vpliv (P.0,05) na štiri lastnosti: barvo lupine in rumenjaka ter debelino in trdnost lupine (preglednica 4). 
Preglednica 4: Vpliv starosti kokoši, tretmajev ter njune interakcije na fizikalne lastnosti jajc Vpliv dodatka kalcitriola v krmo in izpostavljanja kokoši sončni svetlobi na štiri parametre kakovosti jajcje prikazanv preglednici 5. V primerjavi s kokošmi, ki so seskozi celotno trajanje poskusa nahajalev hlevu in v krmi nisodobiledodatka kalcitriola, so kokoši, ki so v krmi dobile dodatek kalcitriola nesle jajca z značilno (P.0,05) temnejšo lupino in svetlejšimi rumenjaki. Jajca z največjo lomno trdnostjo in debelino lupine so nesle kokoši, ki niso bile deležne obsevanja z sončno svetlobo in so v krmi dobivale kalcitriol. Če pa so bile kokoši z enakim krmnim obrokom izpuščene na prosto, se je trdnost in debelina njihovih lupin značilno zmanjšala (Preglednica 5). 
Lastnost  Vpliv starosti kokoši  Vpliv tretmaja  Vpliv interakcije (starost kokoši . tretma)  
Širina jajca (mm)  0,0001  0,3147  0,1774  
Višina jajca (mm)  0,0001  0,0647  0,0773  
Indeks oblike  0,0001  0,8227  0,8409  
Premer rumenjaka (mm)  0,0001  0,2332  0,0548  
pH beljaka  0,0001  0,0611  0,0025  
pH rumenjaka  0,0001  0,6400  0,0016  
Barva lupine (%)  0,0001  0,0013  0,2622  
Masa jajca (g)  0,0001  0,0700  0,1442  
Višina gostega beljaka (mm)  0,0001  0,1305  0,0240  
Haughove enote  0,0001  0,5290  0,0259  
Barva rumenjaka (Roche)  0,0001  0,0001  0,0001  
Trdnost lupine (N)  0,0001  0,0160  0,6286  
Debelina lupine (mm)  0,0001  0,0001  0,0001  

Preglednica 5: Vpliv dodajanja bioaktivne oblike vitamina D -1,25(OH)2D3 (kalcitriola) v 
krmo kokošiterizpostavljanjakokošisočni svetlobi nabarvo lupine in rumenjakater trdnostin 
debelino lupine 
Lastnost  Tretma  Vrednost lastnosti  Standardna napaka  
Barva lupine (%)  1 (NSK)  21,60a  0,303  
2 (NSK + PANBONIS)  20,48b  0,382  
3 (NSK + IZPUST)  20,70ab  0,340  
4 (NSK + IZPUST  +  20,02b  0,325  
Barva rumenjaka (1-15)  1 (NSK)  11,52a  0,054  
2 (NSK + PANBONIS)  11,19b  0,077  
3 (NSK + IZPUST)  11,35ab  0,065  
4 (NSK + IZPUST  +  11,21b  0,060  
Trdnost lupine (N)  1 (NSK)  43,63ab  0,561  
2 (NSK + PANBONIS)  45,56a  0,769  
3 (NSK + IZPUST)  43,98ab  0,662  
4 (NSK + IZPUST  +  43,22b  0,616  
Debelina lupine (mm)  1 (NSK)  0,416ab  0,0012  
2 (NSK + PANBONIS)  0,426  0,0018  
3 (NSK + IZPUST)  0,419a  0,0015  
4 (NSK + IZPUST  +  0,414b  0,0014  

a,b Vrednosti znotraj stolpca in lastnosti, ki ne delijo skupneganadpisa, semedsebojno značilno 
razlikujejo (P.0,05) 
Eden od ključnih ciljev raziskaveje bilugotovitivpliv dodajanjakalcitriola v krmo in sončnega obsevanja kokoši na morfološke lastnosti kosti in njihovo lomno trdnost. Noben od omenjenih dveh vplivov ni imel učinka na lomno trdnost kosti (Preglednica 6). V hlevu zaprte kokoši z dodanim kalcitriolom v krmi so imele značilno (P.0,05) daljše stegnenice in nadlahtnice kot kokoši, ki so dobivale samo osnovno krmo in so imele enkrat tedensko dostop do izpusta 
(Preglednica 7). 
Preglednica 6: Vpliv tretmajev na morfološke lastnosti, gostoto in lomno trdnost kosti 
Lastnost  Vpliv tretmaja (korekcija na telesno maso kokoši)  
Stegnenica  Golenica  Nadlahtnica  Prsnica  
Masa kosti (g)  0,1699  0,0446  0,0514  0,4900  
Dolžina kosti (cm)  0,0354  0,0705  0,0539  0,3603  
Širina kosti (mm)  0,3215  0,1277  0,9595  0,0878  
Gostota kosti (g/cm3)  0,4947  0,3371  0,5901  /  
Lomna trdnost kosti (N) -1  0,9737  0,9858  0,7437  0,4329  
Lomna trdnost kosti (N) -2  /  /  /  0,7264  

Preglednica 7: Vpliv dveh tretmajev na dolžino stegnenice, golenice in nadlahtnice 
Kost (dolžina)  NSK + PANBONIS  NSK + IZPUST  P -vrednost  
Stegnenica (cm)  8,65  8,44  0,035  
Golenica (cm)  12,15  11,91  0,060  
Nadlahtnica (cm)  8,00  7,85  0,040  

Po tvorbi v ledvicah, se 1,25-(OH) 2D3 (kalcitriol) transportira v črevesje, kosti in drugod po telesu, kjer je vključen v presnovo kalcija in fosforja. Poleg kalcitriola pa pri uravnavanju kalcija in fosforja v krvi sodelujeta še hormona tirokalcitonin (kalcitonin) in PTH. Vitamin D dvigne plazemski kalcij in fosfor s spodbujanjem določenih mehanizmov ionske črpalke v črevesju,kosteh in ledvicah. Ti trijeviri kalcijain fosforja zagotavljajo rezervoarje, kivitaminu D omogočajo, da dvigne kalcij in fosfor v krvi na ravni, ki sta potrebni za normalno 
mineralizacijo kosti in druge funkcije, ki se pripisujejo kalciju. Zato nas je v raziskavi zanimal tudi vpliv tretmajev na nivo serumskega kalcija in fosforja (Preglednica 8). 
Preglednica 8: Vpliv tretmajev na koncentracijo fosforja in kalcija v serumu ter na njuno razmerje 
Lastnost  Tretma  Vrednost lastnosti  Vpliv tretmaja (p­vrednost)  Standardna napaka  
Koncentracija fosforja (mmol/L)  1 (NSK)  2,41  0,1255  0,132  
2 (NSK+IZPUST)  2,82  0,129  
3 (NSK+PANBONIS)  2,62  0,129  
4 (NSK+PANBONIS+IZPUST)  2,75  0,132  
Koncentracija kalcija (mmol/L)  1 (NSK)  6,72  0,4544  0,180  
2 (NSK+IZPUST)  6,97  0,176  
3 (NSK+PANBONIS)  6,68  0,176  
4 (NSK+PANBONIS+IZPUST)  7,00  0,180  
Razmerje Ca : P  1 (NSK)  2,86  0,0881  0,090  
2 (NSK+IZPUST)  2,56  0,088  
3 (NSK+PANBONIS)  2,64  0,088  
4 (NSK+PANBONIS+IZPUST)  2,60  0,090  

Iz preglednice 8 je razvidno, da tretma ni imel značilnega vpliva na koncentracijo serumskega 
kalcija in fosforja niti ne na njuno razmerje. 
Na 96 prsnicah kokoši smo skupno odkrili 302 poškodbi. Pri 84 % kokoši (81/96) smo na prsnici odkrili vsaj eno poškodbo. Večina kokoši je imela večkratne poškodbe prsnice, v povprečju smo na kosti zaznali 3,2 ± 2,1 poškodbo. Največje število zaznanih poškodb na prsnici je bilo 8 in smo jih našli pri 1 kokoši. Skoraj dve tretjini kokoši sta imeli poškodbe prsnice v več kot le enem področju (64 % oz. 52/81). Največja pojavnost poškodb prsnice je bila ugotovljena v njeni spodnji tretjini-področje C (90 % oz. 73/81). Nekoliko nižji odstotek poškodb smo zaznalivspodnjem apikalnem delu prsnice-področjeD (67 %oz. 54/81), medtem ko smo v srednji tretjini (področje B) ter zgornjem apikalnem delu (področje E) zaznali 19 % (15/81) oz. 2% (2/81) poškodb. V zgornji tretjini prsnice (področje A) nismo našli nobene poškodbe. Število poškodb naprsnici kokoši smo primerjalimed različnimi tretmaji. Ugotovili smo, dajebilo povprečno število poškodb naprsnici najnižje v tretmaju, kjer jebilkomercialni krmi dodan Panbonis, hkrati pa so imele kokoši tudi možnost izpusta. V povprečju smo v tej skupini zaznali 2,9 ± 1,9 poškodb. Sledile so ji kokoši iz tretmajev s komercialno krmo z ali brez možnosti izpusta (3,2 ± 2,1 in 3,2± 2,2 poškodbi). Največpoškodb na prsnici smo zaznali v tretmaju, kjerje bilkomercialni krmi dodan Panbonis, kokošipaniso imele možnosti izpusta (3,5 ± 2,4 poškodbe) (Slika 9). 

Slika9: Povprečno število poškodb ter standardni odklon poškodb naprsnici kokošiv različnih 
tretmajih. 
Delež kokoši v posamezni skupini lestvice ocene resnosti poškodb na prsnici je bil naslednji: 24 %(23/96)kokoši smouvrstili v skupino zoceno 0, 13 %(12/96) v skupino zoceno 1, 30 % 
(29/96) v skupino z oceno 2, 26 % (25/96) v skupino z oceno 3, 6 % (6/96) v skupino z oceno 4 ter 1 % (1/96) v skupino z oceno 5 (Slika 10). 

Med tretmajismo primerjalitudipovprečno oceno terstandardni odklon lestviceoceneresnosti poškodb na prsnici. Ocena resnosti poškodb je bila ne glede na dieto v tretmajih z možnostjo izpusta nekoliko višja kot v tretmajih z bivanjem v hlevu. Povprečna ocena je tako v tretmaju komercialnakrmazizpustom terkomercialna krmazdodatkomPanbonisaterizpustom znašala 1,9 ± 1,2 ter 2,0 ± 1,4, medtem ko je v tretmajih komercialna krma ter komercialna krma z dodatkom Panbonisa znašala 1,6 ± 1,2 ter 1,8 ± 1,4 (Slika 11). 
Z uporabo statističnih procedur LOGISTIC in MIXED smo ugotovili, da med tretmaji ni bilo razlik v deležu živali s poškodbami grodnice (15 teden: 75%, 18 teden: 96,7%; 31 in 45 teden: 100%), so pa bile ugotovljene razlike v deležu tipov poškodb (deviacija, zlom oz. deviacija in zlom) gledenalokacijo poškodbe(vrh, sredina alikonica; Slika12). Terazlikeso bileznačilne pri starosti 31. teden. Več poškodb je bilo zaznanih na vrhu (Chi-Square = 14.10, df = 3, P = 0.0028) in na konici (Chi-Square = 11.73, df = 3, P = 0.0084) grodnice pri kokoših z izpustom (zalibrez dodatka Panbonisa)kot pri kokoših brez izpusta (kokoši uhlevljenele v hlevu). Med kokošmi, ki so prejemale Panbonis, in tistimi, ki ga niso, nismo ugotovili razlik v povezavi s poškodbami grodnice P.0.10). V koncentraciji kortikosterona v perju ni bilo ugotovljenih 
razlik med tretmaji (F = 1.05, df = 236, P = 0.37). 


tednu starosti 
Ko so imele kokoši možnost gibanja v izpustu v času vzreje so tiste kokoši s poškodbami grodnice kazale več komfortnega obnašanja, več pozornosti in več pitja (Slika 13, levo). Več pozornosti in več pitja pa so izražale kokoši z dodanim vitaminom D vkrmi (OUT+Pan; Slika 13, desno) kot kokoši, ki dodatka niso imele in so imele le možnost gibanja v izpustu. Več pozornosti in manj komfortnega obnašanja pa je bilo izraženo v času nesnosti in sicer pri kokoših krmljenih zdodatnim vitaminom D (OUT+Pan) kot pri živalih, ki so imele le možnost 
gibanja v izpustu (OUT, Slika 14). 

* 
značilne razlike P.0.05* 

Tudi v hlevu so kokoši kazale značilno različno obnašanje med tretmaji (Sliki 15 in 16). Več brskanja po tleh je bilo pri tistihkokoših, ki so bilebrezizpusta(IN; 15.03 ± 0.89), kot pri tistih, ki so imele možnost enkrat tedenskega izpusta (OUT) (11.95 ± 0.80; F = 2.89, df = 236, P = 0.035). Najmanj poletov na gred pri kokoših, ki so hodile v izpust, največ pri le hlevskih kokoših z dodanim vitaminom D (OUT+Pan: 14.58 ± 0.80; IN+Pan: 13.88 ± 0.80). 


5.2. Prašičereja 
5.2.1 Analiza dejavnikov tveganja za pojav grizenja repov pri prašičih Osnovne značilnosti preučevanih kmetij 
V okviru raziskavesmo pridobili podatke za 12 prašičerejskih kmetij, na katerih smo ocenili 1­3 bokse(skupaj 24). Odtegaje bilo 9rej zzaključenimkrogom ter 3 pitališča. Navseh kmetijah so seukvarjalis klasičnim pitanjem prašičev do masecca. 115-130 kg. Zajeli smo srednje velike intenzivne kmetije z <500 pitancev v turnusu (z izjemo ene z >500 pitanci v turnusu), v času ocenjevanja jebilo nakmetijah od 50 do560 prašičev oz. od 50do 320prašičev pitancev. Med pasmami/križanji je bilo daleč najpogosteje zastopano križanje 12×44, sledile so pasme 12, 11 in 88, v manjšem deležu pa tudi 12×43, 12×54, pri dveh rejah je bila pasma neznana. Izmed preučevanih kmetij jih je bilo 9 v ukrepu "Dobrobit živali” (v nadaljevanju ukrep DŽ). 
Grizenje in krajšanje repov -stanje na preučevanih kmetijah 
Na vseh preučevanih kmetijah izvajajo krajšanje repov oziroma kupujejo pujske/tekače s skrajšanimi repi. Krajšanje se izvaja brez anestezije. Kot razlog za krajšanje repov so rejci navedli, da gre za rutinski postopek, preprečevanje grizenja repov ter zahteve kupcev. 
Problematiko pojavljanja grizenja repov smo ovrednotili na različnih nivojih -v zadnjih 12 mesecih, vzadnjem mesecu in v času ocenjevanja pogojev v reji(v posameznem ocenjevanem 
boksu). V obdobju zadnjega leta v 5 rejah niso imeli problemov z grizenjem repov, pri ostalih 7 rejah so iz tega razloga zdravili 1-12% prašičev, v 3 rejah so prašiče tudi izločali in sicer 1­6% živali. V večini rej so bili odstotki nizki (1-2%), večje deleže (> 5 % izločenih oz. > 10 zdravljenih) smo zabeležili samo na dveh kmetijah. V zadnjem mesecu pred ocenjevanjem 10 rej ni imelo težav z grizenjem repov, na preostalih treh pa so se pojavili posamezni primeri (enkrat zdravljenje, dvakrat izločitev žival). Tudi na dan ocenjevanja v nobenem izmed preučevanih boksov ni bilo prisotno grizenje. Morebitne poškodbe repa zaradi grizenja smo ocenili naosnoviprisotnost poškodb (nalestvici od 1 –blage poškodbedo 5 –večkot polovica prašičev ima hujše poškodbe repa). Približno 2/3 prašičev ni imelo poškodovanih repov (ocena 1), pri 30% so bile prisotneblagezaceljene(ocena2), pri 5%(1 boks) seje pojavljal tudimanjši deležhujših poškodb(ocena 3). Sicer paso vsi rejci že imeliizkušnjes pojavom grizenja repov (razen v reji, kjer se ukvarjajo s prodajajo tekačev). Ob izbruhu ukrepajo tako, da izolirajo poškodovanega prašiča ali pa prašiča, ki grize, pri čemer so navedli problem prepoznavanja slednjega. Dodatno ob izbruhu zagotovijo dodatni material za zaposlitev, zmanjšajo gostoto 
naselitve, izvedejo spremembe v prehrani (npr. dodatek soli, vit-min. dodatkov). Rejci 
večinoma (z izjemo ene reje) izvajajo tudi različne preventivne ukrepe (kot so zagotavljanje materiala za zaposlitev, ustrezna (nižja) gostota naselitve, ustrezna klima, tudi prilagajanje 
prehrane). 
Popis stanja na kmetijah v povezavi z dejavniki tveganja za pojav grizenja repov 
V nadaljevanju so predstavljeni dejavniki tveganja za pojav grizenja repov po sklopih (lastnosti boksa, klimatski pogoji, krma in krmljenje, oskrba z vodo, tla in nastil, zaposlitveni material, 
mešanje prašičev itd.), povzetek najpomembnejših dejavnikov tveganja v preučevanih rejahpa 
je podan na Sliki 1. 
Lastnosti boksa 
Dejavniki tveganja, povezani z lastnostmi boksa: 
-premajhen razpoložljiv prostor, zlasti v povezavi z večjo maso živali, -neustrezna oblika boksa (neugodni predvsem ozki in dolgi boksi, pa tudi kvadratni), -neustrezna razporeditev elementov v boksu (napajalniki in krmilniki na območju ležalnih 
površin, prečkanje ležalnih površin pri gibanju med elementi boksa) itd. 
V preučevanih boksih je bilo naseljenih 6-35 prašičev (v povprečju 19) z maso med 16 in 130 kg (od tekačev do zaključka pitanja). Razpoložljiva površina je bila večinoma med 0,6 in 1,2 m2 (ponekod tudi do 2,1 m2) in je bila večinoma zadostna glede na predpise (tudi upoštevajoč ukrep DŽ), razen nanekaj kmetijah, kjer sobili ocenjeni boksi s težjimi prašiči (100 kgin več). V teh primerih je bil razpoložljiv prostor na meji ali celo pod predpisanimi vrednostmi, v najslabšem primeru je bila zabeležena površina 0,80 m 2 za 130 kg težke prašiče. Izpust je bil prisoten pri manj kot polovici boksov (n=11). Oblika oziroma mere boksa so bile večinoma v razmerju dolžina : širina=1-2 : 1 (trije povsem kvadratni boksi), v dveh rejah je bilo to razmerje 4-5 : 1 (dolgi, ozki boksi). V 1 boksov so morali prašiči prečkati ležalne površine, da so se lahko gibali med elementi boksa. V 9 boksih so bili krmilniki in/ali napajalniki nameščeni na območju ležalnih površin. V teh boksih je bilo ugotovljeno širjenje umazanije na ležalne površine (n=9) ter mokre ležalne površine (n=8, od tega so bile v dveh boksih prisotne luže). Osvetlitev je bila v 2/3 boksov (to je pri tistih, ki so v ukrepu DŽ) večja od predpisanih 
minimalnih vrednosti, ostali s tem podatkom niso razpolagali. 
Klimatski pogoji v boksu 
Dejavniki tveganja, povezani s klimatskimi pogoji v boksu/hlevu: 
- visoke temperature (zlasti v povezavi z visoko zračno vlago)  
- visoka zračna vlaga  
- prepih (zlasti na ležalnih površinah) itd.  

Rezultati so pokazali, da večina rejcev ne spremlja klimatskih pogojev v hlevu. Temperaturo v boksih smo izmerili v 10 rejah, gibala se je med 15 in 32°C (najpogosteje 20-23°C). Podatka o zračni vlagi in prisotnosti plinov (CO2, NH3, H2S) nismo dobili nikjer. Rejci tudi ne izkazujejo potrebe po merjenju klimatskih pogojev v prihodnje. Prezračevanje v hlevih je večinoma naravno. Averzivna klima in prepih (naležalnih površinah) nista bila ugotovljena. Rejci (razen dveh) v primeru ekstremnih temperatur izvajajo različneukrepe. V ekstremnivročinizagotovijo 
dodatno ventilacijo in izpuste s senco, v hudem mrazu pa dodatni nastil ter zapirajo okna/vrata. 
Ustreznostklimatskih pogojev smo ugotavljali tudi zmeritvaminaživalih:gručenje, drgetanje, sopenje, spremembe barve kože, vendar nič od tega ni bilo ugotovljeno. V nekaterih boksih so bili opaženi zelo umazaniprašiči, vendar v poletnem času ob visokih temperaturah (verjetno so se na ta način hladili).  
Oskrba z vodo 
Dejavniki tveganja, povezani z oskrbo z vodo: 
-premalo napajalnih mest (priporočljivo je en napajalnik zanajveč10 prašičev terdostop 
do vsaj dveh napajalnikov), 
-umazani ali nedelujoči napajalniki, 
-neustrezen pretok vode (optimum v pitanju 0,8-1,2 l/min) itd. 
Na preučevanih kmetijah je prevladoval 'nipl' tip napajalnika (n=17), sledili so čašasti napajalniki(n=5), redko korito. Posamezno napajalno mesto je bilo navoljo za4 do 30 prašičev (v povprečju za 12). Prašiči so imeli dostop do dveh napajalnikov le v 2/3 boksov. Napajalniki so bili sicer čisti in funkcionalni. Nameščeni so bili narazličnih višinah (20-60 cm), kar ni bilo usklajeno zvelikostjo prašičev. Pretok vodeje bilv 5 boksih optimalen (0,8-1,2 l/min), v ostalih pa večji od 1,2 l/min. 
Krmljenje in sestava krme 
Dejavniki tveganja, povezani s krmo in sestavo krme: 
- premalo krmilnih mest (priporočljivo je krmilno mesto na vsakega prašiča, tudi v  
primeru krmljenja po volji),  
- neustrezna meljava oz. velikost delcev krme (neugoden je velik delež velik delcev ali  
velik delež zelo finih delcev),  
- prisotnost toksinov v krmi,  
- umazana krma, umazani krmilniki,  
- neustrezna sestava ali količina krme,  
- odsotnost preverjanja krmnih sestavin,  
- nezadovoljene potrebe po ritju/žvečenju itd.  

V preučevanih rejah sta prevladovala nasipni krmilnik in korito, pogosto je bila v boksih prisotna kombinacija obeh. Posamezno krmilno mesto je bilo na voljo za 0,6 do 7 prašičev (v povprečju za 2,2 prašiča). Približno 80% rejcev krmi ročno (19 boksov), na treh kmetijah (5 
boksov) imajo avtomatizirano krmljenje. Z izjemo ene kmetije, kjer so krmljenje v treh obrokih, je bilo krmljenje po volji (ad libitum). Krma je bila večinoma v obliki moke (16 boksov oz. 9 kmetij), pri ostalih pa v obliki peletov in/ali drobljenca. Voluminozna krma v obrokih ni bila prisotna nikjer (nismo pazajeli rej s pitanjem navišjeteže, kjer je dodajanje voluminozne krme še bolj pomembno). V nekaj primerih je prisotna slama kot zaposlitev (vendar v zelo majhnih količinah). V večini rej so uporabljali lastno krmo (10 kmetij), kupljeno popolno krmno mešanico pa samo v dveh rejah. Rejci krme večinoma ne dajejo v analizo (samo 5 kmetij, nekatere od teh samo analize toksinov). Rejci so večinoma poznali vsebnosti beljakovin in 
metabolne energije v krmi, podatki o vsebnosti mikroelementov in aminokislin pa niso bili dostopni, zato tudi ni bilo znano, če so bilepotrebepo le-teh pokrite. Ustreznost krmljenja smo ugotavljali tudi preko lastnosti živali, npr. izenačenost skupine ali % zelo suhih živali. Glede narezultate zelo suhih živaliv preučevanih boksih ni bilo, skupine so bile, zizjemo enegaboksa z veliko neizenačenostjo, ocenjene kot izenačene. 
Tla in nastil 
Dejavniki tveganja, povezani s tlemi in nastilom: 
- neustrezen tip tal (neugodna popolnoma rešetkasta tla),  
- odsotnost nastila,  
- slaba kakovost nastila itd.  

V preučevanih boksih so prevladovala delno rešetkasta tla (14 boksov), po 5 boksov je imelo samo rešetkasta ali samo polna betonska tla. Globokega nastila prašiči niso imeli v nobeni reji. V rejah, ki sobilevukrepu DŽ, sododajali majhnekoličine slame(kot zaposlitev, ne kot nastil). V primeru uporabe nastila je sicer ključnegapomena, da je dobrekakovosti, ker je sicer (če so npr. prisotne plesni, prah itd.) lahko sprožilec pojava grizenja. 
Obogatitev in zaposlitev 
Dejavniki tveganja, povezani z obogatitvijo in zaposlitvijo: 
-odsotnost / neustrezen material (predmeti) za obogatitev oz. zaposlitev, 
-čistost materiala (predmetov) za obogatitev oz. zaposlitev, 
-stalna prisotnost materiala (predmetov) za obogatitev oz. zaposlitev, 
-pretekle izkušnje živali z materialom (predmeti) za obogatitev oz. zaposlitev itd.  
Preučevane reje z izjemo ene uporabljajo material in predmete za obogatitev oz. zaposlitev prašičev (večina kmetij je tudi vključena v ukrep 'Dobrobit živali'). V polovici rej uporabljajo 
kombinacijo talnih in pritrjenih materialov in predmetov, na treh samo pritrjene in na dveh 
samo talne. Med talni materiali/predmeti je daleč najpogosteje uporabljena slama (tanek sloj), v manjši meri so bile prisotne verige, gume, les, žoge. Med visečimi/pritrjenimi predmeti so bile najpogosteje prisotne vrvi, posamično so rejci uporabljali tudi slamo (npr. v koših), les, igrače. Material in predmete za obogatitev oz. zaposlitev rejci menjajo po potrebi in 
zagotavljajo stalno prisotnost (vse dni, ves dan) v 80% boksov (19 boksov). Talni 
materiali/predmeti so pogosto umazani (v času ocenjevanja so bili v 5 boksih prisotnipredmeti, ki so bili >50% pokriti z iztrebki). Po navedbah rejcev (n=10) so imeli prašiči na predhodni lokaciji (v času vzreje na isti ali drugi kmetiji) drugo vrsto materiala/predmetov za zaposlitev. V eni, kjer obogatitve v pitanju ne uporabljajo, pa je le-ta bila prisotna na prejšnji lokaciji (v vzreji). Rejci, ki kupujejo tekače, s tem podatkom ne večinoma ne razpolagajo. 
Zdravstveno stanje 
Dejavniki tveganja, povezani z zdravstvenim stanjem: 
-prisotnost poškodb, 
-prisotnost bolezni itd. 
Večina rejcev, vključenih v raziskavo je navedla, da ima pogodbo z veterinarsko službo. Vse reje tudiizvajajo različne biovarnostne ukrepe: onemogočen stik zdivjimi prašiči, dezobariere, prepoved vstopa/prihoda nepooblaščenimosebam in vozilom nakmetijo.V okviru ocenjevanja posameznih boksov je bilo zelo natančno opazovano zdravstveno stanje živali, to je poškodbe (prisotnost in resnost na različnih delih telesa, šepavost itd.) in bolezni (driska, burzitis, izpad črevesja, kile, dihalne težave itd.). Glede na zbrane rezultate ocenjevanja so bile bolezni in poškodbeopažene le izjemoma. Poškodbein bolezni solahko sprožilecgrizenja repov in lahko nakazujejo na različne težave v reji. Prisotnost driske (ki sicer ni bila opažena) je lahko posledica neustrezne prehrane ali paje povezana zdravstvenim stanjem (npr. viroze). Različne dihalne težave (oteženo dihanje, kihanje, kašljanje), ki prav tako niso bile opažene, so lahko 
povezave z zdravstvenim stanjem, s krmljenjem (neustrezna velikost delcev krme, npr. veliko drobnih delcev) ali klimatskimi razmerami (npr. averzivna klima). 
Premeščanje prašičev 
Dejavniki tveganja –premeščanje prašičev, tvorbanovih skupin, vzpostavljanje novih socialnih struktur/reda 
Premeščanje prašičev je pomemben dejavnik tveganja za pojav grizenja repov. Premeščanja prašičev je zlasti veliko v začetnih fazah (laktacija, odstavitev, vzreja). Glede na rezultate v zaključenih rejah (n=9) premeščajo prašičev laktaciji (v prvih 48urah, tudipodaljšanalaktacija za zahirane pujske, n=7), ob odstavitvi (vse reje, združujejo 2-5 (tudi 8-10) gnezd po masi v kombinaciji z izločanjem zahiranih pujskov), nekateri enako tudi ob koncu vzreje ob selitvi v pitališče, v času pitanja pa v preučevanih rejah ne premeščajo živali. V pitališčih (3 reje) ne razpolagajo z informacijami o premeščanju prašičev do prihoda na kmetijo. Zlasti je problematično, v primeru ko rejci tekače uvažajo iz drugih EU držav (mešanje zelo verjetno, tudi večkratno, dodaten negativni vpliv dolgega transporta). Rejci poročajo, da po prihodu v njihovo rejo prašičev v času pitanja ne premeščajo. 
Različna dolžina (ostankov) repa – dejavnik tveganja V večini ocenjenih boksov (21 boksov) so imeli prašiči enako dolžino ostanka repa. Najpogosteje je bilo ocenjeno, daje pri živalih prisotna >1 repa(60%boksov), v 25%boksov so živali med 1 -1 repa, v 15% boksov pa < 1 dolžine repa. 
Ostali dejavniki tveganja za pojav grizenja repov 
Zgoraj so bili opisani dejavniki, ki so v literaturi pogosto omenjeni kot pomembni dejavniki 
tveganja za pojav grizenja repov, in smo jih tudi naosnovinašega seta podatkov lahko preučili in ovrednotili. Znano je, da lahko tudidrugi oziroma katerikoli dejavnik povezan zrejo/živaljo doprinese k pojavu grizenja repov. Eden takšnih je npr. pasma/genotip prašičev, ki ga v raziskavi ga zaenkrat nismo mogli ovrednotiti, saj prevladovalo samo eno križanje. 

Slika 1: Najpomembnejši dejavniki tveganja za pojav grizenja repov pri prašičih pitancih na preučevanih kmetijah 
5.2.2. Vpliv igrače na zmanjšanje grizenja repov 
Rezultati kažejo, da v prvem opazovalnem obdobju (turnus 1) v času sesanja ni bilo razlik v dnevnih prirastih med prašiči s celimi repi (Slika 2 zgoraj; 254,66 ±14,09 g/dan) in tistimi s skrajšanimi repi (260,01±14,09 g/dan; F-vrednost=0,11; P=0,76), med tem ko se je v obdobju vzreje (476,20±67,32 g/dan) pokazala tendenca v prid skupini s celimi repi (515,84±67,32 g/dan; F-vrednost=5,94; P=0,07). V prvih 20 dnehpo pričetku pitanja, je bilstatistično značilno višji (F-vrednost=7,41; P=0,03) dnevni prirast pri prašičih izskupins celimirepi (688,51±42,45 g/dan) v primerjavi s prašiči iz skupin s skrajšanimi repi (639.59±42.45 g/dan). Pogoji reje so statistično značilno vplivali na dnevni prirast in pojasnili okrog 95% variabilnosti (P=0,04). 
Enak vpliv je imela reja v zadnjem opazovalnem obdobju, t.j. med 20 in 100 dnevom pitanja (P=0,04), vendar razlike med skupina prašičev niso bile več statistično značilno različne (F­vrednost=2,75; P=0,14), le numerično večje dnevne priraste smo zaznali pri prašičih iz skupin s celimi repi (823,44±44,25 g/dan) v primerjavi s skupinami s skrajšanimi repi (800,56±44,25 g/dan). Kmetija, ki je v dnevnih prirastih odstopala od povprečja, je bila kmetija manjšega obsega, do150 pitancev naturnus, inusmerjenaizključno v pitanje. Razlike v dnevnih prirastih niso bile več očitne, ko smo pridobili podatke tudi iz drugega opazovalnega obdobja (Slika 2 spodaj). To pomeni, da razlik med skupinama s skrajšanimi in s celimi repi v dnevnih prirastih ni bilo, ne glede na obdobje pitanja. 
Preglednica1 prikazuje število prašičev, ki so bili izloženizaradi grizenja repov. Deležizločitev zaradi grizenja repov je znašal 6,3% od vseh raziskovanih prašičev. Rejci so pogrižene živali prodaji za odojke ali zahirance, največ rejcev pa je živali odstranilo iz primarnih boksov in jih naselilo v bokse za bolne živali. Krajšanje repov je v obdobju pitanja vplivalo na statistično značilno manjše število izločitev, na račun manj pogostega grizenja repov. V ostalih obdobjih reje ni bilo značilnih razlik. 


Slika 2: Prikaz dnevnih prirastov v celotnem opazovalnem obdobju (turnus 1: zgoraj; P.0.10. 
* P.0.05; spodaj; turnus in 2) glede na obdobje reje in na to ali so bili prašiči rejeni s celimi repi (CR) ali s skrajšanimi (KR). 
Preglednica 1: Vpliv krajšanja repov na število izločenih živali zaradi pogriženih repov 

V preglednici 2 rezultati kažejo na to, da so prašiči s celimi repi pogosteje grizli repke kot prašiči s skrajšanimi repi in sicer v vseh obdobjih pitanja. Število poškodb repov pa ni bilo 
povezano z dnevnimi prirasti (vzreja: r=0,17, P=0,46; pitanje do 20 dneva; r=-0,34, P=0,18 in pitanje med 20 in 100 dnevom: r=0,04, P=0,88). 
Preglednica 2: Vpliv krajšanja repov na število živali s poškodbami na repih 

6. RAZPRAVA, ZAKLJUČKIIN PRIPOROČILA NAROČNIKU 
6.1. Perutninarstvo 
6.1.1. Povezava med kazalniki kakovosti piščancev ter menedžmenta v prvem tednu življenja in oceno dobrobiti pred zakolom 
Med potencialnimi kazalniki kakovosti piščancev in menedžmenta v prvem tednu po vselitvi živali obstajajo značilne močne povezave med kazalniki, kriteriji in principi dobrobiti uporabljenih protokolov za ocenjevane dobrobiti pitovnih piščancev. To kaže, da sama kakovost dan starega piščanca in menedžment rejca v prvih dneh reje pomembno vplivata na dobrobitživali, ocenjeno v roku 14 dni pred zakolom. Zato bi bilo smiselno, da rejec v teh prvih dneh reje bolj pozorno spremlja in uravnava pogoje v hlevu, ki pomembno vplivajo na dobrobit 
živali. S tem bi imel tudi pregled nad tem, kaj so najverjetnejši vzroki (kakovost piščanca ali menedžmenta) za slabšo dobrobit in posledično lahko slabšo uspešnost reje. V ta namen smo pripravili obrazec za spremljanje kazalnikov kakovosti piščanca in menedžmenta v prvih 10. dneh po vselitvi(v prilogi). Zaocenjevanje dobrobitipitovnih piščancev v slovenskem prostoru smo v desetih jatah poleg protokola Welfare Quality, ki nam je zaradi predhodnih izkušenj predstavljal osnovo, preverili še protokola EBENE in AssureWell. Oba sta se izkazala kot enostavna za uporabo in časovno sprejemljiva, s tem daprotokol EBENE ponuja tudiže oceno 
kazalnikov oz. kriterijev, protokol AssureWel pa ne. Oba protokola se z naborom in definicijo 
kazalnikov oz. kriterijev dobro povezujeta tudi z našimi predlaganimi kazalniki kakovosti piščancev in menedžmenta v prvih desetih dneh reje kot tudis kazalniki uspešnosti reje. Nabor kazalnikov dobrobiti, ki bi jih bilo vslovenskem prostoru smiselno vključiti v oceno dobrobiti pitovnih piščancev, smo naredili na podlagi testiranja vseh treh navedenih protokolov v slovenskih jatah in izračuni povezav kazalnikov in kriterijev dobrobiti s kazalniki kakovosti piščancain menedžmenta v prvih dneh reje teruspešnosti reje. Zrednimspremljanjem izbranih kazalnikov bi lahko rejec zaznal spremembe v obnašanju živali in pogojih reje tertako pridobil možnost za pravočasno korigiranje nekaterih nepravilnosti. S tem bi doprinesel k izboljšanju dobrobiti svojih živali in tudi k uspešnosti reje. V kolikor bi želelinapodlaginaborakazalnikov pridobiti neko skupno oceno o dobrobiti živali v jati, bi bilo potrebno v konsenzu z rejci in strokovnjaki iz različnih področij za vsak posamezni kazalnik določiti utež vpliva na skupno 
oceno dobrobiti in formule, ki bi te kazalnike povezale v skupno oceno. V tem primeru bi bilo 
naš nabor kazalnikov potrebo preizkusiti na večjem številu rejcev z različnim nivojem 
obvladovanja tehnologije reje. Tako bi lahko dobili maksimalni obseg ocen dobrobiti za 
slovenski nivo rej. Drugo pot pa predstavlja odločitev, da bi tudi v Sloveniji za ocenjevanje dobrobiti pitovnih piščancev uporabili že obstoječi protokol EBENE, ki sicer ne vključuje kazalnikov kakovosti piščanca in menedžmenta v prvih dneh reje, vključuje pa večino 
preostalih izbranih kazalnikov dobrobiti. 
6.1.2. Ocena dobrega počutja pur -razvijanje protokola 
V okviru projekta smo prvič v Sloveniji izdelali poročilo o stanju dobrobiti v slovenskih rejah pur. Oceno smo pripravili na osnovi modificiranega protokola AWIN ter vanjo vključili tudi kazalnike določenih mikroklimatskih pogojev v rejah. Uporabnost protokola smo preverili v 6 jatah pitovnih puranov v treh različnih starostnih obdobjih, kar se je izkazalo kot zelo aplikativno, saj je problematika vezana na dobrobit v različnih starostih različna. V Sloveniji reja puranov temelji na istočasni uhlevljanju živaliobeh spolov, zato smo kazalnike spremljali ločeno za purice in purane. Ugotovitve raziskavekažejo, da bi bilo v praksi primerno opraviti presoje jat pitovnih puranov v času, ko je gostota naselitve največja t.j. 10 do 14 dni pred izlovom puric za zakol. S presojo v tem obdobju pridobimo informacije hkrati za oba spola, pa tudi frekventnost kazalnikov je bila v tem presojevalnem obdobju največja. Raziskava je tudi pokazala, dabi bilo potrebno v zakonodaji(Pravilnik o zaščiti rejnih živali) zato živalsko vrsto določitigostoto naselitve puranov (vkg/m2) in trajanje osvetlitve. Vprimerupitovnih piščancev je gostotanaselitve že jasno opredeljenain vezananapoškodbepodplatnihblazinic. V primeru pitovnih puranov bi bilo verjetno potrebno gostoto naselitve navezati ne le na poškodbe nog (poškodbepodplatnih blazinicin tarzalnih sklepov), temvečtudinapoškodbekožein podkožja v predelu prsi. Priopredelitvidolžine in jakostidnevneosvetlitvepabi kot osnovalahkoslužila priporočila genetskih hiš. Rezultati naše raziskave kažejo, da so mikroklimatski pogoji v rejah puranov dokaj dobri. Kot problematično pa se je izkazalo začetno obdobje reje, ko so bile vrednosti škodljivih plinov (CO2 in NH3) v nekaterih rejah zelo visoke. Analiza vpliva manj ugodnih parametrov v okolju na pojavljanje kazalnikov dobrega počutja je pokazala, da manj primerni pogojivodijo do nižje pojavnosti le-teh, verjetno zaradi manjšeaktivnosti živali, višje vrednosti NH3 pa so v korelaciji z višjimi izgubami. 
6.1.3. Poškodbe grodnice pri kokoših nesnicah 
Reja kokošinesnegatipaje pomembnausmeritev znotraj slovenskegakmetijstva, ki se spopada z mnogo izzivi. Polegskrbi zaohranjanjeekonomskeučinkovitosti reje sesoočašezokoljskimi izzivi, zagotavljati mora dobrobit živali ter poskrbeti za prirejo prehransko varnih in kakovostnih jedilnih jajc. Zaradi selekcije kokoši na veliko število znesenih jajc ter podaljševanja obdobja nesnosti seveliko v skeletu naloženega kalcija porabi za tvorbo lupine, kostna masa se izgublja in kosti nesnic so pogosto mehke, krhke in izpostavljene poškodbam. Zlasti poškodbe prsne kosti se zadnja leta izdvajajo kot zelo pereč problem povezan tudi z dobrobitjo kokoši. Seveda poškodb prsne kosti ne gre povezovati le z izvajanjem intenzivne selekcije na nesnost, temveč jih lahko povežemo tudi s prehrano, načinom reje, genetiko ter samim rokovanjem s kokošmi. V naši raziskavi nas je zanimalo, ali bi lahko z dodajanjem bioaktivne oblike vitamina D3 (kalcitriola) v krmo za kokoši in spuščanjem kokoši v izpuste okrepili mineralizacijo prsne kosti in seveda s tem omejili njene poškodbe. Dodatno nas je 
zanimal vpliv teh dejavnikov na kakovost jajc in proizvodnost. Najbolj aplikativne, za prakso pomembne ugotovitve, ki jih lahko povzamemo na osnovi opravljenih opazovanj/meritev 
opravljenih v času poskusa so: a.) Pri rejikokošiv zaprtem hlevu, brez dostopanaprosto, dodatek kalcitriolav popolno krmno mešanico nevplivanadnevno zauživanjekrme. Čepaimajo kokošidostop naprosto in so torej izpostavljene delovanju sončne svetlobe, dodatek kalcitriola značilno zmanjša dnevno porabo krme po kokoši. 
b.) Dodatek kalcitriola v krmo ne vpliva na nesnost kokoši. 
c.) Kokoši, ki dobivajo dodatek vitaminaD v obliki kalcitriolav pogojih zaprtereje nesejo jajca s temnejšimi lupinami in svetlejšimi rumenjaki v primerjavi s kokošmi, ki tega dodatka ne dobivajo. V kolikor imajo kokošidostop naprosto, učinka kalcitriola naomenjeni dvelastnosti jajc ni več. 
č.) Čeprav v naši raziskavi zgolj numerično, so kokoši, ki so v pogojih zaprte reje dobivale dodatek kalcitriola vkrmo nesle jajca znajdebelejšo in najtrdnejšo lupino. Kokoši izskupin, ki so prav tako dobivale dodatek kalcitriola, vendar so bile enkrat tedensko spuščene v izpust so nesle jajca z značilno tanjšimi in krhkejšimi lupinami. To pomeni, da je učinek kalcitriola v krmi na debelino in trdnost jajčne lupine odvisen od izpostavljenosti kokoši sončni svetlobi. 
d.) Noben od dodatnih virov oskrbe kokoši z bioaktivno obliko vitamina D3 (preko obsevanja kože, z dodatkom kalcitriola v krmo) ni vplival na lomno trdnost kosti. Možni razlagi za to ugotovitev sta dve: a.) osnovna krmna mešanica za kokoši je vsebovala dovolj vitamina D3, ki je potreben za mineralizacijo kosti in dodatna oskrba s tem vitaminom nima več nobenega učinka ali b.) dodatna količina kalcitriola, ki so ga kokoši dobile preko vmešavanja v krmo/izpostavljanja sončni svetlobi je bila premajhna, da bi povzročila zaznavne razlike v 
trdnosti kosti. V prid tej hipotezi govori ugotovitev Matilla in sod. (2004), ki navajajo, da se 
lomna trdnost golenske kosti pri kokoših starih 68 tednov poveča, če jih od 20. tedna starosti naprej krmimo s krmo, ki vsebuje 6000 IE vitamina D3/kg, torej še enkrat toliko kot znaša priporočilo. 
e.) Pogostnost deformacij kosti in zlomov kobilice je bila znatna že pri 15. tednih starosti (75 % jarčk pri 15 tednih starosti) in se je do 18. tedna starosti, torej v samo treh tednih povzpela na skoraj 100%. To dejstvo preseneča, saj so bili pogoji vzreje zlasti v smislu večje razpoložljivosti prostora po 15. tednu starosti boljši (talna reja) kot pred tem (baterijska reja). Poleg tega so bile kokoši po 15. tednu starosti oskrbljene z dvema dodatnima viroma vitamina D3. Zrentgenologijo smo večino poškodb lociralivkavdalnitretjiniprsnicein sicer je ob koncu poskusa 37 % kokoši imelo blago prizadeto oziroma neprizadeto prsnico (ocena resnosti poškodb prsnice0 in 1), 56 % zmerno prizadeto (ocena2 in 3) ter7 %močno prizadeto prsnico (ocena 4 in 5). Rentgenski posnetki so pokazali, da je bila resnost poškodb na prsnici manjša pri kokoših, ki niso imele dostopado izpusta, polegtegaje bilo stanjeprsnicboljšepri kokoših, 
ki v krmi niso dobivale dodatka kalcitriola (Panbonisa). 
f.) Tudi s palpacijo smo zaznali razlike med pogostostjo poškodb na vrhu in konici grodnice med kokošmi, ki so imele dostop do izpusta (z ali brez dodatka Panbonisa) in tistimi, ki te možnosti niso imele in so torej celotno poskusno obdobje preživele v hlevu. Pri kokoših iz izpustov je bilo poškodb grodnice več, kar povezujemo s tem, da imajo v izpustih kokoši več možnosti za gibanje, prhutanje s perutmi ter letanje, kar posledično lahko vodi v večjo 
obremenitev kosti. 
g.) Živali z možnostjo gibanja v izpustu so manj brskale v hlevu in letale na gred, kar bi lahko pojasnili s tem, da so že v izpustu zadovoljile svoje osnovne potrebe po kopanju in letanju in ker je bilo zunanje okolje bolj naravno, so lahko tudipričakovale kdaj bodo naslednjičv izpustu in tako čakale na to možnost. Za kokoši vemo, da imajo izvrsten spomin in bi to bil najverjetnejši razlog za opazovane razlike v obnašanju. V času vzreje so jarčke z nepoškodovanimi prsnicami kazale manj udobja in pozornosti, kar je lahko povezano s povečano potrebo po udobju pri tistihs poškodbami. Kokoši brez poškodb so manj pile, čeprav bolne, ranjene ali živali z bolečino, običajno kažejo manj aktivnosti in pitja. Pitje je lahko povezano s povečanjem aktivnosti kokoši. Vmešavanje kalcitriola v krmo in izpostavljanje kokošinaravni svetlobi stapri kokoših sprožilavečje izražanje pozornosti inmanj komfortnega obnašanja v času nesnosti. Dodatek kalcitriola v krmo ni vplival na obseg poškodb prsnice, je pa stimuliral aktivnost kokoši in povečal zauživanje vode. 
Glavno dejstvo trenutnih rezultatov je, da spuščanje kokoši v izpuste kot tudi dodajanje kalcitriola v krmo je imelo negativen vpliv na stanje prsnice, zato je potrebno iskati rešitve za izboljšanje stanja kosti v reji z izpustom. Dodatek kalcitriola je smiseln v pogojih zaprte reje, saj numerični podatki kažejo, da se z njegovim dodatkom izboljša trdnost lupine. 
6.2. Prašičereja 
6.2.1. Analiza dejavnikov tveganja za pojav grizenja repov pri prašičih 
Grizenje repov je pomemben pokazatelj slabega počutja prašičev. Čeprav je dobro znano, da se pojavlja zaradi pomanjkljivosti v tehnologiji/pogojih reje, pa se je za reševanje problema zakoreninil ukrep krajšanja repov v prvem tednu starosti. Zukrepom le navidezno zmanjšamo posledice zaradi grizenja, ne odpravimo pa vzrokov za to škodljivo obliko obnašanja. Naša 
raziskava je korak v smeri odkrivanja in odpravljanja vzrokov za pojav grizenja repov na 
slovenskih prašičerejskih kmetijah. Rezultati so v preučevanih rejah pokazali številne zelo temeljne pomanjkljivosti pravzaprav na vseh preučevanih področjih (lastnosti boksov, 
krmljenje, oskrba z vodo, klimatske razmere itd.). Neugodni in neustrezni dejavniki okolja so 
se v rejah pojavljali različno intenzivno in v različnih medsebojnih kombinacijah. Reševanje 
problematike ni enostavno in se ga nujno potrebno lotiti na individualni ravni za vsako rejo 
posebej. V raziskavi nismo zajeli velike variabilnosti glede pojava grizenja, saj v nobeni izmed rej v trenutku ocenjevanja ni bilo posebnih težav, niti ne v zadnjem mesecu. Iz odgovorov pa je bilo jasno, da se s to problematiko sicer srečujejo vse reje. V nadaljevanju izpostavljamo primer dveh kmetij, ki sta se v raziskavi izkazali kot najbolj problematični. 
Analiza dejavnikov tveganja – Primer 1 Kot prvi primer izpostavljamo rejo z zaključenim krogom, ki je sicer vključena tudi v ukrep DŽ, v turnusu pa ima 320 prašičev. V reji so zaradi težav z grizenjem repov v zadnjem letu izločili > 6% prašičev, >10% je bilo zdravljenih (zabeležili so velik odstotek pogina tudi iz drugih razlogov), v času ocenjevanja posebnih težav z grizenjem repov ni bilo ugotovljenih. 
Analiza podatkov popisa razmer v reji je pokazala kar nekaj potencialnih dejavnikov tveganja v tej reji (ocenjeni so bili trije boksi). V boksih je bilo veliko število živali (29-35 na boks) z maso 70, 80 in 130 kg. Razpoložljiv prostor je bil 0,79-0,82 m2/prašiča, kar je za prašiče ob koncu pitanja bistveno premalo. Nadalje je bilo v boksih eno krmilno mesto na voljo za 6-7 
prašičev (pri čemer je priporočljivo zagotoviti, da lahko vsi prašiči hkrati jedo) ter eno napajalno mesto za 15-18prašičev (priporočljivo je eno napajalno mesto za največ1 prašičev). Boksi so bili po obliki dolgi in ozki (stranice v razmerju 1 : 4,5), kar je neugodno, saj prašiči v takšnih primerih težko pravilno uporabljajo boks. Nadalje lahko neugodno vpliva tudi premeščanje prašičev (v laktaciji, ob odstavitvi, v vzreji). Potencialen dejavnik je tudi klima v hlevu/boksu. Rejec parametrov ne spremlja, nima aparatur, izrazil je, da tega niti ne želi, prav tako ne izvaja nobenih ukrepov ob izrazito visokih in nizkih temperaturah.  
Analiza dejavnikov tveganja – Primer 2 Kot drugi primer izpostavljamo pitališče, ki ni vključeno v ukrep DŽ, v turnusu pa ima 100 prašičev. V reji so zaradi težav z grizenjem v zadnjem letu zdravili >10% prašičev, izločitev zaradi grizenja repov niso beležili (so pa sicer zabeležili velik odstotek pogina iz drugih razlogov), v času ocenjevanja posebnih težav z grizenjem repov ni bilo ugotovljenih. Analiza podatkov popisa razmer v reji je pokazala kar nekaj potencialnih dejavnikov tveganja 
v tej reji(ocenjen je bil samo en boks). V preučevanem boksu je bilo 32živali, težkih okrog50 kg. V boksu je bil samo en napajalnik, torej eno napajalno mesto za 32 prašičev, prav tako ni bilomogočen dostop do dveh napajalnikov. Zakrmljenjeje bilo navoljo korito za 20-25 živali (cca. 1,5 prašiča na eno krmilno mesto). V boksu je bila neugodna razporeditev elementov, saj so morali prašiči hoditi po ležalnih površinah, da so dostopali do krmilnikov, napajalnikov in ležalnih površin, nadalje so senaobmočju ležalnih površin nahajali krmilniki. Tudi v tej rejije potencialen dejavnik tveganja premeščanje (nakup tekačev-zgodovina ni znana, kasneje ne mešajo) ter klima v hlevu, saj klimatskih dejavnikov ne spremljajo. 
V projektu smo pripravili osnovo (orodje) za izvedbo analize dejavnikov tveganja za pojav grizenja repov pri prašičih(https://www.1ka.si/a/300078). Raziskava na slovenskih kmetijah je pokazala številne, temeljne in od reje do reje zelo raznolike pomanjkljivosti v tehnologiji/pogojih reje, ki so lahko sprožilci grizenja repov (dejavniki tveganja). Neodvisno od morebitne ukinitve krajšanja repov je potrebno nadaljevati delo na tem področju. Grizenje repov se namreč pogosto pojavlja tudi v pri skrajšanih repih in je na splošno pokazatelj neustreznega počutja prašičev. Preprečevanje pojava grizenja repov v splošnem pomeni izboljševanje stanja dobrobiti v rejah, kar ima za posledico manj izbruhov grizenja repov kot tudi boljše proizvodne in ekonomske rezultate. Gre za dolgotrajen proces, ki zahteva vztrajno in neprekinjeno delo, individualen pristop k reševanju problematike v posamezni reji ter 
sodelovanje med rejci, strokovnjaki in svetovalci. 
6.2.2. Vpliv igrače na zmanjšanje grizenja repov 
Na slovenskih prašičerejskih kmetijah rejci krajšajo repe pri pujskih v starosti do enega tedna. Kljub temu, da je rutinsko krajšanje repkov v EU in Sloveniji prepovedano (European Union, EC, 2001), žal veliko rejcev zaradi morebitnih posledic grizenja repkov le-te krajša z opravičilom grizenja repkov med sovrstniki. Tudi na naših izbranih kmetijah se poslužujejo rutinskega krajšanja repov. Za namen raziskave, se je devet rejcev odločilo, da eni skupini prašičev nakmetiji nebokrajšalo repov. Zaradibojazni pred morebitnimgrizenjem repov vtej skupini prašičev smo se odločili za dodajanje alternativnega igrala, saj je znano, da obogatitev okolja (Held in Špinka, 2011) in (skupinska) igra (Zupan in sod., 2019) spodbujata izražanje pozitivnihčustvenih stanj in zmanjšata stres ob odstavitvi (Held in Špinka, 2011) ali negativni vpliv revnega okolja, v katerem se nahaja prašič (Godyń in sod., 2019). 
Rezultati so bili pridobljeni v obdobju dveh let na 10. obratih in sicer na zaključenih prašičerejskih kmetijah in prašičerejskih kmetijah, ki so usmerjene zgolj v pitanje prašičev. S tem smo izločili vpliv letnega časa. Ob nespremenjenem menedžentu, ki vključuje ustaljeno 
pripravo krmnih obrokov in pokladanja krme, so bili dnevni prirasti med rejami zelo podobni ne glede na to ali je imel prašič cel ali krajšan rep. To pomeni, da imeti cel, neskrajšan rep ne 
vpliva nujno negativno na dnevne priraste, vpliva pa negativno na pogostost poškodb repov in število izločitev zaradi grizenja. Več izločitev je bilo evidentiranih pri prašičih s celimi repi, vendar le v času pitanja in na račun grizenja repov. Nekoliko presenetljivi so rezultati glede skoraj identičnih dnevnih prirastov med skupinami s celimi in skrajšanimi repki, vendar jih je mogoče razložiti z dejstvom, da so vključene kmetije v slovenskem prostoru med boljšimi kmetijami z dobrimi proizvodnimi rezultati, srednje velike in vključene v ukrep DŽ. Drugi del rezultatov, vezan na število poškodb in izločitev, ne preseneča, preseneča pa mogoče dejstvo, da število poškodb repov ni bilo povezano z dnevnimi prirasti. Vzporedno z raziskovalno nalogo smo pridobili vpogled v tehnologijo reje v Sloveniji in pridobili dodatno potrdilo o tem 
kako so pogoji reje in upravljanje reje ključni za dosego dobrih ali odličnih proizvodnih rezultatov ob zagotavljanju etoloških potreb prašičev. Slovenski rezultati, pridobljeni pod komercialnimi pogoji, potrjujejo domneve raziskovalcev (Valros in Heinonen, 2015; FareWellDock, 2017), ki deloma ali v celoti sledijo dokazom pridobljenih iz raziskav narejenih pod strogo kontroliranimi pogoji, in sicer da lahko rejec z optimalnimi pogoji reje zagotovi optimalno ali boljšo rast prašičev s celimi repi kot s skrajšanimi. To dejstvo nakazuje na boljše počutje živali in boljšo ekonomiko reje. Naša raziskava nakazuje tudi na to in sledi sklepom pred kratkim objavljenih v preglednem članku (Prunierin sod.,2019), dasotrenutnipogojireje ključnegapomenaza pojav grizenja repov, vendar pasemoramo obenem zavedatitudidejstva, da je uspeh reje v pitanju tudi pod vplivom pogojev v času vzreje, torej pred odstavitvijo. Namreč, reja, ki je odstopala po dnevnih prirastih od povprečja, je pitališče manjšega obsega, ki ima polna tla v notranjem delu boksa, živalim omogoča izpust na rešetkastih tleh in kupuje tekače le iz ene reje, kjer imajo sesni pujski v prasilišču polna tla s slamo, kot tekači pa delno rešetkasta tla. 
Raziskava je ena redkih v svetu, ki je opravljena pod komercialnimi pogoji, kjer smo želeli spodbuditi pozitivno sprejemanje okolja, kar je ena od trenutnih gibanj na področju počutja rejnih živali (Buller in sod. 2018). Verjamemo, da bodo izsledki raziskovalne naloge v pomoč vsem, ki smotako alidrugačepovezani zrejci prašičev (svetovalci, veterinarji, …), porabnikom prašičjega mesa pa bo to pomenilo pozitiven signal, saj so prav slednji tisti, ki za svoj denar pričakujejo kaj več kot zgolj poceni meso na trgovskih policah. Uporaba alternativnih igral se je pokazala kot dobra praksa in bi jo kazalo vključiti tudiv obstoječi program dobrobiti prašičev v Sloveniji. Seveda pa bi bilo predhodno potrebno ugotoviti optimalno izbiro materiala vrvi, ki bi bildolgotrajnejšizauporabi, sajso prašiči pitanci v nekaj dnehpožrli naravno vrv. Zavedamo se, da je uporaba atraktivnih, alternativnih igral le eden od številnih dejavnikov, ki vplivajo na pojav grizenja repkov. Večina igral, ki je danes v uporabi v rejah, je tam zgolj zaradi zakonskih zahtev, svoje prave funkcije pa ne odigrajo. Z raziskovalno nalogo smo želeli rejcem v praksi pokazati, da je uporaba igral smiselna, le dovolj atraktivna mora biti za prašiče. 
Glavnaposebnostoz. inovativnostte študije paje tudita, daje bilanarejenapod komercialnimi pogoji, kjer je imel rejec poglavitno vlogo pri raziskovanju in bil za to tudi finančno podprt (800 EUR/pitališče/vzrejališče ali1600 EUR/zaključeno rejo).Kljub temu, dajeto prvi poskus aktivnegavključevanja rejcev v znanost, pa je bil podlagazarazvijanje idejeo modelu zvečjim številom deležnikov pri proučevanju etološkega problema. Slika 1 prikazuje model z več deležniki na nacionalni ravni, ki bi lahko sprožil spremembe v obnašanju na vseh ravneh prašičjerejskega sektorja, da bi le-ta zmanjšal pojav grizenje repa in s tem bil v pomoč pri ustavitvi rutinskega krajšanja repov. Čeprav so nekateri prepričani, da bi takšen ukrep lahko vodilv ševečjo krizo sektorja, pa so drugi mnenja,daje pot do sprejetja tegaukrepapomoč pri izboljšanju pogojev reje prašičev. 

Slika 1: Prikaz modela z več deležniki na nacionalni ravni za spremembe v obnašanju v živinorejskem sektorju. Primer problematike grizenja repov. 
7. LITERATURA 
Perutninarstvo 
AssureWel .2020. http://www.assurewel.org/Portals/2/Documents/AssureWel%20brochure.pdf Atencio in sod. 2005. Poultry Science 84: 1539-1603. Atencio in sod. 2006. Poultry Science 85: 674-692. Aviagen . 2018. Ross broiler management handbook. http://en.aviagen.com/assets/Tech_Center/Ross_Broiler/Ross-BroilerHandbook2018-EN.pdf Bachmann in sod. 2013. British Poultry Science 54:5, 642-652. Baur in sod. 2020. Frontiers in Veterinary Science. 12;7:129. Blokhuis in sod. 2010. Acta Agriculturae Scandinavica Section A – Animal Science, 60: 129– 
Browning in sod. 2014. Journal of the Science of Food and Agriculture 94: 1389-1396. Buchwalder in Huber-Eicher. 2003. Applied Animal Behaviour Science, 84:75–80. de Jong in sod. 2014. The Journal of Applied Poultry Research, 23: 51–58 de Jong in sod. 2016. Animal, 10: 117-127 Duarte in sod. 2015. Ciencia Rural 45: 2050-2055. Ebene. 2020. https://www.itavi.asso.fr/sites/default/files/files/EBENE_fiche_commune(1).pdf Fattening poultry guidelines. 2020. https://www.itavi.asso.fr/sites/default/files/files/EBENE_broilers.pdf Garcia in sod. 2013. Asian-Australian Journal of Animal Sciences 26, 3, 408-415. Kappeli in sod. 2011a. Archiv für Ge.ügelkunde 75: 179-184. Kappeli in sod. 2011b. Poultry Science 90: 1637-1644. Koreleski in Swiatkiewicz 2005. Journal of Animal and Feed Sciences 14: 305-315. Krautwald-Junghanns in sod. 2011. Poultry Science, 90:555–560. Marchewka in sod. 2013. Poultry Science, 92: 2588–2599 Marchewka in sod. 2013. Poultry Science, 92(6):1467–1473. Martrenchar. 1999. W. Poultry Science, 55(2):143-152. Mattila in sod. 2004. Poultry Science 83: 433-440. Molenaar in sod. 2008. World's Poultry Science Journal, 64: 599-604 Morris in sod. 2015. Journal of Animal Science 93: 2894-2903. Nascimento in sod. 2014. Revista Brasileira de Ciencia Avícola 16: 37-42. Peng in sod. 2013. Journal of Food, Agriculture & Environment 11: 701-706. 
Plaimast in sod. 2015. Thai Journal of Veterinary Medicine 45: 189-195. 
Pravilnik o zaščiti rejnih živali. 2010. Ur. l. RS, št. 51/10 
SCAHAW (Scientific Committee on Animal Health and Animal Welfare). 2000. The welfare of chickens kept for meat production (broilers). Report of the scientific committee in animal health and animal welfare: 149 str. Prunier A. in sod. 2012. Animal, 7:6, 998-1010. Rath in sod. 2000. Poultry Science, 79:7, 1024-1032. Ren in sod. 2016. Journal of Animal Science and Biotechnology 7: 2. Richards in sod. Vet Rec. 2011. 169:279. Rufener in sod. 2018. Frontiers in Veterinary Science 7;5:124. Salvador in sod. 2009. Revista Brasileira de Zootecnia 38: 887-892. Saunders-Blades in Korver. 2014. The Journal of Applied Poultry Research 23: 773-783. Saunders-Blades in Korver. 2015. Poultry Science 94: 1233-1246. Souza in sod. 2013. Arquivo Brasileiro de Medicina Veterinária e Zootecnia, Belo Horizonte, 65, 2, 519-525. Širovnik in Toscano. 2017. In: Proceedings of the 10th European Syposium on Poultry Welfare. Ploufragan. 2017. p. 162. Torres in sod. 2009. Revista Brasileira de Zootecnia 38: 1286-1290. Vieites in sod. 2014. Semina: Ciencias Agrárias, Londrina, 35, 3, 1617-1626. Warin 2020. Razlaga vrednosti ocen kazalnikov, kriterijev dobrobiti v protokolu EBENE. ITAVI (osebni vir, 20. jan. 2020) 
Welfare Quality. 2009. TheWelfareQuality® assessment protocol forpoultry(broilers,laying hens). The Welfare Quality® Consortium, Lelystad, The Netherlands. http://edepot.wur.nl/233471 
Welfare Quality. 2009. TheWelfareQuality® assessment protocol forpoultry(broilers,laying hens). The Welfare Quality® Consortium, Lelystad, The Netherlands. 
http://edepot.wur.nl/233471 Zorman-Rojs 2017. Bakterijske bolezni, mikoze in parazitoze perutnine. Ljubljana, Veterinarska fakulteta: 149 str. 
Prašičereja 
Buller in sod. 2018. Animals, 25; 8(6). Chou in sod. 2019. Animals, 9(8): 582. 
COST Action CA15134. Synergy for preventing damaging behaviour in group housed pigs and chickens. GroupHouseNet. 
https://www.cost.eu/actions/CA15134/ 
EFSA. 2014. Scientific opinion concerning a multifactorial approach on the use of animal and non-animal-based measures to assess the welfare of pigs. EFSA J 12(5):3702. European Commission (EC) 2001. Council Directive 2001/88/EC amending Directive 91/630/EEC. Laying minimum standards for the protection of pigs. 
https://publications.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/204dec1f-ae37-4e82-a623­
291cade9f509/language-en 
FareWellDock. 2017. Overview report on Rearing Pigs with Intact Tails. 
http://ec.europa.eu/food/audits-analysis/overview_reports/details.cfm?rep_id=101 
Held in Špinka. Animal Behavior, 2011, 81:891–899. Li in sod. 2017. Journal of Animal Science, 95(11): 4835–4845. Jericho in Church. 1972. Canadian Veterinary Journal, 13, 156–159. Nannoni in sod. 2014. Italian Journal of Animal Science, 13:3095. 
Pravilnik o zaščiti rejnih živali. Ur. L. RD št. 51/2010. 
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV9926 
Prunier in sod. 2019. Animal, 2019, 22:1-18. Prunier in sod. 2020. Animal, 14(3):570-587. Schroder-Petersen in Simonsen. 2001. Veterinary Journal, 162, 196–210. Taylor in sod. 2010. The Veterinary Journal, 186:137-147. Valros 2018. Tail biting. In M. Spinka (Ed.), Advances in Pig Welfare (pp. 137-166). Woodhead publishing. Valros in Heinonen 2015. Save the pig tail. Porcine Health Management 1:2. Zupan in sod. 2019. Scientific Reports, 9:6092, 1-8. 
8. PRILOGE 
Priloga A: Tehnološki listi 
Priloga B: Prispevki na konferencah 
Priloga C: Strokovni članki 
Priloga D: Razno