KNJIŽNICA V ZALOGU SE UVELJAVLJA
Trefje leto že teče, odkar je knjižnica Jožeta Mazovca v stari in izpraznjeni zaloški osnovni šoli odprla svojo enoto. Vodita jo bibliotekarka Mateja Zevnik in knjižničar Matjaž Rolih. Začeli so s knjižnim fondom pet do šest tisoč knjig, ta čas pa jih imajo že blizu 10.000. Mladi Založani so knjižnico že sprejeli za svojo, starejši pa še ne.
Založani so bili veseli pred leti sprejete odločitve občinskih organov, da v izpraznjeni stavbi stare osnovne šole odprejo knjižnico in glasbeno šolo. Tako je stavba, ki je bila zgra-jena v prvih letih tega stoletja in v ka-teri se je leta 1910 začel osnovnošolski pouk, v nekoliko spremenjeni obliki vendarle ohranila svojo funkcijo.
Vrednosti za kraj, kakršno je ta staia stavba imela tedaj, malo pred prvo svetovno vojno. z močno organi-ziranim čitalništvom in narodno budi-teljskimi shodi ter društvi vse do druge svetovne vojne, ta stavba se-veda ne more imeti več. Nekdanje sanje in Hrepenenja so v veliki meri dosežena. Samostojen narod smo, s svojo državo cel6. Ko človek takole malo pogleda v našo preteklost, to
komaj verjeme. Pa je res. Samostojni smo! Zdaj smo prepuščeni le svoji pameti, le z njo bomo dosegli še vse druge cilje: blaginjo, pa da bo dela in kruha za vse.
Zato je razveseljivo, da je občina šolo prenovila in v njej leta 1990 v pritličju odprla enoto Knjižnice Jo-žeta Mazovca, v nadstropju pa enoto glabene šole. Bali smo se že, da bo v njej bife ali diskont za pijačo, pralne praške ali kaj podobnega, saj je to v tem prehodnem obdobju obračanja k tržnemu in zasebnemu podjetništvu silno v modi.
Knjižnica v Zalogu nima tradicije, čeprav je v obdobju med obema voj-nama nekaj časa delovala, kot be-remo v krajevni zgodovini. Bibliote-karka in knjižničar si uspešno priza-
devata, da bi kljub dobi informatike in elektronskih medijev knjižnica po-stala Založanom prijateljica v vseh letnih časih in za vse starosti. Mlade sta že navdušila, ne manjka jih. Izpo-sojajo si knjige, prihajajo na ure prav-ljic z ugankami, na kvize in na slikar-sko delavnico. Ure pravljic so vsako sredo ob 16.30, vodi jih Mateja, sli-karska delavnica, vodi jo Matjaž , ki ga poznamo tudi kot slikarja, pa vsak četrtek. Otroci se lahko igrajo z igra-čami, starši pa ta čas v čitalnici pregle-dajo časopise in revije. Dobro sodelu-jejo z vrtcem Pedenjped in oddelkom glasbene šole, posebej ob posebnih prireditvah in odprtjih razstav likov-nih ustvarjalcev, ki tudi bogatijo knjižnično ponudbo.
Posebnost te mlade knjižnične enote v Zalogu pa sta stalni zbirki okamenin, kamenin in mineralov ter domoznanstva. Prva je nastala na po-budo Matjaža Roliha, ki se ljubitelj-sko ukvarja s tem področjem. S pri-merki je pomagal Geološki zavod, strokovno pa jo je uredil geolog dr. Bogdan Jurkovšek. Kar nekaj primer-kov je z območja naše občine in iz njene bližnje okolice. Zbirka nas po-
uči ali pa samo spomni na spreminja-nje našega planeta Zemlje skozi zgo-dovino. Prav nič ni čudno, da si raz-stavo prihajajo radi ogledovati učenci šol iz Zaloga in Polja. Ker dober glas seže v deveto vas, verjamemo, da bodo zanjo našli čas tudi učenci dru-gih šol pa tudi starejši občani. Nič manj ni zanimiva domoznanska zbirka, ki sicer še nastaja, a že v zdajš-njem obsegu zajema marsikaj iz zgo-dovine Zaloga in njegove okolice. Med drugim sem v zbirki videl najsta-rejšo znano listino, - iz leta 1363 je - v kateri je ime kraja Zalog napisano
• Knjižnica je odprta vsak delovni
dan od 12. do 19. ure. V soboto pa od
9. do 13. ure.
Ta čas je članarina za člane 400 SIT, za
dijake 200 SIT, za otroke do 15. leta pa
je članstvo brezplačno. Telefon: 481-
820.
natanko tako, kot ga pišemo danes. V zbirki je tloris rečnega pristanišča Zalog iz leta 1776. V pristanišču je bilo več stavb, med njimi carinarnica za carinjenje blaga iz drugih dežel,
pošta, navigadjska postaja in drugo. Blizu je bila seveda močna kovačija, ki je skrbela za številne vozove in konjske vprege, ki so prevažali tovor po belih cestah med Zalogom in Trsa-tom, v obeh smereh seveda. Tam je fotografija lepe Dragojile Milek (1850-1889), ki se je rodila v Zalogu, postala učiteljica, družbena delavka in publicistka, zbirala ljudsko blago in objavila nekaj črtic. Službovala je tudi v Kobaridu in bila prijateljica pesnika Simona Gregorčiča, ki jo je opeval v več pesmih; bila je njegova »planin-ska roža«. Še veliko zanimivosti je tam, oglejte si jih. Morda pa obliko-valcem pri tem hvalevrednem delu lahko celo pomagate. Obiščite jih. Obe zbirki vam bo prijazno predstavil Matjaž Rolih. In kakšne načrte imajo v knjižnici za prihodnje? Predvsem si želijo več članov in da bi v knjižnico več zahajali tudi odrasli. Mateja in Matjaž želita sedanji način dela še izboljšati in ga vsestransko obogatiti ter še povečati stalni zbirki. Ce bi imeli denar za predavatelje, bi organi-zirali predavanja za sadjarje in vrtič-karje, podobno kot jih je na primer organiziral prvi upravitelj šole pred 80. leti in so imela velik odmev. Ali pa kaj drugega, kar bi bilo v pomoč in razvedrilo ljudem.
V zaloški knjižnici je volje dovolj, o tem sem se prepričal. Tudi prijetno je pri njih. Knjige se pa kar same ponujajo.
SLAVKO GERLICA