PARTIZANSKE TlSKARNE NA OBMOČJU GABRKA 
Nad vajsjo Log je ustanovili prvo tiskarno* tov. Don. Imenovaila se je .Jiulija-. 
Bunker zanjo so pričeli graditi partizani februarja 1944. Skapali so ga v zemljo in 
pokrili s pločevino, na kateri je ibila nasuta zemlja. Okrog bunkerja je bilo zasa 
jeno grmičevje, prav tako tudi na strehi. Bunker je bil dokaj prostoren, notranje 
stene so bile iz desk in pokrite s papirjem. Bunker je imel vhod in izhod, ikar je 
bilo prav ipripravmo v primeru maipada. Ob vrhu vrat so biile v višini 60 cm zasajene 
smreke. Ves bunker je bil tako zamaskiran, da s^o ga ponoči tovariši težko našli, 
čeprav so v njem delali. Vodo so črpaili v bližnjem ix>toku. Svetlobe ni bilo. zato 
so stalno uporabljali svetilke na karbid. Bunker je bil oddaljen 100 metrov od 
vsake gozdne ipoti in postavljen na rolbu pašinika, od koder je bil dober razgled 
na glavne poti, ki vodijo v vas Log in v vse bližnje gozdove. Le v nujnih primerih 
je bila 200m od bunkerja postavljena izvidnica, levo proti Brodem, tid koder 
je bil dober pregjed do postojanke v šoli v Gabrku, na glavno cesto in na vaške 
poiti. Stalne straže ni bilo. Obveščevalci so bili v prvi hiši ipod gozdom v Močilah 
in so javljali najmanjše premikanje sovražnika. Kurirska zveza se je vršila pozno 
zvečer ali zgodaj zjutraj. Hrano v bunker iso prinašali samo ponoči. Kruh so dobi 
vali pri Hriberniku pa tudi v Močilah v vasi Logu. Vso drugo hrano so prinašali 
v nahrbtnikih iz postojanke gospodarske komisije v Javorjih. 
Razni tehnični material smo dobivali iz Goričan pri Medvodah. Prinašala ga j^ 
jMirtizanska vojska, in to samo tujci, ki so ga v temnih nočeh odlagali 2 do 5 km daleč 
od bunkerja, ker izanj ni vedela ne vojska ne civ^ili. Pozneje, ko so zvedeli zanj 
najbolj zanesljivi ljudje, so bili informirani, da je to bolnica. Ko smo bunker 
zapustili, čeprav nismo bili napadeni, smo pustili v njem nekaj sanitarnega materiala. 
da bi za primer, če (bi ga sovražnik odkril, mislil, da je tu res bila lx>lnica. 
V to tiskamo so se vselilli 17. marca 1<M4. Stroj je bil dobljen iz tiskarne 
»Kolektor« v Stražišču pri Kranju. Pripeljal ga je prevoznik Furlan iz G-orenje 
vasi in ga pomotoma dostavil v Poljane. Iz Poljan so ga peljali v Hribernikov 
kozolec v Logu. kjer je bil .pokrit s steljo. Bil je spravljen v močneaii zaboju, da 
noben prevoznik .ni vedel, kaj vozi. Stroj je tehtal okoli 500 kg. V nočnih urah 
so ga partizani razmontiralli in posamezne dele znosili, večje pa zvozili z ročnim 
vozičkom v bunker. Tu so ga predelali na ročni pogon. Ko je bil stroj prepeljan 
v ibunker. je po treh dneh že obratoval. Z njim so izdelali 550 k^sov ti.skovin v eni 
uri. Tiskali so propagandni material, lepake in brošure v slovenskem in nemškem 
jeziku in vsa važnejša poročila o poteku vojne. Pri stroju so morale redno delati 
tri osebe, in sicer črkostavec, strojnik in poganjač stroja. Ker je bilo to delo 
naporno, so tiskali v dveh izmenah. Ves propagandni material se je tiskal po 
nalogu oblastnega komiteja za Gorenjsko. Pošta za tiskairno je bila naislovljena 
na laane k-uiireke postaje. 
Tiskarna je obratovala do sredine julija 1944. Medtem ko je tiskarna obra 
tovala še v tem bunkerju, so gradili že novega nad vasjo Brode. Zastoj je trajal 
samo nekaj dni, ko so prenašali in montirali stroj. Bunker je bil malo večji in 
prav tako zamaskiran. Delo je potekalo kot v prejšnjem. 
* Pri<*pevt'k objavljamo kot ilopolnitov š-pre<lnjega čhiiika Mka Kavčiča. 
70 
Konec avgusta so tiskarno napadli belogardisti iz Škofje Loke. Dopoldne so 
bili v bunkerju obveščeni, da so v naseljih nad njim belogardisti. Ob devetih 
dopoldne se je f>ojavil pred bunkerjem sovražnikov policijski pes, katerega je 
straža taikoj opazila. Takoj je bila straža postavljena še na drug: strani bunkerja, 
izvidnica pa je od.šla na vrh hriba. Popoldne je bil izveden napad na bunker. Se 
pred napadom so se partizani iz njega umaknili in nudili napadalcem odpor 
nekako 4O0m vstran od bunkerja. Pri napadu ni bil na strani partizanov nihče 
ranjen. Ko je sovr-ižnik bunker našel, ga je takoj miniral in tako je bil uničen 
tiskarski stroj, ves material pa sežgan. Takrat so imeli v bunkerju v delu 1500 
izvodov pesmi Mateja Bora. 
Po uničenju tilskarne »Julije? so se preselili v lx»čnico v Beli potok, kjer so 
dobili nov tiskarski stroj in napravili nov bunker. Ta tiskarna se je imenovala 
JI rilof«. Takoj nato pa je bila ustanovljena še i>E>onas4 tiskarna. Meseca septem 
bra 1944 so partizani preselili tiskarno »Tirilof« iz Ločnice v Davčo, kjer je obrato 
vala do osvoboditve. iPri selitvi tiskarne iz Ločnice v Davčo je ob pirehodu čez 
cesto ipod Volbenkom padlo 7 borcev. Meseca decembra 1944 pa je tiskarna ^Trilof^ 
v Davči ob stoletnici Prešernove Zdravljice že natisnila 1500 nnmeriranih izvodov 
Prešernove Zdiravljice. 
Pavle Mraik 
71