PREDSEDNIK NOVOMEŠKIH SINDIKATOV ADOLF ŠUŠTAR O PREDKONGRESNI AKTIVNOSTI
Priložnost za učinkovitejšo akcijo
Sindikati v Novem mestu izražajo željo, da bi slovenske sindikate tudi v prihodnji mandatni dobi vodil Tone Kropušek, podpirajo pa tudi ponovno izvolitev Jožeta Globočnika in Iva Tavčarja za podpredsednika RS ZSS
Dosledna kritika še vedno premalo razvitih naporov za intenziviranje gospodarjenja je bila že na konferencah osnovnih organizacij znak, da se sindikati dolenjske metropole z vso zavzetostjo vključujejo v priprave na VIII. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Za kritično oceno gospodarjenja v delovnih organizacijah in ekonomskega položaja gospodarstva v občini nasploh pa so se vodstva osnovnih sindikalnih organizacij odločila zavoljo nekaterih tehtnih vzrokov. Predvsem je k te-
mu pripomoglo spoznanje, da novomeško gospodarstvo sicer uresničuje zastavljeno politiko na osnovi stabilizacijskih programov, vendar je bilo do junijskega dogovora novomeških sindikatov čutiti premalo neposrednih prizadevanj za izboljšanje položaja v delovnih organizacijah. Odlašanja in pretiranega zanašanja na administrativno ureditev vprašanj je bilo veliko in vse premajhna je bila angažiranost delovnih kolektivov pri iskanju notranjih žarišč nelikvidnosti.
Zavoljo tega so se morali v vseh sindikalnih organizacijah odločiti za akcijsko reševanje problemov, potrebno je bilo ,,izsiliti“ družbeno-politično razpravo v delovnih organizacijah in oceniti dosedanja prizadevanja v uresničevanju ekonomskih in stabilizacijskih programov v občini.
,,Hoteli smo, da v delovnih organizacijah ugotovijo, kakšna je notranja delitev osebnih dohodkov in kako poteka uresničevanje samoupravnih sporazu-(Nadaljevanje m 2. strani)
• S SEJE PREDSEDSTVA RO SINDIKATA DELAVCEV V PROMETU IN ZVEZAH SLOVENIJE
Uresničiti
»stare«
sklepe
Predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije je na zadnji seji spregovorilo o okvirnem programu dela za obdobje od letošnjega do prihodnjega septembra, razpravo nato nadaljevalo s pripombami in mnenji k osnutku družbenega plana razvoja SR Slovenije v letih 1971 do 1975, sklenilo pa z informacijama o organizaciji razprav o novem pokojninskem in invalidskem sistemu ter o poteku solidarnostne akcije
DELAVSKA
ENOTNOST
16 SEPTEMBRA 1972 - ŠT. 37 - L. XXIX
Ljubljanski sindikati o osnutku Kodeksa samoupravljavcev Jugoslavije
Kodeks
na rešetu
Ostra obsodba gostobesednosti, nedoslednosti, ne-rozumljivosti in enostranosti # Kodeks naj bo Prilagojen našim dejanskim razmeram, ne pa vi-*iji družbe, kakršno bi radi imeli v daljni bodočnosti
.. Mestni svet Zveze sindikatov LJUbljana je v torek popoldne ?r8aniziral razpravo o osnutku °deksa samoupravljavcev Jugoslavije. Udeleženci razprave, J!?e<J njimi so bili tudi delegati , • kongresa samoupravljavcev "jOgoslavije, številni sindikalni elavci in člani komisij MK KS Ljubljana za idejnopolitič-vprašanja, družbenoekonom-odnosov, socialne politike, ^Soupravljanja in komunal-'~ga sistema, so analizirali dose-anje splošne in konkretne pri-POrtibe na vsebino predloženega
0snutka.
Čeprav tega ni nihče narav-. °st povedal, je iz razprav vrstami" uhajala misel, da Indeksa praktično ne bi potre-če bi se vsi, povsod in na v ?. ravneh v naši družbi držali ■Hvnih pravnih in družbenih
norm in če bi živeli v razmerah kolikor toliko pravno stabilne in gospodarsko trdne družbe. Ker temu, žal, ni tako, se s kodeksom v bistvu obračamo sami nase. Pri tem smo, kakor je pri nas pogosto v navadi, strašansko gostobesedni, ohlapni in tudi nerazumljivi v formulacijah, razen tega pa še enostranski. Splošni vtis namreč je, da se nase, vase in k sebi — sodeč po vsebini osnutka kodeksa — obračajo le tisti samoupravljavci, ki so zaposleni v gospodarskih in negospodarskih delovnih organizacijah, medtem ko so vsi drugi družbeni dejavniki — od skupščin na vseh ravneh do krajevnih skjupnosti in drugih delovnih dejavnikov — omenjeni nekako mimogrede, nič obvezu-
,(Nadaljevanje na 2. strani)
Vreme ni zanesljivo
zanesljiv je
©
I
(iidJiifp)
*t
Pred dvema letoma so v Podjetju za impregnacijo lesa v Hočah pri Mariboru začeli uvajati mehanizacijo notranjega transporta. Težko delo pri prekladanju drogov in železriških pragov je z modernimi stroji pravzaprav prava igrača - Foto: A. AGNIČ
Družbeni dogovor o kadrovski politiki
Sindikati občine Radovljica bodo na predkongresni volilni konferenci raz-pravljali tudi o družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini
Pobudo za družbeni dogovor o kadrovski politiki v občini so dali sindikati občine Radovljica oziroma občinski svet že zgodaj spomladi. Predlagali so občinski skupščini, seveda pa tudi vodstvom družbenopolitičnih organizacij in interesnim skupnostim, naj bi v Radovljici čim-prej oblikovali tak družbeni dogovor o kadrovski politiki, kakršnega za urejanje te problema-
tike v občini predvideva Resolucija o kadrovski politiki Skupščine SR Slovenije.
Skupščina občine Radovoljica je predlog takega družbenega dogovora o enotnih osnovah in merilih kadrovske politike v občini zdaj že pripravila. Podpisniki tega dogovora naj bi bili občinska skupščina, občinski sindikalni svet, delovne oiganizacije in interesne skupnosti.
Na predkongresni volilni konferenci radovljiških sindikatov bodo sindikati že lahko preverjali predlog družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Radovljica s stališča zahtev, ki so jih sindikati že oblikovali v svojem akcijskem programu: ali družbeni dogovor
obsega tudi program usposabljanja ob delu in ali so časovno opredeljene tudi zahteve za pridobitev manjkajoče izobrazbe zaposlenih; ali družbeni dogovor, predvideva obvezne pravilnike o štipendiranju dijakov, študentov in učencev v gospodarstvu in večletna programe
usposabljanja. V svojem akcijskem programu so sindikati občine Radovljica tudi zapisali, da bo treba izoblikovati tudi način usposabljanja pripravnikov ter zagotoviti mentorstvo v času privajanja novincev na delovna mesta. Le na ta način bo nam-(Nadaljevanje ng 2. strani)
za pomoč prizadeti severovzhodni Sloveniji.
V zvezi z okvirnim delovnim programom za naslednjih 12 mesecev so člani predsedstva poudarili, naj bi se republiški odbor zavzemal predvsem za uresničevanje že sprejetih sklepov, resolucij in stališč, še zlasti pa sklepov zadnjega kongresa sindikata delavcev v prometu in zvezah. Tako bosta ' usmeritev dela in aktivnost odbora ter njegovih organov osredotočeni predvsem v utrjevanje in razvijanje samoupravnih odnosov na vseh ravneh organiziranosti kolektivov prometa in zvez, na prizadevanja za stabilizacijo gospodarskih in drugih gibanj v prometnih kolektivih, skrb za hitrejši razvoj in večjo urejenost prometa ter vsestransko skrb za dejo vne ljudi, zaposlene v prometu in zvezah.
(Nadaljevanje na 2. strani)
FOTO KRONIKA # FOTO KRONIKA # FOTO KRONIKA
Minuli ponedeljek so se v Ljubljani zbrali tajniki občinskih sindikalnih svetov. Na razgovoru, ki ga je sklical republiški svet, so razpravljali o vsebinskih in organizacijsko-tehničnih pripravah na VIII. kongres slovenskih sindikatov. V ospredju zanimanja so bila nekatera vprašanja občin škili volilnih konferenc. Predvidevajo, da bo v Sloveniji v predkongresnem obdobju organiziranih več kot 70 konferenc, ki se jih bo udeležilo 8000 predstavnikov sindikalnih organizacij. Na konferencah bodo izvolili 500 delegatov za novembrski kongres ZSS. Na posvetu so se dogovorili, da morajo biti občinske volilne konference končane do 5. oktobra. Nato so sev razpravi dotaknili tudi nekaterih osnutkov kongresnega gradiva, med drugim poročila RS ZSS, predloga sklepov in statuta ter predloga kandidatne liste za novo vodstvo slovenskih sindikatov. Predkongresne priprave potekajo v občinah po pričakovanjih, zato bo VIII. kongres slovenskih sindikatov samo še okrepil in potrdil učinkovitost osnovnih organizacij sindikata.	-iv
NOVA GORICA
Važna je sposobnost
Petintrideseta seja predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Nova Gorica je ified drugim spregovorila o pripravah na VIII. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Člani predsedstva so kritično spregovorili o teh pripravah, še največ pomislekov pa so imeli o načinu izbire delegatov. Ni jim bil všeč „sistem“, ki zagovarja odstotno razporeditev na neposredne proizvajalce, žen--ske, mladino itd. Iz njihove kritike je velo zavzemanje za drugo možnost, to je za „sposobnost“ delegatov, da bi resnično zastopali interese svojega okolja na kongresu. V tem primeru pa ni več najpomembenjše, kdo „nosTKnIo“ in kdo ne, kot je dejal eden od udeležencev v razpravi.
Kar zadeva vsebinske priprave na kongres slovenskih sindikatov, so v Novi Gorici že obravnavali osnutek poročila, prav tako tudi osnutek statuta, največjo pozornost pa posvečajo sedaj osnutku kongresnih resolucij. V Novi Gorici bo volilna konferenca 5. oktobra, na njej pa se bo zbralo 122 delegatov iz osnovnih sindi- -kalnih organizacij.	S. D.
Kodeks na rešetu
(Nadaljevanje s 1. strani)
joče in, po pravici povedano, na kratko „povzeti“ iz vsebine najnovejših ustavnih dopolnil.
Iz takih in njim podobnih pripomb torej sledi, da bi moralo biti končno besedilo kodeksa samoupravljavcev Jugoslavije napisano v razumljivem jeziku, vsebinsko pa strnjeno na tista vprašanja, na katera vsi samoupravljavci - in ne le tisti iz delovnih organizacij — dejansko lahko vplivajo. Drži, da mora kodeks vsebovati tudi glavne cilje in načela našega samoupravnega družbenega sistema ter njegovega prihodnjega razvoja, mora pa pri tem upoštevati realnost, če naj pomeni kaj več kot deklaracijo.
V zvezi s to pripombo so razpravljavce še zlasti motile nekatere močno ohlapne, pretirano optimistične in tudi nesmiselne formulacije v osnutku kodeksa. Razpravljavci so tako opozorili na očitno preveč optimistično oblikovan model in definicjo
komune in krajevne skupnosti, kakršna v naši družbi očitno ne bosta mdgla biti uresničena vse dotlej, dokler komune ne bodo imele tudi materialnih osnov za opravljanje svojih pristojnosti. Člen 14 ostnutka kodeksa pa je pisan tako, kot bi ta vprašanja že zdavnaj ne bi več pomenila kamna spotike! Podobno omalovaževanje dejanjskih razmer veje tudi iz člena 23, ki vsakovrstnim strokovnjakom med drugim daje pravico, da zavrnejo uresničitev tistih odločitev, ki bi lahko povzročile daljnosežno škodo družbeni skupnosti, samoupravljanju in človeku, ne da bi osnutek kodeksa kjerkoli in kakorkoli opredelil tudi odgovornost za tak „veto“, če je v naših družbenih razmerah seveda sploh potreben, upravičen in skladen z vsebino samoupravljanja. Poglavje zase pomeni tudi 24. člen osnutka kodeksa, ki do skrajnosti poenostavlja stanovanjsko problematiko in njeno reševanje v naših razmerah. Lepo bi bilo, je
nekdo dejal v razpravi, če bi jbilo res tako enostavno, toda če ostanemo pri tem poenostavljanju, bomo sicer imeli lepo deklaracijo, vse več pa bo delavčev, ki jim bo stanovanje samo pobožna želja.
Po mnenju udeležencev posveta si sestavljavci predloženega osnutka kodeksa samoupravljavcev Jugoslavije nikakor ne bi smeli dovoliti takih spodrsljajev in napak, kakršna jim je „ušla“ v 26. členu, ki govori o aktivnosti pri ponovnem uveljavljanju omajanih samoupravnih pravic in odnosov ter med drugim obravnava tudi vprašanje prekinitve dela. Ni treba biti ravno pravnik, da ugotoviš, da je po sedanji formulaciji šestega odstavka tega člena brez vsakih omejitev, pogojev in odgovornosti dovoljeno organizirati kakršnokoli prekinitev dela, celo „generalno stavko11. Ali se v naši družbi res borimo za to, da bi uzakonili anarhijo, namesto da bi bili življenjski in da bi se ravnali po zgledu tujih
Družbeni dogovor o kadrovski politiki
(Nadaljevanje s 1. strani) reč mogoče strokovne ljudi kar najbolje zaposliti in jim ustvariti možnosti, da uveljavijo pridobljeno znanje v praksi.
Ker pa seveda ne gre le za to, kaj vse bo pisalo v družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini, marveč predvsem kako bodo podpisnice ta dogovor uresničevale, bo vsekakor pomembno, da se o tej problematiki pogovori tudi članstvo na jesenskih občnih zborih.
Med nalogami, ki prav tako zadevajo kadrovsko politiko, si je občinsko sindikalno vodstvo v Radovljici zadalo za nalogo sklenitev družbenega dogovora o družbenem izobraževanju zaposlenih. Zagotavljajo, da bodo do konca leta tak dogovor sklenili med delavsko univerzo, kulturno skupnostjo občine in temeljno izobraževalno skupnostjo, občinskim sindikalnim svetom in delovnimi organizacijami v občini.
Še eno vprašanje se ta čas navezuje na razprave o kadrovski politiki v občini Radovljica. Na razširjeni seji občinskega sindikalnega sveta junija letos, ki so ji prisostvovali tudi predsedniki in tajniki osnovnih sindikalnih organizacij, so namreč ugotovili, da program izpopolnitve mreže srednjih šol v občini, kakršnega je spomladi sprejela občinska skupščina, ni realen in bi ga bilo zato potrebno popra-
viti. Upoštevati je namreč treba že razvito mrežo šol druge stopnje na celotnem območju Gorenjske, lastne potrebe in realne možnosti. Sindikati se zavzemajo za izpopolnitev mreže srednjih šol v občini in za oblikovanje lastnega srednješolskega centra. Tak program pa bi bilo mogoče uresničevati postopno, z odpiranjem dislociranih oddelkov. V tem šolskem centru bi bila gotovo upravičena ustanovitev srednje gostinske šole, ekonomske srednje šole z računalniškim centrom, poklicne kovinarske šole in gimnazije.
Dosedanji razgovori, v katere so pritegnili tudi predstavnike republiške izobraževalne skupnosti, pa za začetek tega šolskega leta še niso prinesli novosti, čeprav so si za odprtje vsaj enega oddelka gimnazije in enega oddelka srednje ekonomske šole zelo prizadevali. Očitno pa bo možno dobro pripraviti ustanovitev teh oddelkov šele do začetka šolskega leta 73/74.
Ta skupna akcija občinske skupščine, občinskega sindikalnega sveta in drugih družbenih dejavnikov v občini je torej zelo aktualna. Sicer pa o njej menijo na občinskem sindikalnem svetu takole:	„Za organizacijo
mreže srednjih šol se zavzemamo predvsem iz dveh razlogov: ker so potrebe po tovrstnem kadru zaradi razvitosti industrije, turizma in drugih de-
javnosti velike in ker bo le v dobro organiziranem srednješolskem centru mogoče izvajati tudi program izobraževanja ob delu. Potrebe tovrstnega usposabljanja pa so velike že sedaj, ker se delovne organizacije zavoljo prešibkega priliva določenih profilov kadrov odločajo za nadaljnje usposabljanje že zaposlenih ljudi s prakso, kar pa je treba podpreti.11	S. G.
Priložnost za učinkovitejšo akeijo
držav, ki zvečine natančno urejajo te zadeve. Dmgače povedano: ali bi bilo sestavljavcem osnutka kodeksa res tako težko pogledati v statut Železarne Jesenice, ki glede tega predpisuje postpek, sprejemljiv tudi v naših družbenih razmerah? !
Zapisali smo že, da se s kodeksom samoupravljavci obračajo nase, vase in k sebi. Če je tako, so posamezne formulacije res lahko pisane ohlapno ali pa tudi močno obvezujoče. Bržčas pa tudi ohlapnost, če se z njo za trenutek strinjamo, ne more iti tako daleč, da se bomo, sodeč po 27. členu osnutka, še zlasti izogibali nelojalni konkurenci, za katero vemo, da je z zakonom prepovedana celo v kapitalističnih državah!
Naj bo pripomb dovolj! Čeprav so kritične in po svoje obsojajoče, so bile vendarle izrečene dobronamerno in zato smemo upati, da jih bodo sestavljavci osnutka kodeksa upoštevali pri dokončnem oblikovanju tega dokumenta. Vanj pa bi morali, po mnenju udeležencev na posvetu ljubljanskih sindikatov, zapisati tudi nekatere, zdaj ..pozabljene11 zadeve. Omenjamo le dve od njih:
-	v osnutku kodeksa pogrešamo moralno opredelitev delovnih ljudi kot samoupravljavcev, da bodo na svojih delovnih mestih zavestno, disciplinirano in z odgovornostjo opravljali dolžnosti, ki so jih sprejeli;
—	kodeks samoupravljavcev Jugoslavije bi se moral zavzeti tudi za ustanovitev skladov solidarnosti, zlasti pa še tistega med njimi, iz katerega bi regresirali osebne dohodke in zagotavljali druge pravice fizično onemoglih delavcev.
M. GOVEKAR
(Nadaljevanje s 1. strani)
mov. Zanimalo nas je tudi, ali so bila delitvena merila pravična ali ne. Pri tem seveda nismo pozabili na znano akcijo sindikatov „1000 dinarjev11. Upamo, da bomo na bližnji občinski volilni konferenci dobili odgovore na vsa ta vprašanja. Zlasti pa nas zanima, kje se pojavljajo odstopi od samoupravnih sporazumov in kako delovne organizacije .utemeljujejo1 samovoljno odločanje o takšnih .rešitvah1.11
To je le nekaj iz spleta številnih predkongresnih obveznosti, na katere nas je opozoril Adolf Šuštar, predsednik novomeških sindikatov.
Že pred občinsko volilno konferenco, ki bo konec tega meseca, so osnovne organizacije sindikata ocenile uresničevanje sklepov I. konference sindikatov novomeške občine na področju stanovanjske graditve, nočnega dela žensk in mladine, prehrane, prevozov in izboljšanja delovnih razmer zaposlenih.
„Naša prizadevanja v predkongresnem obdobju bodo seveda veljala tudi uveljavljanju ustavnih dopolnil in samoupravnemu položaju delovnega človeka. Ugotavljamo namreč, da v mnogih delovnih organizacijah še vedno odlašajo z dopolnjevanjem svoje notranje zakonodaje. Medtem pa nam praksa zgovorno kaže, da je sleherno odlašanje sila tvegano in škodljivo. Zato smo osnovnim sindikalnim organizacijam tudi priporočili, naj zahtevajo od ustreznih služb v svojih delovnih organizacijah poročila o dosedanjem delu pri izpopolnjevanju notranje zakonodaje11, je
URESNIČITI STARE SKLEPE
(Nadaljevanje s 1. strani)
Glede osnutka družbenega plana razvoja Slovenije v času do leta 1975 pa je predsedstvo potrdilo mnenja in stališča komisije za ekonomska vprašanja pri republiškem odboru, o katerih smo v našem listu že spregovorili in je njih bistvo v naslednjem: vloga prometa kot integralnega transporta in dela gospodarstva v osnutku družbenega plana ni dovolj poudarjena. Ekonomizacija prometa sploh ni nakazana, ekonomski pomen tranzita je pozabljen, financiranje razvoja pa je s sistemskimi rešitvami predvideno le za cestno gospodarstvo.
—mG
poudaril predsednik novomeških sindikatov.
Pri ocenjevanju dosedanjih gospodarskih gibanj je za novomeške sindikate zanimivo pred-, vsem vprašanje, ali zadržati sedanjo gospodarsko rast ali pa jo zavoljo kritičnega uvoza reprodukcijskega materiala zmanjšati. Odločitev o tem bo za pre-nekatero delovno organizacijo usodnega pomena, zato se v novomeških sindikatih zavzemajo, da bi pripravili temeljito bilanco materialnega stanja gospodarstva in preko republiške gospodarske zbornice uveljavili potrebe po uvozu reprodukcijskega materiala. Drugo, nič manj pomembno vprašanje pa je, kako zagotoviti, da bi delovne organizacije po predvideneni programu do 1975. leta v celoti razpolagale z lastnimi obratnimi sredstvi. To pomeni, da bodo morah kolektivi že letos zagotoviti vsaj 60% lastnih obratnih sredstev! Pomemben prispevek k stabilizaciji gospodarstva pa nedvomno pomeni tudi „občin-ska“ ocena dinamike dotoka sredstev. Če bi zajemanje družbe preseglo za 14 % višjo raven.; kot je bila lanska poraba, terja vodstvo občinskega sindikalnega sveta takojšnjo razpravo 0 znižanju stopenj in povračil0 teh sredstev gospodarskim organizacijam.
„Na konferenci nameravam0 spregovoriti tudi o odzivu delovnih organizacij, da s sam0-prispevkom pospešimo gradnj0 šol in vzgojno varstvenih ustanov. V delovnih organizacijah! kjer samoupravni organi še nis° sprejeli odločitve o podpisu pogodbe o svojem prispevku, bodo sindikati morah ugotoviti vzroke za odlašanje in obenem priporočiti samoupravnim organom, da to nemudoma store; Sindikati naše občine so bil* vseskozi pobudniki te akcij6' zato morajo izpolniti svojo ob' ljubo,11 je dodal predsednik novomeških sindikatov.
Delovne organizacije novomeške občine bo na novemb(' skem kongresu ZSS zastopal”
11 delegatov. Med njimi bo "
delegatov iz industrije ter po
delegat s področja storitveni*1 dejavnosti, kmetijstva, gradbf' ništva, prometa in družbena1 dejavnosti. Sindikati dolenjsh6 metropole se tudi pridružuj e)jj številnim željam sindikalna organizacij in organov v Sl°' veniji, da bi našo sindikat organizacijo tudi v bodoče vodil Tone Kropušek. Hkrati if ražajo podporo ponovni izvob vi Jožeta Globačnika in Tavčarja za podpredsednika ™ ZSS.
Pini v na imsvolovaliiHNi IH
VPRAŠANJE:
V prvi polovici minulega leta sem se pri delu zmotil in naredil precej težko napako. Šele v letošnjem letu smo to napako odkrili in je podjetje uvedlo proti meni postopek za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti. Očita se mi huda malomarnost pri delu in je komisija celo predlagala delavskemu svetu, naj me izključi iz podjetja. Menim, da je glede na to, da je od dejanja poteklo več kot 6 mesecev, postopek zastaral, delovna organizacija pa trdi, da šteje šestmesečni zastaralni rok za uvedbo in vodenje postopka od dneva, ko se je za kršitev zvedelo.
Prosim, da mi pojasnite, od kdaj začne teči zastaralni rok.
A. K. - LJUBLJANA
ODGOVOR:
Za odgovor na vprašanje je predvsem pomembno, ah ima vaše dejanje, s katerim ste kršili svojo delovno dolžnost, za posledico tudi kazensko odgovornost. Le v primeru, da ima dejanje, s katerim je bila storjena kršitev delovne dolžnosti, za posledico tudi kazensko odgovornost, zastarata uvedba in vodenje postopka v šestih mesecih od dneva, ko seje zvedelo za kršitev in storilca. Seveda pri tem postopek zaradi kršitve delovne dolžnosti ni več možen, ko zastara tudi kazenski pregon. V vseh drugih primerih pa je z zakonom povsem jasno in nedvomno določeno, da zastarata uvedba in vodenje postopka v šestih mesecih od dneva, ko je bila storjena
kršitev. Ker v vprašanju ne navajate, ali je proti vam uveden kazenski postopek, domnevamo, da ne gre za kaznivo dejanje torej šteti rok za uvedbo in vodenje postopka vsekakor od dfiefl storjene kršitve. Torej delovna organizacija ne more več uvesti P ■ stopka za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti, ker je že zdav° potekel šestmesečni rok, ki ne sme biti daljši, temveč kvečjo!L krajši. Delovna organizacija namreč sama določa v svojem SP j,, nem aktu med drugim tudi roke, v katerih zastarata uvedba^, vodenje postopka, pri čemer pa je izrecno z zakonom omejen0 to, da ta rok ne sme biti daljši od šestih mesecev. Naj pri 1J pripomnimo, da mora delovna organizacija v tem šestmesečn roku ne le začeti, temveč tudi končati postopek na vseh stopnj upravljanja delovne organizacije oziroma njenih organov.	»i
Če pa bi šlo za kaznivo dejanje, pa, kot rečeno, ta rok začne” •, od dneva, ko je delovna organizacija zvedela za kršitev, ah, k bila napaka odkrita.
SOLIDARNOSTNA AKCIJA ZA POMOČ PRIZADETI SEVEROVZHODNI SLOVENIJI
Odobreni regresi za semena
Upravni odbor republiškega solidarnostnega sklada za pomoč ogroženim krajem v severovzhodni Sloveniji je ta teden opravil eno svojih najpomembnejših nalog. Iz doslej zbranih sredstev sklada je namenil za regresiranje semenskega blaga 6,340.000 dinarjev. Sklad bo regresiral nakup 3000 ton semenske pšenice in rži po dinar za kilogram, 500 ton hibridne visoko rodne semenske koruze po 3 <unaije za kilogram in 2300 ton semenskega krompirja po 0,80 par za kilogram. Regresov bodo nelezne vse prizadete občine v severovzhodni Sloveniji, ki so predložile potrebe za nakup semenskih p*, koruze in krompirja. Med desetimi občinami - Ljutomer, Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona, Lenart, Ormož, Ptuj, Maribor in Slovenska Bistrica — ni prijavila svojih potreb za semensko
Kot osnova za izplačevanje regresov iz sklada bodo upravnemu odboru sklada služile Predložene fakture in poročila Pristojnih strokovnih služb o dejansko posejanih količinah s^men. Kmetijske delovne organizacije, ki bodo uporabljale semena v lastni proizvodnji,
"Odo morale predložiti skladu dokumentacijo o nakupu porabljenih količin semen, o cenah in regresu. Te zahtevke bodo najprej obravnavali in dali svoja mnenja pristojni organi Prizadetih občinskih skupščin, hkrati pa bodo občine nadzorovale prodajo semen oškodovan-, cem in določale količine prodajnim organizacijam, ki so predvidene za regresiranje po sklepu upravnega odbora republiškega solidarnostnega sklada.
Na torkovi seji sklada so med drugim poudarili potrebo po bolj koordinirani akciji zbiranja sredstev, ki naj bi jo razen slovenskih sindikatov in republiške
gospodarske zbornice kot njenih pobudnikov razširili na vse družbeno-politične organizacije in delovne skupnosti. Marsikje je namreč še vedno moč občutiti pretirano dolgo dopustniško razpoloženje11, zato bi bilo treba čimprej poskrbeti za široko in učinkovito politično akcijo, za katero so v prvi vrsti" poleg vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij odgovorni samoupravni organi in vodstva sindikatov v delovnih organizacijah. - <_
Ponekod pa se še vedno pojavljajo pomisleki o upravičenosti solidarnostne akcije, ki so po velikem odzivu delovnih organizacij in drugih skupnosti toliko bolj nesprejemljivi. Upravni odbor republiškega solidarnostnega sklada je obsodil take in podobne pojave. Odločno je zavrnil tudi dvome o najboljših namerah akcije predvsem zategadelj, ker so s statusom sklada natanko opredeljene
njegove naloge in zagotovljena stroga namenska poraba sredstev, ki se zbirajo za pomoč prizadeti severovzhodni Sloveniji, seje upravnega odbora sklada pa so javne.
V delovnih organizacijah celjske občine, kjer je dala akcija doslej nepričakovano dobre rezultate, predlagajo, da bi vse delovne skupnosti v Sloveniji
VELENJE
Delavski svet velenjskih tovarn Gorenja je na svoji seji v petek, 8. septembra, sklenil, da bo vplačal v sklad solidarnosti za pomoč prizadeti severovzhodni Sloveniji 200.000 dinarjev. Višina pomoči Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje ustreza 2 % mesečnih osebnih dohodkov zaposlenih v velenjskih tovarnah Gorenja.
(vš).
Zvezna vlada v pomoč prizadetim
Ukrepi in priporočila ZIS za hitrejše odpravljanje posledic na poplavljenih
območjih
Zvezni izvršni svet je na svoji Seji 6. septembra preučil zahte-Ve ^vršnih svetov Hrvaške, Slo-Venije in Bosne in Hercegovine, Predloge zveznega sekretariata a finance, Narodne banke Jugoslavije in nekatere druge Predloge za omilitev posledic atastrofalnih julijskih poplav y teh republikah.
Tako bo Narodna banka Ju-8° sla vij e za hitrejšo odpravo po-edic poplav podaljšala poslov-■lrn bankam Slovenije, Hrvaške a BiH kredite iz sredstev pri-r arne emisije. Ta sredstva bodo ezervirana za vse tiste delovne rganizacije, ki zavoljo poplav . lso končale žetve do 31. julija et°s. Njim bodo do 31. okto-ra 1972 namenili kredite za Proizvodnjo pšenice, vse tiste
ei°vne organ j2acjje k j so jjm
Pjske ujme uničile letošnji r*delek pšenice, pa bodo do-
bile za proizvodnjo žitaric enoletne kredite, računajoč do 31. julija 1973. leta z enakimi obveznimi mesečnimi odplačili z začetkom odplačevanja od 1. februarja 1973 dalje.
Zvezna vlada je tudi sklenila, da se narodnim bankam vseh treh republik takoj zagotovijo sredstva primarne emisije, predvidena za zadnje tromesečje letošnjega leta. Tako bo Narodna^ banka Slovenije dobila 60 milijonov dinarjev. Prav tako bo Narodna banka Jugoslavije prenesla na poštno hranilnico 130 milijonov dinarjev kot avans od razdelitve sredstev, ki bodo prihodnje leto na njenem posebnem računu. Slovenija bo od tega zneska prejela 20 milijonov dinarjev, ki bodo namenjeni izključno za pomoč prizadetim območjem.
Zvezni sekretariat za finance
bo moral čimprej pripraviti predlog, po katerem bi družbenopolitične in delovne skupnosti na poplavljenih območjih oprostili plačila carine za uvoz cementa in opreme, namenjene za sanacijo škode- Obenem je zvezna vlada priporočila republikam, da se poslužijo zakon-' skega pooblastila in da izločene proračunske. presežke iz planirane 14% stopnje uporabijo v te namene, hkrati pa naj bi na poplavljenih območjih investicije oprostili vplačila obveznega depozita.	~jv
oprostili za letos njihovega 0,76 % prispevka za potresna območja Bosanske krajine. Ta sredstva bi namenili skladu za pomoč ogroženi severovzhodni Sloveniji.
ZBRANIH
5,171.121 DINARJEV
Po podatkih službe družbenega knjigovodstva je bilo do vključno 12. septembra vplačano na tekoči račun sklada 5,171,121 dinarjev. Ta sredstva je namenilo doslej 1156 vplačnikov. Med njimi so zadnji teden prednjačili predvsem zasebniki, njihova dnevna vplačila pa se gibljejo med 500 in 800 dinarjev, v poprečju pa 120 dinarjev na zasebnika. Poziv slovenskih sindikatov in republiške gospodarske zbornice, naj delovne organizacije, družbenopolitične skupnosti, ustanove, zavodi in drugi 'namenijo solidarnostnemu skladu najmanj 2 % enomesečnega zaslužka zaposlenih, je skoraj povsod naletel na ugoden odmev.Veliko več od tega: marsikje se namreč odločajo za pomoč, ki presega 2 % enomesečnega zaslužka delavcev, veliko delovnih organizacij pa se je odločilo, da vplača bodisi enodnevni zaslužek zaposlenih ali za dopolnilna sredstva iz skladov skupne porabe. Ponekod se odločajo za pomoč v materialu, ki je ta čas najbolj potreben ogroženim krajem in ljudem v severovzhodni Sloveniji.
Največ denarja sta v zadnjih dneh vplačala na tekoči račun sklada Železarna Ravne -(144.000 dinarjev) in ljubljanski Centromerkur (140.000 dinarjev). Po 50.000 dinarjev sta nakazali tovarna celuloze in papirja „Djuro Salaj11 Krško in Pivovarna Union, medtem ko je Zdravstveni dom Ljubljana vplačal 34.000 dinarjev. Dnevna vplačila na sklad Znašajo 400 do 450 tisoč dinarjev.
Doslej je že dobra tretjina zaposlenih v Sloveniji vplačala 2 % svojega čistega enomesečnega zaslužka. Dotok sredstev v sklad pa je počasnejši, kot smo pričakovali - doslej je stekla v sklad le petina predvidenih sredstev — bržčas zato, ker so v mnogih občinah ustanovili svoje solidarnostne sklade in J)odo šele zdaj nakazali republiškemu skladu vsa doslej zbrana sredstva.
Zbirni račun Sklada solidarnosti za prizadelo Pomurje: SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA, LJUBLJANA, ŠT. 501-789-52
0B ZAKLJUČKU REDAKCIJE
NE
LINEARNO!
d N*1 seji predsedstva RO Sindikata delavcev družbenih tJ?Vnosti Slovenije so v četrtek razpravljali o izredno HV ,.em položaju, ki bi nastal v družbenih dejavnostih z lf) - Javitvijo 14 % zveznega limita na lansko porabo. Od-ijj 0 Zijajo ustrezno vrednotenje družbenih dogovorov ir, i m°upravnih sporazumov, ki so v Sloveniji sklenjeni njm tei"ih avtoritete ne bi smeli porušiti z linearnim zvezka Podpisom, saj so ti dogovori v Sloveniji plod široki | °8°varjanja in sprejete ekonomske politike za te-d°g et.°\ Tri četrtletja so se dmžbene dejavnosti po teh Zve? V-0r*h disciplinirano ravnale. O tem bodo obvestili pa T' °dbor svojega sindikata. Od Izvršnega sveta SRS zVe °d° zahtevali, da javnosti posreduje razlago tega sam"e8a predpisa, saj je mnenje o tem, da bi družbene in cej vuPravne dogovore morali upoštevati, v Sloveniji pre-<wfpl0šn0- “J’ predsedstva so razpravljali še o 197] a družbenega plana razvoja SR Slovenije v letih glaSjj .	. ^ ter o nekaterih spremembah pri dajanju so-
fazuL sPremembam in dopolnitvam samoupravnih spo-°v-Obširneje o tem prihodnjič.	s. g.
V SOLIDARNOSTNI AKCIJI
•	ZASAVJE
Zdaj v polnem teku
Občinski sindikalni sveti, pravzaprav člani njihovih predsedstev so pred dnevi ponovno obiskali podjetja in se pogovorili z njihovimi predstavniki o solidarnostni akciji za prizadeto severovzhodno Slovenijo. Večina zasavskih delovnih kolektivov je že sklenila prispevati v republiški sklad po 2 % od osebnih dohodkov, vse tiste delovne skupnosti, ki izplačujejo osebne dohodke zadnjega ali prvega v mesecu, so tudi že nakazale denarne prispevke na žiro račun solidarnostnega sklada.
V	Zasavju pričakujejo, da bodo vsa podjetja vplačala svoje prispevke v sklad najkasneje 15. tega meseca, saj večina kolektivov prejema osebne dohodke od 10. do 15. v mesecu. Nekatere delovne organizacije so se odločile prispevati poleg 2 % od osebnih dohodkov svojih zaposlenih tudi nekaj deharne pomoči iž svojih skladov, ponekod pa so sklenili nameniti za prizadete v Pomurju zaslužek enega dne.
Na sestankih nekaterih kolektivov so zaposleni spraševali, za kakšne namene bodo porabljena zbrana sredstva, kar so jim pojasnili člani vodstev osnovnih organizacij sindikata in hkrati povedali, da bo solidarnostna pomoč slovenskih kolektivov samo skromen prispevek za ublažitev posledic poplav, ker je gospodarska in druga škoda znatno večja. Številni delavci v Zasavju pa so tudi predlagali, naj se njihova pomoč nameni resnično vsem, ki so te pomoči najbolj potrebni, in predlagali, naj bi o razdeljevanju pomoči sproti obveščali našo javnost.	—M—
•	RADOVLJICA
Dober odziv
V	radovljiški občini so skoraj vse delovne organizacije že namenile svoja sredstva skladu solidarnosti za prizadeto severovzhodno Slovenijo. Podjetju UK O iz Krope, Iskrinemu obratu v Lipnici in Murki iz Lesc se je zdaj pridružila že večina delovnih in družbenopolitičnih skupnosti, zavodov, ustanov pa tudi mnogi zasebniki.
Po 2 % enomesečnega zaslužka zaposlenih so zadnje dni namenili republiškemu skladu radovljiško Ključavničarstvo, Ko-yinoobrt Bohinjska Bistrica, Ljubljanska banka - enota Radovljica, Vzgojnovarstveni zavod Radovljica, Osnovna šola Gorje in Tekstilna tovarna Sukno Zapuže.
V	Lesnoindustrijskem podjetju Bled so prispevali za akcijo 30.000 dinarjev, medtem ko so v Kemični tovarni Podnart inv Tovarni verig v Lescah vplačali 2,5 % oziroma 2,6 % od enomesečnih osebnih dohodkov delavcev.
Razen kolektivov, ki so se doslej že odločili za pomoč prizadeti severovzhodni Sloveniji, sklepajo v teh dneh o svojem deležu v vseslovenski solidarnostni akciji tudi v Almiri, veletrgovini Živila in v Vezeninah.	-iv

mladinska knjiga
TOKOVI — to je nova zbirka Mladinske knjige, ki bo prinašala dela iz področja družboslovja in politologije.
Izšla je prva knjiga:
DR. ADOLF BIBIČ:
Zasebništvo in skupnost
Knjiga obravnava razlikovanje in razmerje med družbo in državo iz zgodovinske perspektive. V uvodu je prikazana geneza tega problema v politični misli 18. stoletja, nato analizira v prvem delu razvoj Heglovih pogledov na državo in družbo, v drugem pa razčlenjuje Marxovo kritiko Heglove, politične filozofije in Marxovo pojmovanje in kritiko moderne --politične- države.
'Knjiga dr. A. Bibiča odpira s tem področje, ki je izredni) aktualno za usmeritev sodobne politične znanosti.
Cena: 69 dinarjev.
NAROČILNICA
Podpisani(a)
natančen naslov ....................'
zaposlen(a) pri .............................
št. osebne izkaznice ... izdane od
naročam knjiga A. Bibiča: Zasebništvo in skupnost.
Znesek 69 din bom plačal takoj po prejemu računa m položnice na tekoči račun Mladinske knjige. Ljubljana. 501-1-651 1.
Datum:	Podpis:
**************************************m*w
JUVSKA ENOTNOST - ŠT. 37 -
16. SEPTEMBRA 1972
STRAN 3
TOKOVI GOSPODARJENJA
KOMENTATORJEV STOLPEC
Načrtovalci gospodarskega in družbenega razvoja napovedujejo, da bo industrijska proizvodnja v Sloveniji tudi v prihodnjih letih naglo naraščala, zlasti še v nekaterih industrijsko predelovalnih dejavnostih, ki so že doslej dosegle velik napredek. Veliko si lahko obetamo tudi od razvoja terciarnih dejavnosti, predvsem od 'trgovine in turizma, ki imata v Sloveniji dokaj ugodne možnosti za razvoj.
Programi razvoja delovnih organizacij industrije kažejo, da se bosta posebno naglo razvijali elektroindustrija — v tej industriji pa še najbolj industrija šibkega toka in proizvodnja gospodinjskih aparatov - ter kemična industrija in znotraj nje predvsem predelovalna in gumarska. Nadpovprečen bo tudi razvoj kovinsko-predelovalne industrije - zlasti motorne industrije, proizvodnja različnih specialnih vozil ter razvoj kooperantske industrije različnih sestavnih delov in polizdelkov. Hiter razvoj teh panog bo nedvomno omogočil izboljšavanje strukture industrijske proizvodnje, to je proizvodnjo vedno zahtevnejših izdelkov.
S potrebami domačega tržišča nameravamo med drugim uskladiti tudi razvoj tiste industrije, ki v pretežni meri proiz-
PERSPEKTIVE
SLOVENSKE
INDUSTRIJE
vaja za potrebe na različnih področjih Slovenije, kot so industrija gradbenega materiala, še zlasti proizvodnja cementa in grafična industrija.
Počasneje pa bo po ocenah slovenskih gospodarstvenikov naraščala proizvodnja v drugi predelovalni industriji, v lesni, papirni, tekstilni in usnjarski industriji, katerih delež je bil v proizvodnji države v preteklosti zelo visok in je v največji meri pokrival potrebe širšega tržišča, na katerem zdaj z gradnjo novih zmogljivosti prihaja do vse večje zasičenosti Tako postaja razvoj te industrije čedalje bolj odvisen od uspešnega prilagajanja zahtevam tržišča in izvoza.
Poseben problem v razvoju naše republike predstavlja s svojim reproduktivnim vplivom na celotno gospodarstvo metalurgija, ki je v razvoju zaostala in že več let posluje na robu rentabilnosti ali celo z izgubo. Zato bomo morali tej industriji v prihodnjih letih posvetiti posebno skrb. Le z uresničitvijo razvojnega programa združenega podjetja slovenske železarne bomo dosegli optimalno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti te industrije. Slovenske železarne nameravajo namreč z lastnimi sredstvi, z domačimi it{ tujimi krediti zgraditi obrat hladne valjarne, s čimer naj bi bistveno izboljšali oskrbo kovinsko predelovalne industrije.
Tudi v drugih krajih Slovenije pripravljajo načrte za razširitev industrijskih zmogljivosti. Tako bodo v Kidričevem z rekonstrukcijo elektrolize aluminija uvedli sodobnejši tehnološki postopek, v rudnikih Idrija in Mežica bodo pospeševali raziskovalna dela in odprli nova rudišča, opuščeno proizvodnjo cinka v Celju pa naj bi zamenjala nova kemična industrija.
K opisani rasti industrijske proizvodnje, ki jo predvidevamo na podlagi srednjeročnih programov delovnih organizacij, bo poleg obseženjših rekonstrukcij in modernizacije v znatni meri prispevala tudi gradnja nekaterih novih objektov, ki jih že gradimo ali pa je njihova gradnja že predvidena, kot so termoelektrarna Šoštanj, tovarna za titanovo belilo, cementarni v Trbovljah in Anhovem, novi obrat za proizvodnjo vodikovega peroksida, tovarni za iverice v Nazorjih in v Slovenjem Gradcu, tovarna za valoviti karton, obrat za proizvodnjo ekspandirane gline, nove predilnice za česano volneno prejo, obrat za predelavo krompirja, nova sladama, nov obrat za male gospodinjske aparate, nova obrata za radiatorje in kontejnerje v Celju in še nekateri drugi obrati, ki naj bi bistveno pospešili razvoj industrijske proizvodnje v Sloveniji.	V. B.
Ena sama ali več poti v integracijo
CK ZKS vnovič spodbudil združevanje in hitrejše povezovanje organizacij združenega dela v vseh panogah gradbeništva in spremljajočih dejavnostih • še vedno premalo ekonomskih spodbud za integracijo
Že na posvetovanju o potrebah in možnostih združevanja ter povezovanja organizacij združenega dela v vseh panogah gradbeništva, ki ga je predsednik CK ZKS Franc Popit sklical pred letošnjimi počitnicami, se je izkazalo, da navzlic dolgoletnemu obstoju dveh velikih poslovnih združenj ter nekaterim drugim poskusom integracij slovensko gradbeništvo slej ko prej ostaja razdrobljeno, neorganizirano, slabo opremljeno in poslovno premalo uspešno. Ugotovitve s tega posvetovanja sicer niso bile povsem nove, so pa bili pojavi morda prvič poimenovani s pravim nazivom. To in dejstvo, da so na tedanjem posvetu konkretno spregovorili o namerah, hotenjih in prizadevanjih v poslovnem združenju GIPOSS Ljubljana, ki so jih tudi ugodno ocenili, je v dobršnem delu slovenske javnosti, še zlasti pa v gradbenih organizacijah vseh dejavnosti, ki niso vključene v GIPOSS, ustvarilo prepričanje, da so javne politične podpore deležna samo snovanja znotraj tega združenja. O tem — mimogrede rečeno — v svojem članku ..Sindikati in združevanje", objavljenem v 35. štev. DE z dne 2. septembra 19-72. leta, govori tudi tovariš Lojze Capuder, predsednik pripravljalnega odbora za organizacijo združenega gradbenega podjetja GIPOSS.
kar ugotavljali, da se navzlic po-
Predsednik CK ZKS Franc Popit je minulo sredo vnovič sklical podoben sestanek o potrebah in možnostih združevanja in povezovanja organizacij združenega dela gradbeništva, industrije gradbenega materiala, projektantskih in drugih, z gradbeništvom neposredno povezanih organizacij. Na tem posvetovanju so konkretno obravnavali dosedanje delovanje, hotenja in načrte poslovnega združenja IMOS, glede splošnih razmer v slovenskem gradbeništvu pa ugotovili podobno kot na prvem posvetovanju. Pri vsem je največje pozornosti vredna ugotovitev, da se načelno povsod ogrevajo za tesnejše sodelovanje z istovrstnimi in sorodnimi podjetji ter da so pripravljeni tudi na fizično združevanje, če bi jim le-to zagotavljalo ekonomske koristi. Vendar pa te razprave potekajo le v najožjih krogih vodilnih in drugih delavcev, medtem ko kolektivi z njimi niso seznanjeni. In še nekaj: prav isti vodilni delavci, ki se načelno ogrevajo za najrazličnejše povezovanje in integracije, so dokaj odkrito priznali, da splošni pogoji gospodarjenja, še zlasti pa razmere na trgu, le še niso tako slabi ali celo kritični, da bi sami po sebi vplivali na hitrejši potek integracijskih gibanj.
ZA VEČ POTI DO ISTEGA CILJA
. Motili pa bi se, če bi - primerjajoč vsebino dveh posvetovanj o isti problematiki — že
litični spodbudi CK ZKS za hitrejše povezovanje slovenskega gradbeništva v* praksi ni prav nič spremenilo, ker so pač sedanje ugotovitve enake tistim pred meseci. Naj navedemo nekaj dokazov, če so seveda sploh potrebni!
Najprej gre za to, da CK ZKS očitno ne podpira in ni podpiral — čeprav se je tako zdelo — ene same oblike povezovanja, torej modela GIPOSS, temveč da spodbuja vsa hotenja, ka-
*a ‘čvrsto
inb°%stav«
melbrosia®
________pid
terih namen je strnitev zdaj še vedno razdrobljenega slovenskega gradbeništva v trdnejšo in poslovno uspešnejšo celoto. Do istega cilja torej po njegovi oceni vodi več poti. Vsaka med njimi seveda mora biti smotrno pretehtana in ekonomiko utemeljena, skratka racionalna. Skupne interese lahko in tudi morajo poiskati gradbinci sami. Politika lahko njihova prizadevanja podpre, ne more, noče in ne sme pa jim pisati receptov.
Naslednja bistvena ugotovitev je, da je dosedanje integracijsko povezovanje v poslovnih združenjih slovenskega gradbeništva opozorilo na nekatere nedoslednosti in pomanjkljivosti, kar vse zdaj spodbuja tudi druge načine in oblike sodelovanja med podjetji. V poslovnem
združenju IMOS so, denimo, vključeni tudi proizvajalci stavbnega pohištva, med njimi JELOVICA iz Škofje Loke in LIKO Vrhnika. IMOS z vsemi svojimi zmogljivostmi lahko zapodi zmogljivosti podjetja JELOVICA za največ 15 do 20 dni v letu, če bi to podjetje bilo njegov edini dobavitelj, kar pa še zdaleč ni. To pomeni, da je JELOVICA sama zase in skupaj s sorodnimi podjetji zainteresirana najprej za povezovanje in delitev dela znotraj panoge, šele potem pa tudi za morebitno tesnejšo naslonitev na neko večjo organizacijo gradbeništva, katere naravni podaljšek vsekakor je. Prav zavoljo takih in podobnih spoznanj je JELOVICA tudi sprejela obveznost, da bo poskrbela za organizacijo razgovora, na katerem bi se predstavniki njej sorodnih podjetij pogovorih o možnostih za tesnejše sodelovanje, ki ne.bi bilo koristno le njim samim, temveč tudi gradbeništvu kot celoti. Delitev dela, skratka večja specializacija v proizvodnem programu bi namreč lahko omogočila veliko serijsko proizvodnjo z vsemi njenimi prednostmi, tudi z možnostjo močnejšega prodora na tuji trg, ki edino lahko zaposli zmogljivosti naših proizvajalcev stavbnega pohištva. Po drugi .strani pa bi specializacija tovrstnih podjetij nujno vplivala tudi na hitrejšo tipizacijo vse večjega števila gradbenih del jn opravil, kar vsekakor pomeni eno naj večjih notranjih in za zdaj praktično povsem neizkoriščenih rezerv v vseh panogah znotraj slovenskega gradbeništva. MILAN GOVEKAR
•	LJUBLJANA	j
Tretji
tekmec
Glavni oskrbovalci Ljubljane in njene bližnje okolice s prehrambenimi in drugimi predmeti — Emona in Mercator — so dobili dokaj resnega konkurenta. Pet manjših trgovinskih organizacij -..Delikatesa" Ljubljana, „Loka“ Škofja Loka, 7,Napredek" Domžale, „Prvi junij" Trbovlje in „Tabor“ 1 Grosuplje — ki so se čutile ogrožene od svojih velikih konkurentov, so se povezale v Združeno trgovsko -podjetje „ABC“. Takoj po združitvi so kolektivi teh podjetij sklenili sporazum o urejanju notranjih odnosov, na osnovi katerega so dobila podjetja status temeljnih organi-! zacij združenega dela.
Novoustanovljena organizacija združenega dela „ABC“ vključuje 175 prodajaln, blagovnih hiš h1 samopostrežnih trgovin v Ljubljani in 20 sosednih občinah. S približno 1.300 zaposlenimi podjetje za letos planira 600 milijonov dinarjev prometa in 78 milijonov dinarjev dohodka.
•	IZOLA
Večji izvoz
Izolski ..Delamaris" je letos v prvem polletju izvozil za 44 milijonov novih dinarjev predelanih rib, .kar je še enkrat več kot lani, ko je izvoz znašal 22,5 milijona dinarjev.
V ..Delamarisu" so tak° . uspeli že^rresničiti 75 % letnega izvoznega plana. Z modernizacijo obrata za predelavo rib pa nameravajo proizvodnjo še povečati " kar za 60 odstotkov!
POJEM ŠIROKE IZBIRE, SOLIDNE POSTREŽBE, ZMERNIH CEN, POJEM DOBREGA NAKUPA

TRGOVSKO PODJETJE
nama
LJUBLJANA
V OBJEKTIVU
Prva
tovarna
dimnikov
Gradbeno podjetje ,.Gradnje" iz Žalca je maja letos kot prvo v Jugoslaviji začelo izdelovati Schiedlove dimne tuljave. Proizvaja jih po licenci avstrijske tvrdke Schiedl in v kooperaciji s KIP Ljubljana ter Cinkarno Celje. Schiedlove dimne tuljave omogočajo predvsem kvalitetnejšo in hitrejšo gradnjo dimnikov, zato smo jih že nekaj časa uvažali. Prav to je napotilo kolektiv GP ..Gradnje", da so te tuljave začeli izdelovati doma.
Lastno betonarno so imeli že dalj časa. Pred dvema letoma so modernizirali gramoznico in poleg nje postavili novo betonarno. Letos pa so zgradili veliko ploščad za izdelovanje dimnih tuljav in betonske opeke ter pokrito halo za sušenje teh izdelkov.
Sedaj je v obratu zaposlenih 22 ljudi. Poleg proizvodnje betonske opeke računajo, da bodo do konca leta naredili več kot
25.000	metrov dimnih tuljav. Za naslednje leto, ko nameravajo proizvodno ploščad povečati, pa imajo v načrtu že proizvodnjo
100.000	metrov tuljav. V osmih urah jih namreč lahko naredijo od 400 do 500 metrov. Glavna ovira, da letos proizvodnja ne bo večja, je prav proizvodna ploščad. Opeko ali dimno tuljavo naredi stroj na tej ploščadi, ta pa se mora potem sušiti najmanj dva dni, da jo lahko z viličarji 'prenesejo v skladišče. Stroja za izdelovanje opeke in tuljav pa ploščad napolnita že v enem dnevu, tako da potem proizvodnja en dan stoji.
Pred kratkim so začeli proizvajati tudi konzolni in krovni element za Schiedlove dimnike. Prav sedaj se s podjetjem Schiedl dogovarjajo, da bi v celoti prevzeli proizvodnjo elementov za to avstrijsko podjetje.	A. AGNIČ
............................. : ^
Nova sodobna betonarna GP ,.Gradnje" meša beton za potrebe podjetja pa tudi za Stroj za izdelovanje dimnih tuljav je pravzaprav podoben finišerju, ki polaga asfalt, le da Separacija in betonarna sta povsem mehan: prodajo	za tem strojem ostajajo elementi za dimne tuljave	dobro opremljeni s transportnimi trakovi
iziran'
■**-J »tv ■ ’	-
................• ■ •• ••
ssaSiisiilsa^
- ... . - mm

iz ljubljane v new york
d^timL5nr^s-!'°p?jziK,,diui'rš,;s":w vork n,|h",,i‘in n,|u<°in,ie- n“° im-"- “«• ^
EHEEfEZsE:	^
tetami. M„d pole.om imate na voljo 12 zabavnih glasbenih programov in na izbiro dve filmski predstavi hkrati.
to«rimnrunmi>»rf|i»a P°le« S°dit° v na5,0 ^ še: '®«rvacije v hotelih, ogled mest, razni izleti in služba rent-a-car. Zagotovimo vam tudi rezervacije za potovanja do vseh mest v notranjosti Amerike.	9
V	ameriških poslovalnicah Pan American vam naši rojaki iz ZDA lahko kupijo karto za polet v Ameriko; dostavimo vam jo v Jugoslavijo!
V	vseh poslovalnicah JAT, turističnih agencijah ali neposredno pri nas boste zvedeli vse o naših posebnih, izletniških tarifah.
PAN AMERICAN, HOTEL SLAVIJ A. SV. SAVE 9, 11000 BEOGRAD. TELEFON: (011) 411-484
PanAm
letalska družba z največjimi izkušnjami
na svetu
Iako se izogniti pomanjkanju energije?
Da stroji ne bi obstali
Razvoj gospodarstva je v naši republiki odvisen zlasti od za-°stne oskrbe industrije in drugih dejavnosti z energijo. Za sedanjo sKrbo z energijo v Sloveniji pa je značilno, daje dokaj neredna in uai neekonomična. Povrh tega so gospodarstveniki izračunali, da omo morali - ob sedanjem tempu razvoja naše republike - leta lju. za potrebe slovenskega gospodarstva uvažati iz drugih repub-ui tujine že polovico energije. Nič čudnega torej, če se želimo elJČL lz°8mtl tolikšnemu uvozu energije tako z gradnjo novih eKtram kot z večjim izkoriščanjem drugih virov energije.
xT - ,	, .	, .	„	prispevkom za porabljeno elek
razvn ua C1 •• SredTr(:!Cnega tnčno energijo v gospodarstvu azvoja Slovenije predvidevajo, in v gospodinjstvih. Nekaj de-
Lomo““ razen že d0" naija za razširitev elektrogospo-tim Cane TE Sostanj 111 -gradUl darskih objektov pa naj bisiiz-- Ql termoelektrarno Šoštanj	posodili tudi v tujini
z zmogljivostjo 300 mega- Da bi v Sloveniji polno izko-
letu 1975 dosegla že 2 milijona ton. Tolikšna poraba pa ekonomsko že utemeljuje usmeritev na lastne predelovalne zmogljivosti, vsekakor pa se bo moralo slovensko gospodarstvo čimprej odločiti, bodisi za razvoj lastnega naftnega gospodarstva ali pa pravočasno skleniti pogodbe o rednem oskrbovanju s tem virom energije v državi in v tujini.
V. B.
VSE VEČJA GNEČA
Nebo nad Slovenijo preletava vsako leto več letal. Mnoga med njimi tudi pristajajo na brniški letališki stezi, še več pa jih leti naprej, ker zanje na Brniku nimamo dovolj prostora. Uvajanje vse večjih in hitrejših avionov ter povečanje prometa v domačem in zlasti v mednarodnem zračnem potniškem in blagovnem prometu terja zato razširitev in
obnovo pristaniške stavbe, podaljšanje vzletno-pristajal-ne steze, povečanje ploščadi za sprejem in odpravo letal ter gradnjo drugih objektov na letališču Brnik. Tudi zaradi razvoja turizma bo slej ko prej potrebno to naše letališče opremiti za sprejem letal večjih zmogljivosti.
V načrtu imamo zato že gradnjo letališča pri Mariboru ter dograditev sedanjih
tudi IV
vatoy. Po sporazumu med Sto-Venijo in Hrvaško bomo, kot je ?^3no, ob enakem deležu stro-k°v obeh republik zgradili — udi skupno nuklearno elektrar-I10 z zmogljivostjo 600 mW, ker r gradnja večje zmogljivosti ®°lj ekonomična. Za kritje po-reb po električni energiji in ^či ob koničnih obreme-Jtitvah pa bo treba v prihodnjih ,etih graditi še dopolnilne prehodne zmogljivosti elektrarn jj1 Se vključiti v enoten J ugoslovani elektroenergetski sistem, e želimo, da pri porabnikih nergije ne bi prišlo do zastojev *.Procesu proizvodnje. Ob upo-evanju te naloge bo za prenos ®aJnih količin električne ener-°9e potrebno dograditi in iz-P°Polniti prenosno omrežje Uuiv Sloveniji.
el P^isani program gradnje s ^tričnih objektov naj bi po jPrejetem družbenem dogovoru J^ancirali s sredstvi elektro-j^spo barskih organizacij za pro-
ristili lastne energetdce vire, je v načrtu tudi povečanje proizvodnje v premogovništvu. V prihodnjih letih bodo zavoljo izčrpanosti rezerv prenehali z obratovanjem ah občutno zmanjšali proizvodnjo nekateri naši rudniki rjavega premoga, povečanje porabe premoga v termoelektrarnah pa bo spet zahtevalo večjo proizvodnjo v drugih premogovnikih, slednje pa bo možno doseči le z razvojem in modernizacijo zasavskih premogovnikov in Rudnika
TISKOVNA KONFERENCA
V SVETU ZA TEKSTILNO INDUSTRIJO PRI REPUBLIŠKI GOSPODARSKI ZBORNICI
Tekstilci končno zadovoljni
Predstavniki sveta za tekstilno industrijo pri Gospodarski zbor niči SR Slovenije so na tiskovni konferenci v četrtek obvestili novinarje tiska in RTV o pogledih in stališčih glede predlagane liberalizacije uvoza surovin in uvedbe devizne kvote za finalne izdelke v letu 1973. Predlog so izdelali v zveznem sekretariatu za zunanjo trgovino v soglasju z zveznim sekretariatom za finance in zveznim sekretariatom za gospodarstvo in je po obravnavi v ustreznih medrepubliških organih zdaj že v javni razpravi. ZIS ga bo predvidoma
—...	------v- sprejel še v tem mesecu, kar bi pomenilo, da bo naše gospodarstvo
gnita Velenje Porabo premoga prvič po štirih letih že dva meseca pred pričetkom veljavnosti de-na drugih področjih pa bomo viznega režima za naslednje koledarsko leto natančno vedelo, pod
kakšnimi pogoji se bo lahko oskrbovalo s potrebnimi reprodukcijskimi materiali iz uvoza.
i-----J	^~11
morali zmanjšati in nadomestiti z drugimi gorivi.
Kot je znano, v sodobnem gospodarstvu čedalje bolj uporabljajo kakovostna goriva, med katerimi je naravni plin vsaj za nekatere porabnike na prvem mestu. Ker Slovenija nima lastnih virov te energije, proučujemo možnosti in izdelujemo projekte za povezavo s plinovodno
j: T^uar
ene°rp'ji°. in, Pre"os električne mrežo-aunaj- meja, od koder naj °teaiv ™ drugdl g°sP°darskih bi posamezni plinovodi dovajali Un0;t1ZaC'! — razumljivo, ob zadostne količine naravnega pli-^stevanju načela o sovlaganju na do glavnih potrošnih cen-
gi nrS^dstvi’ zb^nimi na podla- trov. Tudi poraba tekočih goriv jilu?pxS0v 0 obveznem po so- in drugih derivatov nafte v Slogo spodarstva, m s posebnim veniji zelo naglo narašča in bo v
IMOS na Poljskem
Poslovno združenje za industrijsko izgradnjo IMOS iz Ljubljane je zmagalo na licitaciji poljske turistične potne agencije ORBIS. IMOS bo tako gradil hotel s 600 ležišči v Nakopanih. Na licitaciji je sodelovalo 15 podjetij iz
. Hotel, katerega predračunska vrednost znaša 9 milijonov dolaijev, bo dograjen do 31. maja 1974 leta. Projektirali ga bodo slovenski arhitekti, gradilo pa ga bo ^ akih 200 jugoslovanskih delavcev.
Na tiskovni konferenci smo med drugim lahko slišali, da svet za tekstilno industrijo pozdravlja predlagano liberalizacijo pri uvozu tekstilnih surovin. „Po novem11 je namreč predvideno, da bi vsi proizvajalci metražnega blaga in predilnice brez deviznega pokritja lahko kupovali bombaž, volno, sintetična vlakna v količinah, kot bi jih potrebovali za lastno predelavo oziroma kolikor prostih dinarskih sredstev bi lahko namenili zanje. S tem bi bil praktično izenačen status vseh proizvajalcev tkanin in predilnic, ki jim je doslej zvezna administracija po lastni presoji določala ključe vezave uvoza z izvozom in kar je praviloma zmeraj prizadelo poslovno uspešnejše kolektive. Druga posledica predlaganega ukrepa pa bi bila, da bi tekstilna industrija potrebne reprodukcijske materiale lahko uvažala praktično skoraj brez vsakih posrednikov, saj se njihova vloga omejuje le na tehnična opravila. To
pa pomeni, da se v prihodnje verjetno ne bo več dogajalo, česar pa se spominjamo še
saj	.
kupcem - konfekcijski indu-,. *	. . ,* . j v. ~ —	striji - daje povsem proste roke
iz nje preteklosti, da bi repro-	prj UVOzu potrebnega reproduk-
dukcijski material in tudi konc- cijskega materiala. Tak vtis pa
ne izdelke tekstilne industrije lahko uvažal praktično kdorkoli, ki razpolaga z zunanjetrgovinsko registracijo, potem pa s preprodajanjem uvoženega blaga bodisi koval visoke dobičke bodisi neposredno konkuriral domačim proizvajalcem istovrstnih izdelkov.
Svet za tekstilno industrijo pri Gospodarski zbornici SR Slovenije pa — za razliko od pravkar navedenega - ni zadovoljen z rešitvijo, kot je predlagana za konfekcijsko industrijo. Zanjo naj bi namreč še vedno veljala sedanja določila o vezavi uvoza na izvoz, kar pomeni, da bi morah pristojni organi za vsak uvoz, denimo blaga, ki bo pri nas predelano v končni izdelek in izvoženo, izdati posebno dovoljenje. Svet za tekstilno industrijo meni, da je tako administriranje nepotrebno in škodljivo. Zato tudi predla-
cijskega materiala, lak vtis pa je zmoten. Podatki namreč kažejo, da celotni uvoz tistega reprodukcijskega materiala za potrebe konfekcijske industrije, ki ga potem predelanega spet izvozimo, dosega komaj 5 % vrednosti skupne jugoslovanske proizvodnje tekstilne industrije. Skratka, gre le za nujno sproščanje tistega uvoza, ki samo dopolnjuje domačo proizvodnjo.
—mG
ribnica
PRODAJA
POLKNA
VRATA
OKNA'
NA KREDIT
ua	i
športnih letališč, s čimer naj bi omogočili razvoj športno-turistične aviacije in privabili še več gostov iz tujine. Kako bomo v Sloveniji v naslednjih letih organizirali promet, bo znano še letos, ko bomo sprejeli dolgoročni koncept in program razvoja celotne aerodromske mreže v naši republiki ter pripravili ukrepe za skladen razvoj letalskega prometa.
IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
gamo, naj bi za konfekcijsko industrijo uvedli nekakšen avtomatizem, katerega bistvo bi bilo v tem, da gre vsakemu izvozniku devizni kontingent v višini 70 % od ustvarjenega izvoza ter da s tem kontingentom popolnoma prosto uvaža reprodukcijski material za lastne potrebe.
Na prvi pogled bi lahko rekli, da taka rešitev ogroža interese izdelovalcev metražnega blaga, njihovim najmočnejšim
LIP
SLOVENJ
GRADEC
ENOTNOST - ŠT. 37 - 16. SEPTEMBRA 1972
Med delovnimi organizacijami, ki prodajajo na tuje vse več izdelkov, je tudi Lesno industrijsko podjetje Slovenj Gradec. Razen rezanega lesa prodajajo na tuje tudi suho montažna vrata. Za ta vrata izdelujejo podboje v obratu v Pamečah, vratna krila pa v novem obratu na Prevaljah.
Lesno industrijsko podjetje Slovenj Gradec je v prvih šestih mesecih letos prodalo v Italijo in v Grčijo več kot 9.000 kubičnih metrov rezanega lesa in s tem iztržilo 525.000 dolaijev, v Zvezno republiko Nemčijo pa je izvozilo 18.000 vratnih kril in podbojev v vrednosti 275.000 dolarjev. Računajo pa, da bodo v drugi polovici leta vrednost izvoza še povečali.
• TG0
GORENJE VELENJE
Med izdelke, ki jih prodaja na tuje, bo še letos vključila Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje kuhinjske elemente in zmrzovalne skrinje.
V Zvezno republiko Nemčijo bodo poslali še ta mesec prvo pošiljko 1.000 kuhinjskih elementov, do konca leta pa še vsak mesec po 3.000 elementov. V velenjski Tovarni gospodinjske opreme Gorenje računajo na znatno povečanje izvoza kuhinjskih elementov v Zvezno republiko Nemčijo v prihodnjem letu, ko naj bi tja prodali že blizu 50.000 kuhinjskih elementov. V Velenju so izdelali nov tip kuhinje, prilagojen željam zahtevnejših kupcev.
Proti koncu leta pa bodo poslali v Francijo, kamor so prodali v prvem polletju več kot 45.000 hladilnikov, tudi prve zmrzovalne skrinje, ki jih izdelujejo v sodelovanju s francoskim proizvajalcem Aviatic.
STRAN 5
k.
... v jugoslovanskih sindikatih
I
I
I
I
I
I
O CENI KRUHA
SRBIJA
Glavna tema skupne seje mestnega odbora sindikata delavcev kmetijske, živilske in tobačne industrije Beograda ter mestnega sindikalnega sveta je bila zahteva mlevsko pekarske industrije Beograda, da se zvišajo cene kruha. Beograjski sindikati so zainteresirani za to vprašanje, saj podražitev kruha pomeni novo povečanje družinskih izdatkov. Cene pa so v primerjavi z minulim letom porasle v Beogradu že za 13,8 %, kar po mnenju sindikatov že ogroža življenjski standard prebivalcev mesta. Velja pa dodati, da je bilo največje povečanje cen prav pri živilih; prehrana pa predstavlja že 45 % skupne porabe poprečne beograjske družine. Kruh je v prehrani udeležen s 5 %, kar pomeni, da bi zvišanje cene kruha za 0,70 dinarjev pri kilogramu obremenilo življenjske stroške za novih 0,9 %. To seveda ni posebno globok poseg v žepe delavcev, vendar pa sindikati v Beogradu zastavljajo vprašanje, ali je resnično potrebno, da mlevsko pekarska industrija išče rešitev svojih problemov samo na ta način.
Sindikati v Beogradu niso sicer kategorično zavrnili zahteve mlevsko pekarske industrije - menili so, daje treba najti ustrezno rešitev tudi za to industrijo, saj delavci v njej ne smejo trpeti za nekaj, česar niso sami krivi. Toda očitno je, da cene kruha ne bodo mogle doseči tiste ravni, kot to zahteva mlevsko pekarska industrija, saj bi s tem prizadeli delovne ljudi mesta. Po mnenju sindikatov Beograda se cene kruhu sicer morajo povečati, vendar v sorazmerju z drugimi cenami. Zahteva po zvišanju cene kruha je toliko bolj občutljiva, ker v Beogradu ugotavljajo, da se je življenjski standard prebivalstva v primerjavi s prejšnjim letom znižal za 3 %!
I
I
I
I
BOSNA IN HERCEGOVINA
Posluh pa tak!
Člani predsedstva republiške konference sindikatov BiH so se zavzeli za uvajanje diferenciranega subvencioniranja stanovanjskih najemnin glede na dohodke gospodinjstev oziroma glede na dohodek na člana gospodinjstva. Predlog sindikatov pa so sprejeli delno le v Tuzli in v Banjaluki, medtem ko v Sarajevu predloga niso upoštevali. Ker večina občinskih skupščin še ni sprejela sklepov o novih najemninah, je sindikat vnovič apeliral, naj upoštevajo predlog o različnih stanarinah.
»Crvena zastava« v zagati
Na tovarniški konferenci ZK ,,Crvena zastava" so poudarili, da so veliki proizvodni sistemi izpostavljeni pogostim ekonomskim pretresom. Zavodi
Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti-
„Crvena zastava" so zašli letos v zelo težavne gospodarske razmere zaradi nelikvidnosti in neizkoriščenih zmogljivosti. Zaradi neustaljenih gospodarskih
razmer v začetku letošnjega leta je „Crvena zastava" prvič, odkar obstaja in v trenutku največje rasti proizvodnje, planirala izgubo. Osebni dohodki so manjši kot lani, delavci vseh kategorij pa so nezadovoljni. Prišlo je do več prekinitev dela in manjših konfliktov v tovarnah in obratih pa tudi do osipa dobrih strokovnjakov. Poostreni ukrepi varčevanja in dopolnilne oblike sanacije na morejo izboljšati razmer. Z letos planirano proizvodnjo bi sicer lahko pokrili obveznosti do domačih in tujih investitoijev, zavoljo nerešenih vprašanj carine, prispevkov — in drugega pa to ne bo mogoče.
ZAKAJ INFLACIJA?
Očitno nismo pripravljeni izpolnjevati lastnih dogovorov o tem, kako bomo omejevali vse oblike porabe in s tem stabilizirali gospodarstvo
V sedanjih razpravah o vprašanju, kako uravnovesiti gospodarstvo, nekateri spet zastavljajo vprašanje, katero področje porabe povzroča inflacijo: osebni dohodki, investicije ali splošna poraba.
Brez globokoumnega modrovanja lahko ugotovimo, da vsi enako spodbujajo inflacijo, če porabe ne omejujejo. Zato inflacije tudi ni mogoče preprečevati brez smotrnejše investicijske in splošne porabe in brez počasnejšega naraščanja realnih zaslužkov, kot je rast produktivnosti dela, še posebno zato ne, ker je v minulem obdobju naša življenjska raven naraščala hitreje kot produktivnost prav na račun zadolževanja v inozemstvu.
Investicije so dokaj pomemben dejavnik naše inflacije, kar ni sporno, posebno kadar nimajo zadostnega finančnega kritja ali če financiramo nove gradnje iz emisije. Investicije delujejo inflacijsko tudi tedaj, ko so prekoračene ali če gradimo več, kot smo imeli najprej v načrtu. Vendar pa kričanje na račun investicij pogosto ni upravičeno, še zlasti, če upoštevamo akumulacijo, ki v našem gospodarstvu ni zadostna.
Kaj pa naraščanje drugih zaslužkov prebivalstva, kar je v glavnem rezultat pritoka nakazil iz tujine? Ali nismo na tega „botra“ inflacije že nekoliko pozabili? Prav ta pritok denarja, ki je pomemben za izboljšanje naše plačilne bilance, zelo močno prispeva k sedanjim inflacijskim gibanjem. Nakazila naših delavcev v inozemstvu namreč hkrati povzročajo še druge učinke, saj moramo v državi zdaj več proizvajati, kot porabimo. Če pa nimamo presežka, moramo blago uvažati, s čimer se koristni učinki za plačilno bilanco spet izgubljajo, ali pa dovoljujemo naraščanje cen, to je inflacijo. Inflacijskih teženj tudi ne moremo preprečevati brez počasnejšega naraščanja realnih zaslužkov kot je naraščanje produktivnosti dela, kajti v minulem obdobju smo povečavah realne dohodke zaposlenih ob zadolževanju v inozemstvu - in to bolj, kot je naraščala produktivnost dela!
Krivcev za sedanje gospodarske težave, ki nas tarejo, je torej več, največji med njimi pa je nespoštovanje ekonomskih zakonitosti in lastnih dogovorov o tem, kako bomo omejevali vse oblike porabe in s tem stabilizirali gospodarstvo.	K. O.
ZDA IN MI
Sodelovanje med ameriškimi in jugoslovanskimi znanstvenimi ustanovami je iz leta v leto pomembnejše. Samo lani in letos je predvidena poraba 250.000 dolaijev za projekte, ki jih bomo uresničili do konca leta 1973. Sprememba v jugo-slovansko-ameriškem znanstvenem sodelovanju je nastopila 1969. leta. Tedaj je z našo državo stopilo v stik 115 ameriških agencij. Sredstva iz tako imenovanega „žitnega sklada" so se povečala in so namenjena jugoslovanskemu zdravstvu, rudarstvu in znanstveno raziskovalnemu delu na drugih področjih. Ameriška nacionalna federacija za znanost financira izmenjavo znanstvenih raziskav na področju krša in slojev, kjer imajo tudi naši strokovnjaki dragocene izkušnje. Interesantno področje za ameriške strokovnjake so potresi in gradnja 'stanovanjskih blokov na potresnem področju, zato so v stalni zvezi z glavnim laboratorijem za potrese v Skopju. Podpisane so tudi pogodbe o raziskovanju rudninskega bogastva. Predvsem gre za način, kako izkoristiti manj bogate rudnine. Pomembno mesto v našem sodelovanju z ZDA zavzema zdravstvo, predvsem delo na a področju bolezni srca in raka. Podpisano je tudi kakih 160 pogodb z zdravstvenimi ustanovami v Sarajevu, Beogradu, za-
(A..
grebu, Ljubljani in Novem Sadu. Predstavniki obeh držav pa se bodo dogovorili še za nove naložbe pri nas v prihodnjih petih letih.
HRVAŠKA
Zagreb še zase
Prihodnji mesec namerava kreditna banka Zagreb organizirati tako imenovano malo multilateralno kompenzacijo, ki bo vključila gospodarske in druge organizacije s širšega zagrebškega področja. Kompenzacijo bodo opravili z bančnim računalnikom, vanjo pa se lahko vključijo tudi delovne organizacije zagrebškega področja, ki so komitenti kake dmge banke. V kompenzaciji bo mogoče prijaviti vse dolgove, ki izhajajo iz rednih dejavnosti, skupne porabe in investicijskih naložb, prav tako pa tudi vse naplačane obveznosti, za katere so že izdane sodne odloče in akceptni nalogi.
SRBIJA
NOVA
BLAGOVNICA V MARIBORU
A A

GRAJSKI TRG 1
Če vir presahne...
Atomski inštitut Boris Kidrič v Vinči tarejo resne materialne težave. V tem nekdanjem zveznem inštitutu s 1100 zaposlenimi znanstveniki in drugimi delavci, med katerimi je 120 doktoijev znanosti in 400 strokovnjakov z visoko izobrazbo, ki je doslej prejemal sredstva za svoje delo iz zveznega proračuna, znašajo poprečni osebni dohodki samo 1600 dinaijev. Dohodki inštituta znašajo 52
HRVAŠKA
milijonov, potrebovali pa bi vsaj 65 milijonov dinaijev, ker samo stroški z obratovanjem velikih aparatur, med katerimi je tudi nuklearni reaktor, znašajo kakih 10 milijonov dinaijev letno. Predstavniki inštituta zdaj izražajo bojazen, da bo reorganizacija tega področja znanstvene dejavnosti imela resne posledice — omejevanje dejavnosti ali celo ukinitev inštituta!
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
\
♦
!
♦
♦
*
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
TE DNI SO REKLI
PREDSEDNIK TITO V GOVORU OB ODKRITJU SPOMENIKA NA KOZARI:
Pri nas velja načelo nagrajevanja po delu, vendar upam, da ni daleč čas, ko bomo lahko nekoliko odstopili od tega načela v prid tistih, ki jim je to najpotrebnejše. Pri tem bi rad omenil neko vprašanje, ki ga imam za zelo pomembno. Življenjska raven v Jugoslaviji se je, v celoti vzeto, zelo dvignila. Pred vojno smo imeli, se mi zdi, 110 dolarjev dohodka na prebivalca. Zdaj imamo poprečno 650 do 700 dolarjev. V nekaterih republikah doseže dohodek tudi več kot 1.000 dolarjev. Torej smo se kar precej dvignili. Dohodki precejšnjega dela prebivalstva- so dokaj visoki, v skladu z možnostmi naše proizvodnje, kar akumulacija lahko zdrži. Vendar je še veliko ljudi, zlasti delavcev v mestih, z nizkimi dohodki, ki nimajo nič drugega razen svojih rok, imajo pa tudi družino. Dobiti bomo morali nekakšen sklad solidarnosti, s katerim bi izboljševali položaj teh ljudi, vendar ne z dodeljevanjem enkratne miloščine. To moramo rešiti, kakor moramo rešiti vprašanje minulega dela. Sklad solidarnosti bi pripomogel, da bi vendarle zmanjšali prevelike razlike med tistimi, ki imajo zelo dobre, in tistimi, ki imajo zelo slabe dohodke. To je stvar naših komun in vseh pristojnih v mestih.
V mislih nimam samo vas V Bosni ali v Hrvaški, marveč tudi . v Beogradu, Ljubljani itd. To se dogaja povsod. Iti bomo morali po takšni poti, da bomo pomagali kar se da enakomernemu dviganju življenjske ravni v naši državi.
Tudi ob tej priložnosti bi rad rekel nekaj besed o bogatitvi Zavzela je že takšne razsežnosti da ima politično negativne učinke. Za bogatitev nimam tistega' kar človek zasluži ali če si & tega postavi počitniško hišico-Toda kadar gre za nekaj sto mili jonov ali celo za milijarde, tedaj, je to tatvina, to ni osebni zaslužek, marveč prelivanje iz rok tistih, ki so to ustvarili. Takšno bogastvo nastaja z različnimi špekulacijami znotraj in zunaj dežele. Zlasti zunaj dežele. Bilo je premalo kontrole. S temi bogataši moramo opraviti. Ugotoviti moramo, za koga gre. Če s° komunisti, bodo šli iz partije, in vzeti jim bomo morali tisto, kal ni njihov zaslužek. Seveda bom0 morali tudi pri vseh drugih p0' gledati, kaj so zaslužili in čes° niso, saj gre za velikanska sredstva.
Predsednik ZIS DJEMM-BIJEDIC agenciji Tanjug:
Neposredne naloge Zvezneg9 izvršnega sveta pri stabilizacij1 tržišča in cen bodo med drugi11 tudi v podpiranju razvoja tisti1 gospodarskih dejavnosti, za katere je značilno naraščanje p0-vpraševanja tako na domačen1 kot na inozemskem tržišču. HI*' jenje našega pregretega gosp0-darstva še vedno ni ogrozilo zel° ugodne stopnje njegove rasti-Najnovejši podatki in ocen6 kmetijske proizvodnje izpričU' jejo, da bo letošnje leto na spl0;’ no eno bogatejših. Vendar pa J treba pri tem upoštevati čutno škodo, ki so nam jo pri29 dejale elementarne nesreče. “ lanca ekonomskih odnosov inozemstvom je prav tako ug°° na. Devizne rezerve naše drža* znašajo več kot 640 milij°n^ dolarjev, kar je dvakrat več 00 tega, s čimer smo razpolagali 0 koncu minulega leta. Vse ustvarja materialne pogoje 1 boljšo preskrbo proizvodnje tržišča.
Največjim gre najteže

Industrijska proizvodnja Hrvaške je v prvem polletju kar za 2,5 odstotka nižja od jugoslovanskega poprečja. Osnovni problem sedanjega gospodarskega trenutka sosednje republike je kronična nelikvidnost gospodarstva in bank. Po mnogo-stranski poravnavi se število
blpkiranih žiro računov pove-
jjok
čuje, namesto da bi se zmanjševalo. V zagati so predvsem podjetja, ki imajo blokirane žiro račune za več kot 100 milijonov dinaijev. V to skupino sodijo največje jugoslovanske delovne organizacije: INA, „Rade Končar", Sljeme, Agrokombinat,
Željpoh, IPK Osijek in drug Posamezne bdnke so PraY nelikvidne ali pa na robu DR
nosti.	Hrvati
Na zaposlenega v SR ^ pride poprečno nekaj veC vSe 40.000 dinaijev dohodka, ,j težave pa bi rešili, če bi usd' dohodek 50.000 din
k
PODOBE
NAŠEGA
ČASA
Razen nepomembnih papirjev se na moji delovni mizi večkrat znajdejo tudi takšna gradiva, ki bralcu nevsiljivo širijo duhovno obzorje, mu utrjujejo pozitivno gledanje na tekočo družbeno problematiko in ga celo zabavajo, če je takšne sorte, da mu gre rado na smeh. Trikratna korist in še užitek od takšnega branja!
Dobrega srca, kakršen sem, nameravam zdaj osrečiti tudi vas z enim od teh biserov, s kratko bero po dokumentu, namenjenem našemu delovnemu ljudstvu, kjer se mu toplo in po domače priporoča, kaj vse naj bi razmišljalo in delalo, da bi se mu v prihodnjih letih bolje godilo.
„Razvoj znanosti, izobraževanja in sploh aktiviranje ljudskih potencialov postaja vse bolj odločilen in neposreden faktor v tekmi, kjer očitno dobivajo ekonomije, kjer se te komponente ku-mulirajo. Za planirani družbeno ekonomski razvoj v SR Sloveniji v prihodnjem razdobju so zato pomembne cene obsega, kvalitete ter stopnje koriščenja razpoložljivih in potencialnih ljudskih faktorjev razvoja, kakor tudi naloge, ki jih je na tem področju potrebno uresniče-
vati, da bi zagotovili dinamične pogoje družbene reprodukcije.
Na področju zaposlovanja prehaja SR Slovenija v naslednjem razdobju v kvalitetno nov položaj, kije pogojen tako z demografskimi elementi in strukturami kot tudi z značilnostmi razvitejše faze družbenoekonomskega razvoja. Pri tem nakazujejo dolgoročne projekcije aktivnega prebivalstva relativno hitro zmanjševanje rezerv v razpoložljivem delovnem potencialu. Ta ten-
nega priliva v aktivno prebivalstvo so se zaradi intenzivnega transfera v preteklosti močno zmanjšale tudi rezerve v celotnem delovnem potencialu kmečkega prebivalstva. Na to kaže med dmgim občutno zmanjševanje deleža mlajšega aktivnega kmečkega prebivalstva, ki se je v razdobju 15-tih let znižal na polovico. Tudi v ženskem prebivalstvu ni večjih rezerv, saj znaša dosežena stopnja aktivizacije žena v starosti med 15—65 let že okoli 70 % in je znatno višja
potenciala iz ostalih območij Jugoslavije, ki pa je glede na ponudbo pretežno nekvalificiranega sestava.
V razdobju 1971-1975 se bo celoten priliv mladine v aktivno prebivalstvo gibal med 120—125.000 oseb. V tem okviru bo razpoložljivi delovni potencial, poleg nadomestitve pričakovanega naravnega izpada v aktivnem prebivalstvu, omogočal povečanje zaposlenosti v celotnem dmžbenem in zasebnem nekmetijskem sektorju
Svetle perspektive ljudskega potenciala
denca je ob izrazitejših konjunkturnih gibanjih bila že doslej močno prisotna, še močneje pa bo, tudi ob zmernem naraščanju zaposlenosti, prišla do izraza proti koncu petletnega razdobja.
V prilivu mladih generacij v aktivno prebivalstvo se že kažejo znaki tako relativnega kot absulutnega zmanjševanja in to v glavnem kontingentov mladine z osnovno izobrazbo, ki se bo v tem petletju še nadalje zmanjšal za okoli 15 %. To pa se bo odrazilo tudi na kontingentih s srednjo in višjo izobrazbo, čeprav z določenim časovnim odlogom.
Razen manjšega narav-
od stopnje v razvitih zapad-no-evropskih državah.
Na obseg in strukturo delovnega potenciala v SRS bodo vplivali tudi migracijski tokovi, ki potekajo v smeri jugo-severo-zapadna Evropa, s katerimi je v relativno manjšem obsegu potrebno računati tudi v prihodnjih letih. Po letu 1965 se je v tujini začasno ali trajno zaposlilo nad 50.000 naših delavcev. Od tega števila se je ob koncu leta 1970 v tujini nahajalo še vedno okoli 40.000 oseb, v tem okrog 50% strokovno usposobljenih delavcev. V takšnih pogojih se delovne organizacije vse intenzivneje usmerjajo na zaposlovanje delovnega
za okoli 8,1 %. Pri tem v zvezi z usmeritvami v tem planu predpostavljamo bistveno zmanjšanje salda migracije s tujino nasproti preteklemu razdobju ter počasnejše zmanjševanje aktivnega prebivalstva v kmetijstvu!
Nakazano povečanje razpoložljivega delovnega potenciala bo ob možnostih dodatnega zaposlovanja delavcev iz drugih republik zadoščalo za uresničitev potreb po zaposlovanju, ki izhajajo iz predvidene dinamike družbeno-ekonomske-ga razvoja. V celem petletnem razdobju bi se tako poprečno letna skupna zaposlenost v nekmetijskih dejavnostih predvidoma pove-
2a to*be pa v avtobusu res ni prostora, zato naj poča-kaJo kar zunaj
čevalamed 1,7—2,0%.
Predvidena rast zaposlovanja se giblje na zgornji meji, ki jo bodo dopuščali demografski viri in še zlasti njihova struktura. Ob hitrejšem zaposlovanju bi se progresivno poslabševala bilanca in povečeval primanjkljaj delovne sile, hkrati s tem pa bi se tudi krepile tendence ekstentivnosti v strukturi vlaganj in kvalifikacijski strukturi zaposlenih. Ker postaja gibanje delovnega potenciala v SRS vse bolj omejitveni faktor razvoja, bo njegovo racionalno koriščenje osnovna smer razvojne politike na tem področju, ki bi jo morali dosledno upoštevati gospodarstvo, interesne skupnosti in družbenopolitične skupnosti v svojih razvojnih programih ter pri konkretnih odločitvah.“
NAMESTO
KOMENTARJA:
Vse kaže, da se je naš migracijski saldo v transferu s tujino zmanjševal v škodo pismenih in drugače obremenjenih Slovencev. Kljub temu pa čakajo posamezne kontingente razpoložljivega delovnega potenciala določenih kvalifikacijskih struktur v prihodnjih letih kolikor toliko svetle perspektive, razumljivo, ob predpostavki, da bodo dobile tekmo z glavnim omejitvenim faktorjem našega razvoja — strokovno in splošno razgledanostjo različnih izobrazbenih produktov.
Pa povejte, če ni tako!
VINKO BLATNIK
KNJIGA NA KOLESIH
Avtobus Partizanske knjige z razstavo in prodajalno knjig je imel minuli torek v Voličini pri Lenartu svojo tristoto postajo. Skoraj eno leto je že, odkar je šel na pot. Vso Slovenijo je že prevozil, in to ne skozi kraje, ki so na zemljevidu napisani z velikimi črkami. Predvsem so bile njegove postaje zakotni odmaknjeni kraji, kamor skoraj redne linije avtobusov ne segajo več. Trideset tisoč kilometrov je prevozil avtobus potujoče knjigarne v tem letu. Sedeminštirideset občin je obiskal in v tristo krajih se je ustavil. Brez pomena in celo smešno bi bilo utemeljevati pomembnost te poti. Knjigo so približali ljudem, ki v veliki večini še niso videli knjigarne od znotraj. Zanimanje ljudi na postajah tega avtobusa je bilo seveda veliko. Posebno^ šolska mladina tisti dan kar ni mogla domov. Tri tisoč izbranih knjig, katerih večinoma tudi šolske knjižnice nimajo, so privlačile radovedne šolarje. Niso veliko kupovali ti mladi. Knjige so seveda drage, toda videli so jih, listali po njih in si jih zaželeli. Ali ni že to veliko delo, saj bodo sedaj sami iskali pot, da bodo prišli do knjige, ki jim je ugajala.
V Voličini pri Lenartu je bilo minuli torek okrojg potujoče knjigarne živahno kot na vseh prejšnjih postajah. Čeprav tokrat niso še posebej najavili obiska, seje posebno okrog poldne, ko se je končal pouk, kar trlo otrok.	...	...
„Toliko knjig pa še nisem videl, pa tako so lepe.“ »Poglej, koliko lepih slik je v tej knjigi!' „Fant, kako je velika! Komaj jo držim v roki." „Joj, tole knjigo bi pa imel, samo gotovo veliko stane. Ko bom velik, jo bom zagotovo kupil."
Avtobus-knjigarna je bil poln otrok. Najprej so si le boječe ogledovali razstavljene knjige. Kmalu so se opogumili in začeli tudi listati po njih.
Jelka si je z zanimanjem ogledovala kar prvo knjigo, kiji je prišla pod roke. Bila je neka pesniška zbirka.
„Lepa je," je malo plašno, a odločno zatrdila.
„Rada imam knjige, posebno tiste s slikami. Sem jih že nekaj videla. Rada bi imela tudi kakšno svojo." Mala Jelka je letos šele začela hoditi v šolo in ji tistih šest kilometrov, kolikor jih vsak dan dvakrat prepešači, niti ni veliko.
Srečko iz četrtega razreda si je najprej dolgo brisal roke v hlače, šele potem je prijel knjigo.
»Veliko jih je in zelo so lepe. Toliko knjig še nisem videl skupaj. Takih kot tukaj nimamo niti v pionirski knjižnici. Ko bom sam zaslužil, bom najprej kupil knjigo o Titu."
»Škoda, da nisem prej vedela, da pridejo knjige," je povedala Marija, ki bo letos končala osmi razred. .Morda bi doma le kako dobila denar in tudi kaj kupila. Rada berem, toda v šolski knjižnici imamov glavnem starejše knjige."
Tudi Matilda Kirali, predmetna učiteljica slovenščine, je prišla v avtobus.
»Izbiram knjige za pionirsko knjižnico," je povedala. »Imamo nekaj denarja pa bi rada videla, kaj se dobi novega in dobrega. Najbližja knjigama je pet kilometrov daleč. Za večino učencev pa najmanj še enkrat toliko. Škoda, da take knjigarne večkrat ne pridejo v naš kraj. Saj morajo ljudje knjige videti, šele potem vedo, da obstajajo."
»Naša enoletna akcija se ta mesec zaključuje," je povedal poslovodja knjigarne Franc Mam. »Prav vse občine v Sloveniji smo obredli, razen petih ljubljanskih, kjer pa so knjigarne že tako številne. Poleg tega, da smo knjige pokazali in prodajali v najodročnejših krajih, smo prirejali tudi literarne večere in na njih razgovore s pisatelji."
Ob tem so delali tudi tržne raziskave, ki bodo pokazale, koliko se ljudje v posameznih predelih zanimajo za knjige in za kakšne.
Škoda, da je bila akcija Partizanske knjige le nekak poskus, ki se bo v kratkem preusmeril v podobno akcijo v delovnih kolektivih. Morda pa se bo le kdo opogumil in uvedel redno linijo po postajah, kjer seje v preteklem letu ustavljal avtobus Partizanske knjige.
TEKST IN FOTO: ANDREJ AGN1Č
j Konfliktno | proslav-! ljanje
■

I
■
E
E
E
E
E
Jelka je komaj začela hoditi v šolo, toda knjige jo že zelo zanimajo
Tudi tovarišica za slovenščino si je z zanimanjem ogledovala razstavljene knjige, deloma tudi po službeni dolžnosti, saj je izbirala knjige za pionirsko knjižnico
E
E
E
E
E
E
E
!
^e|fnda^obiskala1 p^tu^oč4°knjig'an!!fParti/.imskTktljlgc^0*0 °tr°k’ čepr3V V"aprej	Srečko 52 Voličine 86 Jc najbolj zanimal za knjigo o Titu, le daje bila zanj predraga
Najbolje je, da začnem z nekaterimi dejstvi. Prvo je, da se iz principa nerad hvalim, razen kadar me skupni interesi delovnega kolektiva, ki mu pripadam že 25 let, ne prisilijo, da pozabim na svojo priučeno skromnost. Drugo dejstvo je, da so me nekateri odgovorni člani delovnega kolektiva ostro prijeli (rekel bi, da za sedanjo stopnjo samoupravnih in družbenih odnosov vsekakor preostro in premalo odgovorno), češ da sem se neprimerno vedel na proslavljanju 25-letnice delovnih uspehov našega podjetja. Če zdaj obe dejstvi, ki sem ju navedel, izločim in ju soočim, je docela na dlani, da sem se znašel v konfliktni situaciji.
Po mojem globokem prepričanju je namreč ocena (glede primernosti mojega vedenja) krivična. Ker so jo pa izrekli nekateri odgovorni člani delovnega kolektiva (proti katerim osebno sicer nič nimam), se je naenkrat ves delovni kolektiv znašel v mučnem položaju, ker je senca krivice padla na vse, pač zaradi naše objektivno utemeljene prakse, da kolektiv ne more imeti boljšega značaja od svojega vodstva. Torej — če je vodstvo krivično, kakšen je šele kolektiv ...
Če zdaj perem svojo glavo, počenjam to samo iz ljubezni do kolektiva.
Seveda je res, da sem zjutraj tistega spornega dne rekel ženi, da se bom vrnil pozno ponoči, vendar nikakor ne zato, ker bi bil v meni že zjutraj dozorel sklep, da se bom na proslavljanju zapil, temveč zato, ker sem se hotel ves posvetiti zgodovinski obletnici, pa naj bi bile preizkušnje še tako hude in naporne. Prav tako z mimo vestjo priznavam, da sem se v času direktorjevega slavnostnega govora sukal okoli Minke iz personale, ki je v sejni sobi pripravljala sendviče, namesto da bi stal med poslušalstvom s prekrižanimi rokami na trebuhu in sklonjeno glavo v tretji vrsti desno.-Govore in govornike imam fantastično rad, prav tako pa tudi rad pomagam ljudem, ki so v stiski V tem pogledu sem dosledno na socialističnem nivoju, zato odločno zavračam devalviranje plemenitih nagibov z govoričenjem, da sem imel skrite namene z Minko ali sendviči (kar je še hujše), in to v času, kije bil v slavnostnem programu strogo rezerviran za govor.
Zastavlja se seveda pomembno vprašanje, kako je direktor sploh opazil, da me ni med poslušalci v tretji vrsti desno, ko je vendar po vseh naravih zakonih opravljal izredno odgovorno delo, ki zahteva polno koncentracijo. Morda ga je razjedala zavist zaradi Minke ali sendvičev, kaj vem. Kdo bi si mislil, da je tako občutljiv.
Obrekovalska strast se seveda še ni umirila Vse moje ravnanje naj bi bilo demonstrativno značilno: ob odkritju spominske plošče me menda ni bilo zraven. Vztrajno sem si prizadeval, da bi duhovno zbrane kolege odvrnil od službenih pogovorov in to z domislicami na račun naših delovnih uspehov, kar bi morda sodilo v »Pavliho", ne pa na našo zgodovinsko proslavo. No, ja, tudi na slavnostnem koncertu, za katerega je podjetje plačalo 3.000 din, me ni bilo; vendar nikakor ne zaradi negativnega odnosa do kulture, kakor bi se zdaj rado prikazalo. In še in še.
Zdaj bi radi vso stvar zmoto-vilili tako, kakor da ne gre za osebni napad name, temveč za negativen pojav, ki ga je treba na vsak način obsoditi in onemogočiti v prihodnje. Tako se pa ne bomo šli! Jaz sem ravnal samo dobronamerno in po svojih najboljših močeh. Pojava ni treba delati iz mene. V dokaz, da sem pripravljen konstruktivno sodelovati pri razreševanju moje konfliktne situacije, predlagam, da delavski svet sprejme naslednji sklep: »Pred vsako proslavo je treba organizirati sistem izobraževanja na temo ,Kako, kaj in kdaj na proslavi’ da v bodoče ne bo nezaželenih posledic."
TIG
Uveljavljanje
pravic
Zvezni zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja določa, da sta v postopku za uveljavljanje pravic iz tega zavarovanja zagotovljena dvostopenjsko odločanje v skupnosti ter sodno varstvo pravic, ki je določeno v zakonu. Pri tem pa zvezni zakon sam nima določb o postopku, niti o obliki sodnega varstva, temveč urejanje le-teh prepušča republiškim zakonom.
Osnutek našega republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v skladu z navedenimi ustavnimi določbami in z zveznim zakonom v 236. členu vsebuje določbo, da o pravicah zavarovancev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja odloča skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja po svojih organih prve in druge stopnje. Kar zadeva sodno varstvo pravic, pa se je osnutek odločil za sodno varstvo v upravnem sporu. Četudi je bilo mnogo razpravljanja o tem, naj bi se ob novi ureditvi pokojninskega in invalidskega zavarovanja uveljavilo sodno varstvo pred rednim pravdnim sodiščem, češ da pri odločanju o takih pravicah gre v bistvu za civilnopravno razmerje med skupnostjo in zavarovancem, ne more biti pomislekov proti sodnemu varstvu v upravnem sporu, ker takšno varstvo zaenkrat narekujejo razlogi smotrnosti in tudi koristi zavarovancev.
Osnutek, ki v 204. členu govori o sodnem varstvu v upravnem sporu, pa v tretjem odstavku tega člena predvideva določbo, da sodišče v upravnem sporu odloči praviloma meritorno o stvari. Sodišče ima že po zakonu o upravnih sporih možnost, da odloča o stvari meritorno, torej da ne le razveljavi oziroma odpravi drugostopno odločbo skupnosti zaradi njene nezakonitosti ali nedostatkov v postopku, temveč da tudi v pokojninskih zadevah samo izda sodbo, s katero bi odločilo o pravici, torej določilo tudi že pokojnino oziroma njeno višino. Sodišča se te možnosti do sedaj v upravnem sporu niso posluževala oziroma v čisto izjemnih primerih; to pa zato, ker bi za meritorno odločanje morala sama dopolnjevati postopek, zbirati podatke in tako dalje, kar pa je bilo nemogoče zaradi preobremenitve sodišč z delom in torej tudi ne bi privedlo do hitrejšega reševanja. Četudi bi bilo želeti, da bi sodišča bila v stanju, da „praviloma“ odločajo meritorno v pokojninskih zadevah, pa takšna določba ne sodi v republiški zakon, ker gre za določbo, ki ureja sodni postopek, sodne postopke pa je po določbi XXX. amandmaja k zvezni ustavi pristojna urejati le federacija. Pač pa bi republiška skupščina lahko -na primer, ko razpravlja o letnem poročilu pravosodja - priporočala sodišču, da ..praviloma" meritorno odloča.
Ko republiški zakon ureja snov z nekega področja, lahko določi tudi postopek za uveljavljanje pravic s tega področja. Pri tem pa mora postopek biti tako urejen, da ustreza uvodoma navedenim zahtevam ustavnih določb. Tudi po določbah zakona o splošnem upravnem postopku lahko zakon, ki ureja določeno področje (tudi republiški zakon), za uveljavljanje pravic na tem področju določi poseben postopek, če pa neka vprašanja postopka niso urejena s posebnim zakonom, pa se uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopka Le urejanje splošnega upravnega postopka je predvideno za zvezni zakoa
Dr. IVAN BELE
Srečanje enajsterice z repa lestvice
S ptujskega posvetovanja o problemih in razvoju družbenih dejavnosti na manj razvitih področjih
V delavskem domu „Franc Kramberger" v Ruju je bilo ta teden zanimivo posvetovanje, za katerega se je porodila ideja na plenarni seji republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Poleg nekaterih vodilnih predstavnikov tega sindikata so prišli na posvet tudi sindikalni delavci iz Črnomlja, Gornje Radgone, Lenarta, Ljutomera, Murske Sobote, Ormoža, Ptuja, Šentjurja pri Celju, Šmarja pri Jelšah in Trebnjega, torej občin, ki jih prištevamo v spodnji del lestvice slovenske razvitosti.
Že spisek sodelujočih daje slutiti, o čem je tekla beseda: o problemih in razvoju družbenih dejavnosti na manj razvitih področjih. Vsekakor je treba poudariti, da je šlo verjetno za prvo podobno srečanje prodnikov" v razvitosti. V vlogi gostitelja je bil predsednik ptujskega občinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Gvido Čepin.
Če bi hoteli poiskati osnovno značilnost posvetovanja, bi morali opozoriti na dejstvo, da je sicer pričakovano pokanje nad žalostno usodo" praktično docela izostalo in je bila vsa pozornost usmerjena v to, kako bi bilo moč z omejenimi sredstvi doseči kolikor mogoče velik učinek. Splošna ocena je bila, da je osnutek družbenega plana razvoja Slovenije precej boljši,
kakor so bili podobni dokumenti v prejšnjih letih, saj plan trdno izhaja iz položaja in potreb na posameznih področjih, vendar je kljub vsemu pri „manj razvitih" še nekaj ..odprtih vprašanj". Vzemimo za primer
vite občine ne morejo več „re-ševati" zgolj s samoprispevki, saj so se prav one že doslej najbolj pogosto odločale za tako zbiranje sredstev. Pri vsem tem pa vsekakor je neka meja, ki je ni moč prekoračiti.
naša družba na področju šolstva, zdravstva in še kje predstave o najnižji ravni, ki bi jo morah doseči v vseh občinah, vendar je tudi na dlani, da prav tiste z dna lestvice brez pomoči „od zunaj" ne morejo iti v ko-
Posvetovanje o mestu in vlogi družbenih dejavnosti na manj razvitih območjih v srednjeročnem družbenem planu republike je vodil podpredsednik republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Igor Ponikvar — Foto: A. A.
investicije. Sodelovanje republike s 60-odstotnim prispevkom je res močan dejavnik, toda prav tistih preostalih 40 % odstotkov je v prenekateri občini močno vprašljivo. Prav ob tem je treba povedati, da se neraz-
...............................Illlllllllllllll!.II..............Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll.Hill........
KDAJ BOSTE KUPOVALI KNJIGE ČE NE ZDAJ?
ZDAJ, KO V PRVEM SLOVENSKEM KNJIŽNEM KLUBU
LAHKO KUPUJETE ZA 25 % CENEJE!
če pristopite do 25. 9.1972 lahko dobite knjige celo 50 % ceneje!
Dragi bralci, iz bogatega klubskega programa vam predstavljamo naslednje zanimive knjige — za primer in za to, da bi lahko že nekaj, če želite, takoj kupili po klubskih cenah:
J Wykoff: SKRIVNOSTI ZEMLJE. Običajna cena 72 din, kluska cena 54 din.
Knjiga govori na zelo razumljiv način o zgodovini, razvoju in posebnostih ter prihodnosti našega planeta. 158 str., vezava: krt.
G. Perrault: RDEČI ORKESTER. Običajna cena 88 din, klubska cena 66 din.
Izredno razburljiva knjiga o sovjetskih vohunih v nemškem zaledju, ki so odločilno prispevali k razpletu zadnje vojne. Nastala je na podlagi, živih pričevanj in avtentičnih dokumentov. 534 str., vezava cpl.
F. Burkhard: ZDRAVA SPOLNOST — ZDRAV ZAKON. Običajna cena 42 din-, klubska cena 31.50 din.
Knjiga in njena senzacionalna odkritja na podlagi devetnajstih primerov dokazujejo, da je zdravo spolno življenje tudi pogoj za zakonsko srečo, 200 str., vezava cpl.
P. Sherard: BIZANC. Običajna cena 85 din, klubska cena 64 din.
Knjiga prikazuje zgodovinski razvoj velikega bizantinskega imperija, življenje v njem in bleščečo kulturo, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku. 193 str., vezava cpl.
Brala Grimm: PRAVLJICE. „Običajna cena 78 din, klubska cena 59 din.
Najnovejša izdaja priljubljenih pravljic bratov Grimm. V desetih knjižicah so zbrane vse najboljše pravljice od Sneguljčice do Pe pelke in Rdeče kapice.
Prvi slovenski knjižni klub SVET KNJIGE je sodobna množična organizacija, ki daje svojim^ članom možnost nakupa izbranih knjig in plošč po izjemnih cenah, znižanih v povprečju za 25 %.
NOBENE ČLANARINE
NOBENIH OBVEZNOSTI
BREZ OBVEZNE VIŠINE NAKUPA
Edina članska dolžnost je nakup vsaj ene knjige iz ponudbe kluba v vsakem četrtletju. V programu vse zvrsti literature. Udobno izbiranje doma iz brezplačnega klubskega kataloga in naročoanje po pošti. Ali pa kupovanje v sodobno urejenem klubskem centru ob strokovni pomoči svetovalk.
Posebno skrbno izbrana »knjiga četrtletja« sc odlikuje v kvaliteti in ceni in pomeni še dodatno ugodnost.
Avtomatično jo dobe tisti člani, ki ne naročc ničesar drugega.
Tudi vam so namenjene te prednosti. Zakaj ne bi tudi vi kupovali tako ugodno in sodobno.
Vabimo vas, da nam pošljete izpolnjeno pristopno izjavo po pošti ali pa priclete osebno v klubski center, Ljubljana, Titova 3.
Tistim, ki se boste prijavili po pošti, bomo takoj poslali klubski program za tekoče četrtletje in čekovno knjižico SVET KNJIGE. Ostali pa bodo dobili oboje v klubskem centru. Čekovna knjižica vsebuje 8 čekov, ki so hkrati naročilnice, s katerimi lahko naročate knjige tudi po pošti. Vsak ček je vreden 5 din, čekovna knjižice torej 40 din. Pri vsakem nakupu lahko vnovčite en ček in vaš račun se zmanjša za 5 din. Čekovno knjižico vam bomo poslali po povzetju.
Postanite torej član prvega slovenskega kluba SVET KNJIGE!
Na posvetu je dobila polno podporo taka politika, ki bo videla prihodnje programe diferencirano in selektivno, ki bo torej upoštevala, da položaj v občinah manj razvitega področja še zdaleč ni enak in ki bo v okviru bolj jasnih programov dajala posebno pomoč prav tistim nalogam, za katere bo veljala oznaka ..najnujnejše".
V zvezi s tem, ne bi bilo prav, če bi s posredovanjem nekaterih predlogov in zamisli, ki prihajajo iz vrst manj razvitih, ustvarili vtis, kot da se le-ti zavzemajo za nekakšno republiško blagajno, iz katere bi revnejši lahko jemali nekaj več, bogatejši pa sorazmerno nekaj manj. Bolj prav je, če poskušamo te stvari razložiti z odnosom do programov, ki so — kakor imamo navado reči — nacionalnega pomena, če je tako poimenovanje pravilno ali pa tudi ne. Prav gotovo ima
rak z ostalimi. Posebna pozornost in pomoč bi veljala še posebej tistemu, za katerega bi po objektivnih merilih ugotovili, da je „zadnji na lestvici". Denimo, da je ta čas to Lenart. Lepo bi bilo, če bi se Lenart pomaknil s tega zadnjega mesta, kdo bo pa naslednji, se bo že videlo.
Naj omenimo še sklep, da bodo predstavniki manj razvitih občin skušali bolj vplivati na sestavo programov, ..aktivirali" bodo poslance s svojih področij za zastopanje skladnih stališč v republiški skupščini, saj je treba preprečiti, da bi se morda zdaj ta ah oni pojavljal v vlogi,.glasu vpijočega v puščavi", prav tako pa nameravajo dati polno podporo delu komisije izvršnega sveta za manj razvite. Po vsem sodeč lahko prav ta komisija v prihodnje pričakuje sprotno sodelovanje, če ga bo le hotela.
Tig
PRISTOPNA IZJAVA
Z današnjim dnem postajam član knjižnega kluba SVET KNJIGE in imam takoj pravico do vseh ugodnosti članstva v knjižnem klubu. Moja edina obveznost je. da bom najmanj enkrat v četrtletju kupoval iz bogatega klubskega izbora, bodisi v klubskem centru — bodisi po pošti. Ce do srede četrtletja ne bom ničesar kupil, mi, prosim, pošljite »knjigo četrtletja«. Zaenkrat pristopam h klubu za dve leti. Moje članstvo v klubu pa se avtomatično podaljša vsakič za eno leto, če članstva tri mesece pred iztekom pismeno ne odpovem.
Obenem
in čekovno knjižico SV
klubskim prograi ►VET
naslednje knjige po klubskih cenah. (Obkrožite
imom za to četrtletje KNJIGE pošljite še h. (Obkroži
zaželeni naslov):
S Skrivnosti zemlje
#	Pravljice
#	Zdrava spolnost — zdrav zakon S Bizanc
#	Rdeči orkester
(Prejeli jih boste po poštnem povzetju) Pristopno izjavo in morebitno naročilo pošljite na naslov:
svet knjige WA
ljubljena ki
tftov*3, p.p. 3C/1 Bk
:<
Priimek in ime: Datum rojstva: Poklic: ...........
Stanovanje: .........
Zaposlitev (naslov): Datum: ..............
Podpis ..........
{pri mladoletnih starši)
Nova stanovanja
Mura ima 200 družinskih stanovanj
Pred nedavnim so pričeli v Murski Soboti graditi 32-stanovanjski blok za delavce Tovarne perila in oblačil Mura. To osemnadstropno poslopje bo imelo prvo med „Murinimi“ bloki centralno kurjavo in dvigalo. Enak blok bodo pričeli graditi v naslednjih dneh.
Delavci, ki dobe stanovanje od podjetja, morajo plačati ob vse-litvi deset odstotkov od vrednosti stanovanja. Denar dobijo vrnjen v štirih obrokih po dveh letih. Ta denar vlaga podjetje za nadaljnj0 stanovanjsko gradnjo.
Podjetje skrbi tudi za zasebno gradnjo svojih delavcev. Letos s° razdelili 71 prosilcem milijon 500 tisoč dinaijev kreditov za z3' sebno gradnjo.	^ g
SEŠLI SE BODO V KRALJEVU
V spomin na 6000 ustreljenih rodoljubov iz vse Jugoslavije J občinski sindikalni svet Kraljevo organiziral lani športno srečanj ..Bratstvo in enotnost".	,
Na predlog udeležencev tega srečanja je občinski sindikalni sye Kraljevo sprejel sklep, naj bi športna manifestacija postala tradici0 nalna in naj bi se razširila na udeležence - delavce iz delovni organizacij Jugoslavije, ne glede na sodelovanje pri športnih igrah-tem želijo doseči, da bi čim več delavcev počastilo spomin^
Podčrtajte naslov, kamor želite sprejemati pošto.
POZOR!
Ce boste poslali izpolnjeno pristopno izjavo SVET KNJIGE, Ljubljana, Titova 3 (odprt je od 8. do 20. eno od omenjenih knjig Samo za polovično ceno!
naš naslov oziroma prišli ure) do 25. 9.
z njo v Klubski center 1972, boste lahko dobili
....................................................................Hlinili........umi...............um..........im.....................................milili...........................................................................mam
padle žrtve, istočasno pa bi lahko vzpostavili neposredne stike ^ izmenjali izkušnje ter s tem prispevali k hitrejšemu razvoju san1 upravnega sistema.	, j3
V Ptuju je na pobudo občinskega sindikalnega sveta zas.cdy. komisija za šport in rekreacijo in sprejela sklep, da se te maniie cije, ki bo v oktobru, udeleži pet delavcev iz ptujskih kolektivov-
PARTIZANSKA
KNJIGA
OBVEŠČA
POTUJOČA
KNJIGARNA
bo v:
—	torek, 19. septembra 1972 v DORNBERKU — PRVACINI,
—	sredo, 20. septembra 1972 v NOVI GORICI,
—	četrtek, 21. septembra _1972 v ANHOVEM —
KANALU,
—	petek, 22. septembra 1972 v MIRNU — VRTOJBI,
—	soboto, 23. septembra 1972 v ŠEMPASU.
NASE GESLO:	Dobra
knjiga v vsako vas! KNJIŽNI HRAM NA KOLESIH, razstavlja, prodaja, sprejema naročila in prednaročila za knjige, revije in časopise VSEH SLOVENSKIH ZALOŽB.
Za staro in mlado
Pri sestavljanju letošnjega programa predstav je Prešernovo gledališče v Kranju posvetilo posebno pozornost domači dramski ustvarjalnosti, ki jo dopolnjujejo sodobna dramska dela in sproščeni gledališki teksti.
Letošnja novost v delu igralcev Prešernovega gledališča v Kranju bodo eksperimentalne predstave malega odra, kot po navadi pa bo poskrbljeno tudi za najmlajše. Pripravili jim bodo priljubljeno igrico Plešoči osliček, razen tega bodo več otroških tekstov pripravili tudi lutkarji in pa mladinski dramski krožki, ki ob pomoči gledališča delujejo na osnovnih šolah.
Redni gostje kranjskega odra - Drama in Mestno gledališče iz Ljubljane ter gledališči iz Celja in Trsta — bodo v okviru rednega programa predstav uprizorili v Kranju 6 del. Vsa slovenska poklicna gledališča pa so obljubila tudi sodelovanje na tradicionalnem tednu slovenske drame, ki bo februarja v okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika. Novost letošnjega tedna bo sodelovanje gledališča iz druge republike s slovenskim delom in nastop nekaterih najbolj kvalitetnih nepoklicnih dramskih skupin.	M. S.
Lenart; častno mesto knjige
Ni vse v gospodarski moči, tudi razumevanje precej odtehta
Lenart v zasanjanih Slovenskih goricah. Po ustaljenem, in seveda zmotnem prepričanju naj se fu ne bi nič dogajalo. Pogovor teče v sobi direktorja delavske univerze TONETA ŠTE-FANCA. Mirni sobi, če odpišemo pritajeno razbijanje nekje pod podom.
,,Knjižnico obnavljamo in širimo. Moram reči, da je pri nas matična knjižnica v središču vsega dogajanja in akcij, ki smo jih letos pripravili za mednarodno leto knjige.
Naj najprej povem, kaj smo že imeli. Knjižnica je pripravila razstavo publikacij ob 80-letnici predsednika Tita, ZKPO pa je prispevala razstavo portretov Božidarja Jakca (oboje v Lenartu). Manjši knjižni razstavi sta bfli tudi v Voličini in Gradišču.
V teku je zbiranje prispevkov za nakup novih knjig. Potrkali smo pri vseh delovnih organizacijah, ki jih na žalost v naši občini ni na pretek (največja od njih ima komaj 250 zaposlenih). Šla sva skupaj z vodjo knjižnice Bredo Zorko in v enem samem dnevu zbrala 700 starih tisočakov, kar je - pošteno povedano — preseglo naša pričakovanja. Vidite, da ni vse v gospodarski moči. Tudi razumevanje precej odtehta. Naša ,parola’ je bila: Dajte nam denar za nakup take literature, ki bo koristila tudi vašim zaposlenim pri strokovnem in splošnem izobraževanju. Opozoriti moram tudi na posredni propagandni učinek zbiralne akcije: veliko jih je bilo, ki so tako prvič slišali za mednarodno leto knjige.
Potem je bilo tu podeljevanje bralnih značk, kakor povsod po Sloveniji, vendar moram reči, da pri nas zlate bralne značke izjemoma podeljuje matična knjižnica v Lenartu. Za šolarje — dobitnike iz vse občine smo pripravili kulturni program (so-
delovala je mladinska pisateljica Kristina Brenkova), risanje na pločnike pa je zaradi neprimernega vremena, žal, odpadlo.“ „Kakor je slišati, imate za naslednje mesece še veliko načrtov. Kako j e z njimi? “
„Za drugo polovico oktobra pripravljamo literarne večere v Lenartu, Gradišču in Benediktu. Decembra bomo imeli regionalno posvetovanje (pričakujemo goste iz vse severovzhodne Slovenije) na temo knjiga in knjižničarstvo. Vso stvar smo si zamislili tako, da bi vsak nekaj prispeval. Ker ima Lenart največ izkušenj pri urejanju knjižnice, bo prav to naš prispevek v mozaik posvetovanja, poleg
,,Naj omenim v zvezi s tem, da smo se na vse slovenske založbe obrnili s prošnjo, naj bi nam brezplačno ali po znižani ceni odstopile določeno število knjig. Nismo naleteli na gluha ušesa. Brezplačno smo dobili okoli 300 knjig.
Najbolj nas seveda zanima, kakšna bo usoda našega predloga, od katerega si zelo veliko obetamo pri razvoju in krepitvi matične knjižnice. Glede na skromna sredstva, ki jih ima naša knjižnica (in prav gotovo še prenekatera v Sloveniji) za nakup knjig, bi radi videli, če bi nam lahko založbe prodajale knjige ceneje. Morda bi šlo to na ta način, da bi nam dajale knjige s takim popustom, kakor ga dajejo svojim akviziterjem. ,Naš predlog smo posredovali republiškemu odboru Medna-
rodnega leta knjige. Bomo videli, kakšni bodo rezultati.
Naj za konec še povem, da bodo bralci, ki so si v desetih letih Obstoja matične knjižnice izposodili največ knjig, dobili posebna priznanja. Sploh pa bi bilo o delu naše knjižnice materiala’ za pogovor na pretek. Duša vseh programov je strokovni sodelavec Rudi Pen, kije drugače sicer pravnik na občini. Kakor slišite (ropot pod tlemi), knjižnico pravkar renoviramo, tako da bomo imeli dovolj prostora za povečanje števila knjig od sedanjih 10.000 na 20.000 in pa novo čitalnico in novo izposojevalnico."
Morda samo še to: v Lenartu niso mislili „gibati“ samo za mednroodno leto knjige, temveč imajo tudi za prihodnja leta podobne načrte.
TIG
Že 33 podpisnic
Družbeni dogovor o kulturni akciji v občini Radovljica ima že 33 podpisnic — delovnih organizacij. Zadnja dva, ki sta pristopila k temu družbenemu dogovoru pred nedavnim, sta ELAN in LIP Radovljica.
Jeseni bo občinski sindikalni svet sklicaljia posvet tiste člane iz delovnih organizacij, ki skrbe za kulturno življenje zaposlenih. V kratkem se bo namreč v Radovljici oblikoval tudi sklad za pospeševanje kulture v delovnih organizacijah. Delovne organizacije, kulturni zavodi in interesne skupnosti so že imenovali v upravni odbor tega sklada 22 svojih delegatov.
S. G.
Veliko posluha za izobraževanje
Direktor DU v Lenartu Tone
Štefanec
organizcije seveda. Prepričani smo, da bodo lenarško srečanje in ugotovitve, ki jih bo prav gotovo navrglo, dobrodošel prispevek k podobnemu republiškemu posvetu, ki je menda, v pripravi."
„Sami ste že nekajkrat poudarili vlogo matične knjižnice v življenju Lenarta in soseske. Kakor je videti, ste veliko razmišljali o odnosih med knjižnico in založbami. Je tako? “
Mnogi konkretni podatki kažejo, da imajo v delovnih organizacijah na območju občine Slovenske Konjice letos dokaj dober posluh za izobraževanje zaposlenih delavcev. Gre za vse oblike, to je za strokovno, splošno in družbenoekonomsko izobraževanje.
Tako v industrijskem kombinatu „Konus“ strokovne službe in posamezni organi delavskega sveta prav v teh dneh pripravljajo obširne delovne programe za naslednjo sezono. Med drugim bodo strokovno usposobili usnjarje in nekatere druge delavce, ki že dalj časa delajo na določenih delovnih, mestih v podjetju, pa še nimajo nobene ustrezne izobrazbe. Poseben poudarek bodo dali tudi poučeva-
IZOBRAŽEVANJE V ŽELEZARNI RAVNE NA KOROŠKEM
Letos milijon več
Železarna Ravne na Koroškem sodi med tiste delovne skupnosti na Koroškem, ki resnično zgledno skrbijo za izobraževanje in usposabljanje članov delovne, skupnosti oziroma za vzgojo novih strokovnjakov. Lani so v tej največji delovni organizaciji na Koroškem namenih za vse oblike izobraževanja skoraj 2,5 milijona dinar-
V Zasavju še potrebe po šolah
Ugotovitev, da bi v Toplicah pri Zagorju ob Savi še lep čas ne imeli boljših pogojev učenja, če za preureditev te osemletke ne bi prispevali občani in delovni kolektivi, je več kot Prepričljiva. Pred dnevi, ko so ta učni hram izročili svojemu namenu, so predstavniki upravnega odbora sklada vsem pristnim staršem in preko njih tudi vsem drugim občanom Povedali, da so zanjo prispevali več kot šest milijonov din, ~va in pol milijona posebej pa za novo telovadnico, ki jo “odo odprli novembra.
, V celoti pa bodo seveda v Zagorju ob Savi do decembra, ko bo minilo pet let, odkar občani in kolektivi plačujejo samoprispevek, zbrali še nekaj več denarja in z njim zidajo še °rugo telovadnico pri zagorski osemletki. Ker pa so potrebe P° novih učnih prostorih in nadaljnjem preurejanju in objavljanju šol v tej občini še dokajšne, so na slovesnosti pred-la8ali, naj bi se na referendumu, ki bo novembra ali decembra, odločali o podaljšanju plačevanja samoprispevka za Nadaljnjih pet let. Akcija za to pa bo kajpak še bolj uspešna, e bodo vsi občani natančno vedeli, za kaj bodo v prihodnje ®. Prispevali del svojih osebnih dohodkov oziroma za katere t ^avoti° tega bodo v Zagorju ob Savi kmalu pripravili ustrezen program.
jev, letos pa so za ta namen določili 3,5 milijona dinarjev.
Železarna Ravne na Koroškem je dobila pred kratkim skoraj 150 novih delavcev. Metalurško industrijsko šolo je končalo 80 slušateljev in si pridobilo kvalifikacijo. Dvoletno priučevanje pa je zaključilo 67 slušateljev, ki so si tako pridobili interno polkvalifikacijo.
Sicer pa je imela Železarna Ravne na Koroškem na srednjih šolah 71, na višjih 25 in na visokih šolah 60 štipendistov. Največ dijakov, štipendistov ravenske Železarne, je bilo na srednjih tehniških šolah, in sicer na odsekih za metalurgijo in strojništvo. Od 25 rednih študentov, ki so se šolali na višjih šolah, jih je bilo 21 na višji komercialni šoli. Na visokih šolah pa je imela ravenska Železarna. na metalurgiji kar 22 in na strojni fakulteti 11 štipendistov, ekonomijo jih je študiralo 9, na fakulteti za elektrotehniko jih je bilo 7, pravo jih je študifalo 5 itd.
Poudariti velja tudi, da se kar 133 članov delovne skupnosti Železarne Ravne na Koroškem izredno izobražuje. Dobro napreduje izredni študij tistih, ki obiskujejo šole, katerih oddelki so na Ravnah na Koroškem, tako na višji šoli za organizacijo dela, na višji tehniški šoli ter na
višji
šoli.
ekonomsko
komercialni
(Ma)
nju delavcev iz varstva pri delu, saj računajo,‘da bi v enem letu moralo iti skozi ustrezne tečaje najmanj okoli 500 zaposlenih. Na posebej pripravljenih seminarjih bodo člani delavskega sveta in izvršilnih organov ter komisij dobili potrebno družbenoekonomsko znanje, da bi laže opravljali odgovorne naloge na področju samoupravljanja. Pričakujejo, da bo celotni izobraževalni program sprejel in potrdil centralni delavski svet na eni izmed sej proti koncu meseca septembra.
Na podoben način se pripravljajo tudi v lesnoindustrijskem obratu v Slovenskih Konjicah. Tudi tu je zaposlenih nekaj desetin delavcev, ki že dalj časa delajo pri raznih mizarskih in podobnih strojih in svoje naloge dokaj uspešno opravljajo brez vsake izobrazbe. Žato so se odločili, da bodo pripravili oddelek poklicne šole za odrasle. Glede na to, da večina kandidatov nima končane osnovne šole, so se odločili, da bodo v prvem letniku poslušali predavanja
skupaj z večerno osnovno šolo. Razen te oblike pa se bo v oktobru ah v začetku novembra začel še tečaj za nove, to je nezaposlene delavce, ki se bodo tako priučevali za manj zahtevna delovna mesta.
Za strokovno izobraževanje se močno zanimajo tudi v dveh kovinskih podjetjih, to sta konjiški „Kostroj" in Kovaška industrija Zreče. V bližnji bodočnosti bodo namreč potrebovali več priučenih strugarjev in rezbarjev, zato so se odločili, da bodo pripravili za kandidate ustrezen tečaj. Razen tega se v obeh delovnih organizacijah zanimajo še za nekatere druge izobraževalne oblike.
Vse to kaže, daje za izobraževanje odraslih v konjiški komuni res veliko zanimanje ter da imajo za to potreben posluh. Zato je razumljivo, da ima domača delavska univerza, ki v večini primerov nastopa kot organizator, dovolj dela za letošnjo jesensko-zimsko sezono.
V. L.

Ime in priimek
Naslov
Podpis
Vsak novi naročnik potrdi zbiralcu naročnikov s podpisom svoj pristanek in sam vplača naročnino za 12 mesecev na tekoči račun ČZP Delavska enotnost, Ljubljano, Dalmatinova 4, St. NB 501-1-991.
Ime, priimek in točen naslov zbiralca naročnikov:

NAROČILNICA ZA NOVE NAROČNIKE Naročam Delavsko enotnost
Ime In priimek:------------------------------------
Tečen naslov:-----------------------------------------------------------
Naročnino za 12 mesecev v znesku 26.- din bom poravnal na tekoči račun ČZR Delavska enotnost, Dalmatinova 4, SL NB 501-1-991.
IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV 1
I
i
- Le poglej, s kakšno lahkotnostjo telovadi na krogih.. .!
I. ANTIČ
SAMOUPRAVNI ORGANI IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE KOPRSKE LUKE PREDLAGAJO HITRE UKREPE ZA ZBOLJŠANJE GOSPODARSKEGA POLOŽAJA PODJETJA_______
Kako razkleniti krog težav?
Edina slovenska pomorska luka se bori s precejšnjimi težavami. Promet se prvič, odkar obstaja, zmanjšuje, zaradi nelikvidnosti imajo že od marca blokiran žiro račun in če ne bodo hitro in odločno ukrepali, bodo letošnje poslovanje končali z izgubo. To so dejstva, ki smo jih slišali na skupnem sestanku samoupravnih organov Luke, osnovne organizacije Zveze komunistov, sindikata ter strokovnega in_ upravnega vodstva podjetja. £e to, da so se v Luki odločili za tako širok posvet, ki se ga je udeležilo okrog sto ljudi, kaže, da težave niso majhne.
Osnovni izvor težav je zmanj-ševanje prometa, ki ga beležijo letos v vseh jugoslovanskih in tudi v nekaterih tujih lukah. Jugoslovanske pomorske luke so v prvem polletju pretovorile za en milijon ton blaga manj kot lani v enakem obdobju. V koprski luki se je promet zmanjšal ža deset odstotkov. V prvih šestih mesecih so pretovorili 660 tisoč ton generalnega tovora, kar je 43 odstotkov letnega plana, nafte pa je bilo 311 tisoč ton -19 odstotkov manj, kot v lanskem prvem polletju. Glavni razlog za padec prometa je zmanjšanje jugoslovanskega
Jubilej gradbincev
Ta mesec mineva četrt stoletja od ustanovitve Gradbenega podjetja Dravograd, ki se je z leti razvilo v najmočnejšo delovno organizacijo v tej koroški občini. Jubilej bodo dravograjski gradbinci proslavili s pomembno delovno zmago — z začetkom redne proizvodnje v novi tovarni betonske strešne opeke v Otiškem vrhu pri Dravogradu.
Z deli na gradbiščih v Dravski dolini je začelo pred 25 leti okrog 20 delavcev, zdaj pa jih zaposlujejo že 500. Dravograjčani so delali na začetku na elektrarnah na Dravi, nadalje v Velenju, Šoštanju in Mariboru ter na Ravnah na Koroškem. Zadnje čase pa gradijo le na Koroškem in v Mariboru.
Zadnja leta so v podjetju kupili precej nove opreme in mehanizacije, v Dravogradu inv
Mariboru so uredili centralni betonarni, ustanovili so pa tudi lastni projektivni biro, da bi tako lahko podjetje nudilo kompletno ponudbo za izgradnjo posameznih objektov, to je od načrtov do izvedbe.
Gradbinci iz Dravograda imajo zadnja leta polne roke dela. Za letos imajo v načrtu ustvaritev 60 milijonov dinarjev realizacije in vse kaže, da bodo predvidevanja tudi uresničili, saj je bila polletna realizacija za 10 % višja od planirane, pa čeprav so imeli dokajšnje težave pri oskrbi z nekaterimi reprodukcijskimi materiali, posebej še s cementom.
S tem, ko so začeli v okviru Gradbenega podjetja Dravograd v večji meri razvijati tudi proizvodnjo gradbenih materialov in ko načrtujejo za prihodnje še večji razmah dejanosti podjetja,
vse bolj potrebujejo posebni razvojni oddelek. -Dravograjski gradbinci pa se zdaj ob jubileju znova zavzemajo za hitrejši raz-yoj gradbene operative in industrije gradbenega materiala na
melbrosia*
_______fttd.
Koroškem, kar bi zagotovila že tesnejša poslovno tehnična povezanost, sicer pa je oblik za sodelovanje veliko. Vendar pa je bilo, kot poudarjajo v Gradbenem podjetju Dravograd, doslej premalo pobud in prizadevanj, da bi gradbena operativa in industrija gradbenega materiala, kolikor je na Koroškem pač je, tesneje sodelovali.
(EK)
Nevsakdanji rekorder v šoštanjski usnjarni
Starejši člani delovnega kolektiva Tovarne usnja Šoštanj kar niso mogli verjeti, da se je „starosta tovarne“ Anton Arzenšek odločil, da bo ostal doma.
Delo tega nevsakdanjega jugoslovanskega delovnega rekorderja je v šoštanjski usnjarni trajalo kar 58 let. In še to: vse življenje je Anton Arzenšek delal v enem podjetju!
V šoštanjski tovarni usnja se je zaposlil Anton Arzenšek leta 1914. Oče je bil v usnjarni obratovodja in takrat komaj 14 let staremu fantu tudi prvi učitelj. 1944 leta je odbor Osvobodilne fronte zadolžil Antona Arzenška, da ob koncu vojne očuva tovarno. Takrat so ga določili tudi za upravnika tovarne, vendar ob osvoboditvi ponujenega mesta delegata tovarne ni sprejel, pač pa se je odločil za dolžnost tehničnega vodje. To delo je opravljal v šoštanjski usnjarni vse do leta 1962, ko je odšel v pokoj. Vendar pa ni prenehal delati. Se naprej je prihajal v tovarno in delal kot svetovalec. Bilje vseh 58 let v tovarni, in to toliko časa, kot je bilo to potrebno.
Šoštanjska Tovarna usnja si je v obdobju, ko je bil Anton Arzenšek tehnični vodja, priborila številna priznanja in diplome.
Vpeljal je več novih postopkov v tovarni. Razvil je postopek za skrajšanje proizvodnega procesa pri nezmanjšani kvaliteti. Pri težkih podplatih je, na primer, skrajšal strojilni proces od 77 na 7 dni itd. Sam je vseskozi opravljal vse poskuse v laboratoriju.
M. L.
uvoza, delež uvoznega blaga pa se giblje v skupnem prometu luke od 50 do 70 odstotkov letnega prometa.
Koprska Luka se je na pričakovano zmanjšanje tovora iz uvoza začela pravočasno pripravljati z večjo usmeritvijo na tranzitni tovor, vendar vsega ni mogla nadoknaditi. Prav tranzit je pomagal, da padec prometa ni bil še večji. Zahodni tranzit se je v prvem polletju povečal za 38 odstotkov in dosegel 110 tisoč ton, tranzitnega blaga za vzhodnoevropske države pa je bilo 214 tisoč ton. Tranzitnega tovora je bilo torej skupaj 324 tisoč ton, kar ponovno dokazuje, da so perspektive koprške luke v posredovanju čezmorskega tovora za bližnje vzhodno in zahodnoevropske dežele.
Tranzitni promet prinaša ne le koprski, ampak vsem jugoslovanskim lukam in vsej državi pomembne blagovne tokove, ki pa jih, žal, pri nas ne znamo dovolj ceniti. Naše luke že dolgo ugotavljajo, da na tem področju nimamo izdelane prometne politike. Zato smo nemočni v konkurenčnem boju z drugimi obmorskimi deželami. Znano je, da mnoge države, med njimi Italija in Zahodna Nemčija, tranzitni promet posebej stimulirajo. Tega pri nas ne delamo. Jugoslovanske luke se zato bojijo, da se nam bodo tranzitni prometni tokovi v celoti izmuznili iz rok.
Letošnje zmanjšanje prometa v naših lukah se seveda pozna* tudi pri finančnem poslovanju, še posebej, ker so se stroški poslovanja precej povečali. V koprski luki na primer za 30 odstotkov. Poleg porasta cen je na povečanje stroškov vplivala re-valvacija osnovnih sredstev. Posebno občutljivo področje predstavljajo osebni dohodki. Specifična struktura zaposlenih v težkih pogojih dela zahteva namreč ustrezno nagrajevanje. Zaradi velikega deleža osebnih dohodkov, ki predstavlja 43 odstotkov celotnega dohodka, je luka zelo občutljiva ,za porast življenjskih stroškov; V letošnjem prvem polletju so se sredstva za osebne dohodke povečala za 16 odstotkov, povprečni osebni dohodki pa so se v začetku leta gibali okrog dva tisoč 500 dinarjev. Ob koncu polletja so se zmanjšali na dva tisoč. 280 dinarjev, kar je nad republiškim povprečjem. Samo-
upravni organi in družbenopolitične organizacije v Luki me nijo, da bi morali osebni dohodki v vsakem primeru ostati na sedanji ravni, sicer bi se znašli v še večjih finančnih težavah.
Normalno finančno poslovanje Luke letos močno ogroža tudi likvidnost, ker poslovni partnerji svojih obveznosti ne poravnavajo pravočasno. Kot ugotavljajo, poslovni partnerji svojih obveznosti do Luke niso v celoti prijavili, medtem ko je
vanske luke namreč danes omogočajo odvijanje tranzitnega prometa s tem, da žrtvujejo 40 milijonov dinarjev iz svoje letne akumulacije. Posebne napore naj bi v Luki vložili v rešitev problema nelikvidnosti. Strokovne službe naj bi zato čim-prej predložile samoupravnim organom sanacijski načrt, ki bi zagotavljal, da bi pred koncem leta dosegli deblokiranje žiro računa. V nasprotnem primeru bi Luko zadele sankcije, ki jih
O
MODNA HIŠA
S POSLOVNIMI ENOTAMI V LJUBLJANI, MARIBORU IN OSIJEKU VAM NUDI
bogato in vedno aktualno izbiro otroške, moške in ženske konfekcije, modnega metrskega blaga, pletenin in visoko kvalitetne usnjene konfekcije in galanterije.
Luka ob multilateralni kompenzaciji to dosledno storila. Posledica je blokiran žiro račun, čeprav so njene terjatve ves čas večje od dolgov. Zlasti ji neredno plačujejo svoje obveznosti posredniki pri deviznih poslih. Upajo, da bo tu rešitev prinesel novi zakon o deviznem sistemu, ki zmanjšuje rok za devizna plačila iz 90 na 60 dni.
Da bi izboljšali gospodarski položaj podjetja, nameravajo v Luki seveda vsestransko ukrepati. Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije menijo, da morajo biti ukrepi prvenstveno usmerjeni v povečanje luškega prometa, ker je to najrealnejša in trajna osnova za izboljšanje ekonomsl^ga položaja. Povečanje prometa naj bi dosegli s prožnejšo komercialno politiko, izboljšanjem kvalitete uslug in nadaljnjim povečevanjem tranzita, ki pa mu mora naša družba posvetiti več skrbi. Družbena skupnost naj1 bi lukam zagotovila vsaj delno kompenzacijo za zmanjšano akumulacijo zaradi tranzita. Jugoslo-
predvideva zakon o službi družbenega knjigovodstva. Med drugim bi morah izplačevati 90-od-stotne osebne dohodke.
Pri razvojni investicijski politiki bodo v koprski luki vztrajali pri začrtani poti, ker bi se, če bi od tega odstopili, lahko znašli še v večjih težavah. Promet doživlja namreč povsod po svetu velikanske spremembe, tehnologija in načini transporta se hitro spreminjajo in temu je treba kolikor toliko slediti, sicer bi izgubili prometne tokove. Nove zmogljivosti bo koprska Luka tudi v prihodnje gradila v sodelovanju s poslovnimi partnerji ter s krediti, ki jih lahko najame na osnovi republiškega zakona o financiranju infrastrukture.
Hkrati z ekonomskimi bodo v Luki izpeljali še številne druge ukrepe. Poleg zunanjih vplivov so na sestanku ocenili kot vir težav v poslovanju še vedno premajhno zavzetost kolektiva za racionalnejše poslovanje in za doslednejše spoštovanje delovne discipline.
KAKO SANIRATI LETOŠNJE GOSPODARJENJE V ZASAVSKIH PREMOGOVNIKIH
SKRB VSEGA KOLEKTIVA
Vse kože, da se bo treba kmalu odločiti, kaj narediti z zagorskim rudnikom, ki ima ob koncu julija že skoraj 4,5 milijona din izgube, ali skoraj toliko, kot je znašal ostanek dohodka vsega podjetja ob polletnem zaključnem računu # Sicer pa je zavoijo pičle julijske proizvodnje v Zasavskih premo*
govnikih ostalo za sklade samo poldrugi milijon din
Osrednji delavski svet zasavskih premogovnikov, ki se je pred kratkim sešel na prvo sejo po krajšem poletnem premoru, ni mogel drugega, kot da je soglašal s predlogom rudniškega odbora sindikata, naj strokovne službe podjetja nemudoma pro-uče položaj zagorskega rudnika in pripravijo oceno, da bi na osnovi te lahko razpravljali in dali predloge za sanacijo poslovanja v tej osnovni delovni enoti pa seveda tudi gospodarjenja podjetja kot celote.
Na kolektiv zasavskih premo-■govnikov se zlepa ni zgrnilo toliko temnih oblakov kot letos. Kupci jim dolgujejo nad 55 milijonov din, za izplačila osebnih dohodkov v minulih treh mesecih so si morah sposoditi bodisi pri republiškem rezervnem skladu bodisi pri banki že okoli 30
milijonov din, za septembrsko izplačilo si bodo morah spet sposoditi najmanj osem milijonov din, njegov denar pa obračajo kupci, med njimi v prvi vrsti termoelektrarna. Zavoljo tega je povsem umestno vprašanje, ali ne bi bilo bolj pravilno, če bi kredite za izplačila "osebnih prejemkov zasavskih rudarjev najeli njegovi največji dolžniki, termoelektrarna in drugi?
Od januaija do konca julija so nakopali samo okoli 971.000 ton premoga, primanjkljaj znaša že okoh 20.000 ton, z izpadom avgusta pa menda že 30.000 ton. Manjši izkop pa seveda pomeni manjši dohodek in manjši ostanek dohodka in manjše prejemke rudarjem. Še pred poldrugim letom je delalo v neposredni proizvodnji okoli 2170
rudarjev, danes jih je za več kot 170 manj. Ker jame niso mehanizirane oziroma niso dovolj, je živo delo še vedno bistven element proizvodnje. Že res, da bodo v podjetju počenši s tem mesecem začeli obratovati tudi ob sobotah in da bodo delali ob teh dneh bržkone vse do konca tega leta, vprašanje pa je, ali bodo lahko dohiteli zamujeno in vsaj deloma izpolnili letošnji načrt. Osrednji delavski svet je prav tako soglašal s sklepom, naj strokovni kolegij pripravi ta mesec globalno oceno možnosti nekoliko hitrejše modernizacije nekaterih najpomembnejših odkopov v jamah, ki bi jo uresničevali prihodnje leto iz sredstev amortizacije. Ker pa teh sredstev ni dovolj, bo ta akcija dala samo delne rezultate.
Izhod iz sedanjega položaja
vidi kolektiv v popolni moder" nizaciji jam in transporta in drugih naprav. Za to pa bi P°' trebovah znatna sredstva v obh; ki posojil in in kreditov. Kdaj jih bodo lahko najeli, pa dane8 še ni znano. Premog bo prihodnje tedne postal najbolj iskano gorivo tako za potrebe industrij je kot za široko potrošnjo. iv pa nobenega dvoma, da ga zaj savski rudarji ne bodo mogli na kopati dovolj, ker njihova jat1*" ska delovišča niso pripravljen na kdove kakšno večjo pr° , vodnjo. Morda ne bo °“v0. omeniti, da je osrednji sa/n upravni organ sprejel tudi ska ^ o uvajanju nekoliko bolj sunl lativnejšega nagrajevanja na rokem čelu trboveljskega r ^ nika, čez dober mesec Pa ugotavljal njegove rezultate-
ŠPORT IN REKREACIJA
V olimpijskem naselju sicer ni več najboljših športnikov vsega sveta, bo pa še dolgo časa polno radovednih turistov, saj gre nedvomno za najpopolnejši in obenem najlepši športni park na svetu.
I*.' *
$SWI
Občinski sindikalni svet rekreacijo sta pripravila sindi-Žalec in komisija za šport in kalno tekmovanje v malem
Nanosovi strelci ob 25-letnici podjetja
Ob 25-letnici trgovskega podjetja „Nanos“ Postojna je te dni OSZ Po stoj-na na strelišču za Sovičem organizirala interno prvenstvo delavcev tega podjetja v streljanju z zračno in MK puško, ki se gaje udeležilo pet štiričlanskih ekip oziroma 26 strelcev.
Rezultati:
Ekipno: PE Železnina Postojna 530 krogov od 800 možnih, 2. PE Tekstil Postojna 425, 3. Obrat Koper 420,4. Obrat Postojna 356, 5. Obrat Portorož 309 krogov.
Posamezno: 1. Alojz Bajc (Železnina) 133 krogov od 200 možnih, 2. žužek (Žel.) 133, 3. Kovač (Zel.) 132, 4. Požar (Žel.) 132, 5. Jakomin (Koper) 126 krogov itd.
Malokalibrska puška - leže: 1. Aleksander Malnaršič (PE Tekstil) 60 krogov od 100 možnih, 2. Črnigoj (obrat Postojna) 59, 3. Kovač (Železnina) 56, 4. Požar (Žel.) 55, 5. Semič (Koper) 47 krogov itd.
Tekmovanje je potekalo brez zastojev pod vodstvom sodnikov iz Postojne. Razglasitev rezultatov in zaključek pa sta bila v prostorih postojnske Delikatese.	EDVARD PROGAR
Športne igre obss gornja radgona__________________
NAJVEČ EKIP V KEGLJANJU
Ta mesec se bodo pričele športne igre občinskega sindikalnega sveta Gornja Radgona za letošnje leto. Predstavniki sindikalnih organizacij bodo tekmovali v devetih športnih panogah, in sicer v kegljanju, streljanju, odbojki, malem nogometu, rokometu, namiznem tenisu, športnem ribolovu, krosu na dva kilometra in v šahu. Vsega skupaj se je za letošnje igre prijavilo 350 tekmovalcev oziroma kar 65 ekip. Največ ekip se je prijavilo za tekmovanja v kegljanju (10) in najmanj za tekmovanje v krosu in rokometu (5).
Večina tekmovanj, ki jih bo organizirala komisija za šport in ^kreacijo pri ObSS Gornja Radgona, bo na igriščih Radgone in Radencev, le tekmovanje v športnem ribolovu bo v Lutvercih.
Vse zmagovalne ekipe bodo prejele pokale v trajno last, drugo in tfetjeuvrščene ekipe pa diplome oziroma priznanja. Tista osnovna Sindikalna organizacija, katere ekipe bodo osvojile največ točk, pa b° za leto dni prejela velik prehodni pokal. Minuli dve leti so si Priborili prehodni pokal športniki Industrijskega podjetja Elrad. Si
bodo tudi to pot?
nogometu. Tekmovanja se je udeležilo kar 23 ekip. V finalni tekmi je Garant Polzela dobil srečanje proti SIP iz Šempetra s 3:0 brez borbe. Ob napovedanem času so prišli le trije igralci SIP na igrišče in sodnik Koler srečanja ni mogel pričeti. Čakali so še nekaj minut, nato pa je sodnik tekmo odločil s 3:0 v korist Garanta iz Polzele.
Vrstni red: 1. Garant Polzela,
2. SIP Šempeter, 3. Sigma Žalec itd. Sedaj so se že pomerili v sedmih športnih panogah. Skupno pa vodi SIP pred Tovarno nogavic Polzela, Tekstilno tovarno Prebold, Feralitom iz Žalca, Juteksom Žalec itd. Do kraja letošnjih športnih delavskih iger v žalski občini se bodo pomerili še v kegljanju posamezno, atletiki in odbojki.
TONETAVČAR
ŽENSKA KONFEKCIJA- MOŠKA KONFEKCIJA
OTROŠKA KONFEK CIJA - POROČNE OBLEKE
Največin Izbira konlekelle v Trstu
Zmagovalec Garant Polzela
Kaj čaka olimpijske igre?
Ugasnili so plameni XX. olimpijskih iger. Veliko je vtisov, veliko nepozabnih doživetij. To je bila olimpiada rekordov. In imenitno so se postavili tudi gostitelji, ki so z odlično organizacijo in športnimi objekti m najvišji ravni pripomogli oziroma prispevali svoj delež k poplavi novih svetovnih in olimpijskih rekordov.
Vsekakor stoje organizatorji prihodnje o'impiade pred izredno zahtevno nalogo. Človek nehote podvomi, če bodo prireditelji sploh še kdaj lahko dali toliko od sebe. In še veliko bolj dvomi v to, da je možno organizirati olimpijske igre bolje v primerjavi z letošnjimi v Muenchnu.
Pa bodi hvale dovolj, saj smo si glede tega tako ali tako vsi več ali manj edini. V ospredje silijo namreč druga vprašanja, ki so iz leta v leto bolj aktualna in ki terjajo povsem jasne in nedvoumne opredelitve: gre za vprašanje amaterizma in sodelovanja na olimpijskih igrah (je vrhunski športnik sploh lahko še amater?), za vprašanje načela Pierra de Coubertina „važno je sodelovati“ (o rezultatih odločajo že tisočinke sekunde, nekaterim se ni dalo na zmagovalni oder, ker so si priborili „le“ srebrno odličje!), vprašanje razsežnosti iger oziroma števila nastopajočih in ne navsezadnje vprašanje varnosti nastopajočih, kar seveda predstavlja problem zase.
Res je: vsa ta vprašanja so pravzaprav plod oziroma odraz današnjega dne. Civilizacije, medsebojnih odnosov in političnih teženj, ki vse bolj kruto posegajo tudi na področje športa, ki naj bi služilo izključno le zbliževanju, spoznavanju in utrjevanju prijateljstva.
No..., nesmiselno bi bilo tarnati nad današnjim svetom in živeti od spominov na „stare čase“, ko je bila največja čast nastopiti v olimpijski areni Svet se vrti dalje, čas teče, treba je misliti m jutrišnji dan.
In kakšna usoda čaka olimpijske igre v prihodnje? Nihče še ne ve odgovora na to vprašanje. Vemo le to, da bo potrebno s tem v zvezi marsikaj temeljito spremeniti in s tem prilagoditi športno srečanje na najvišji ravni razmeram, v katerih živimo.
Nedvomno bo potrebno na primer enkrat dokončno (in seveda nedvoumno) razčistiti vprašanje amaterizma in profesionalizma. Po dosedanjih merilih lahko na olimpiadi nastopajo in tekmujejo le amaterji, medtem ko je profesionalcem prepovedan vstop v olimpijsko areno. In kdo so amaterji in kdo profesionalci? Med temi ni več prave meje in prav v tem je jedro problema. Dejstvo namreč je, da vrhunski športnik, pa naj gre za katerikoli šport, ne more biti čisti amater, saj mora svoje življenje popolnoma in v celoti prilagoditi treningom in tekmovanjem. Delati mora sedem in ne pet dni na teden, odpovedovati se mora stvarem, ki štejejo k vsakdanjemu življenju drugih ljudi, postati mora čimbolj „čbvek iz epruvete“. To z drugimi besedami pomeni, da se vrhunski šport in amaterizem razhajata in da bo sčasoma razkorak med njima še veliko večji
Kaj čaka torej olimpiade v prihodnje? Bodo tudi naslednje olimpijske igre v Ameriki dostopne le „čistim amaterjem“? Mar ne bi kazalo srečanja najboljših športnikov vsega sveta le nekoliko „mo-dernizirati“ in prilagoditi stvarem, ki jih prinaša čas? In ne navsezadnje: mar ne bi kazalo olimpijske igre nekoliko decentralizirati in s tem med drugim odpreti vrata tudi športom (tenis, namizni tenis itd.), ki danes še niso na programu olimpijskih iger?
ANDREJ ULAGA
Turnir Gorenja v malem nogometu
V soboto, 2. 9. 1972, je bil v Velenju turnir v malem nogometu, ki so se ga udeležile združene tovarne Gorenja. Sindikalna podružnica matične tovarne Gorenje v Velenju je pripravila ta turnir v okviru priprav za svoje nogometaše, ki bodo odšli na povratno srečanje k Bauknechtu v Zahodno Nemčijo.
Turnir je lepo uspel, saj so ekipe Tovarne Muta. Fecro Slovenj Gra-
dec in enota Gorenje Velenje prikazale dopadljiv nogomet. Ekipe so dobile tudi spominske pokale.
Rezultati: Fecro Slovenj Gradec : Gorenje Velenje 2:2, Tovarna Muta : Fecro Slov. Grad. 3:0, Gorenje Velenje : Tovarna Muta 8:1.
Vrstni red: 1. Gorenje Velenje 3 točke, 2. Tovarna Muta 2 točki, 3. Fecro Slov. Grad. 1 točka.
HINKO JERČIČ
Rekreacija — namen, pomen in napotki
Povzetek iz predavanj, ki jih je imel profesor Drago Ulaga na skupščinah odborov za rekreacijo železničarjev v Mariboru, Ljubljani in Postojni
Pri naših razmišljanjih gre to I za železničarje, za fizične ■J? umske delavce, za mlade in r — za take, ki imajo zelo /jzličnb navade,'potrebe in in-^tese- Tudi njihov odnos do relacije je zaradi različne vzgo-v mladih letih zelo različen.
vek bistvu gre vsekakor za člo n- a> ki mu želimo izboljšati da k°V° življenje - da bo zdrav da h imel tudi kaj razvedrila nafi Uživa* v duhovnih dobri-Dr ’ da njegovo življenje ne bc in m°’ *n zla$ti še, da bo zdrav d dočakal zasluženi pokoj.
uj^uard Shaw je kritične ličn°V^’ da smo znali ljudje od nj.( 0 organizirati en del življe del " tisti del, ki ga imenujemc gi ’ da pa smo pozabili na dru-
razvZri’ ..na.Prosti čas, počitek. teu, urilo in obnovo sil. V pre-ižoh^V0 skrbeli za strokovno dei razb° in za disciplino na nem mestu, danes pa je
treba misliti tudi na prosti čas, kajti treba je bolj kot kdajkoli čuvati živce, utrjevati zdravje in se permanentno izobraževati. Na železnici mora vse delovati precizno, kakor švicarska ura, zato morajo biti železničarji vsak dan, ko nastopijo službo, čili, spočiti in v vsakem pogledu bistri.
Naši predniki so bili tako vzgojeni, da so mislili, daje vse nekako usojeno, vnaprej zapisano; mi pa vemo, daje usoda v naših rokah, da je vsakdo sam svoje sreče kovač. Kdor živi v skladu z zakoni narave, kdor je zmeren v jedi in pijači, kdor se vsak dan po malem utrjuje in si vzame kaj časa za oddih v naravi, za razvedrilo in obnovo sil, bo imel več od življenja in bo delal z veseljem vse do visoke starosti. Kdor pa začne jutro s škodljivimi poživili (nikotin, alkohol, kava), kdor presedi ves dan za delovno mizo', kdor pro-
daja ves svoj prosti čas (prekomerno dodatno delo!), bo kaj kmalu opešal. To so preproste stvari, ki jih potrjujejo tako izkušnje kakor tudi znanstvene raziskave.
Nedavno smo doživeli v Jugoslaviji zgled, ki prepričljivo potrjuje naše teze. Proslavljali smo življenjski jubilej našega prvega delavca, ki opravlja vse težke in odgovorne državniške naloge, predsednika republike. Ob življenjskem jubileju predsednika Tita smo lahko zvedeli marsikaj o njegovem osebnem odnosu do rekreacije in športa. Kot mlad fant seje tovariš Tito ukvarjal v prostem času s študijem, ukvarjal pa se je tudi s sabljanjem, rokoborbo in drugimi športi. V sabljanju je bil odlično izurjen, saj je dosegel na vojaških tekmovanjih vidna mesta. Ko je delal v Kamniku, se je vpisal v telovadno društvo, kjer se je uril v prostih vajah in
telovadbi na drogu in bradlji. V feljtonu Jutro na Brionih" pripoveduje Vladimir Dedijer o plavanju, konkretno o tem, kako je delal predsednik Tito tudi take umetnije v vodi,- kakor je stoja na rokah. Zlasti pa je pomembna njegova izjava o športni rekreaciji: „ Kad ar sem utrujen, streljam v tarčo. Važno je, da človek vedno kaj počne. Strašno je biti brez dela. V življenju mi je neznansko koristilo, da sem se kot pomočnik začel zanimati za šport in se ukvarjal z rokoborbo in nato s sabljanjem. To drži človeka pri močeh/'
DELO OHRANJA ORGANE
V znanosti se vedno znova sklicujejo na ugotovitev, da delo ohranja organe. To velja tako za mišice, srce, krvno ožilje in dihala kot tudi za cen-
tralni živčni sistem, za možgane. Ker pa je naše poklicno delo navadno enostransko, ker delajo nekateri samo umsko, ker so živčno preobremenjeni, drugi pa delajo predvsem fizično, je razumljivo, daje slehernemu potrebna kompenzacija v obliki ustrezno izbrane rekreacije.
Razumljivo je, da imajo progovni delavci drugačne potrebe od osebja na vlakih, le-to pa spet drugačne potrebe od tistih, ki preživijo vse delovne ure dneva ali noči v pisarnah. Živčno preobremenjeni so potrebni miru, sprostitve, bivanja v gozdu, ribolova in podobnega, fizični delavci pa morda predvsem prijetne druščine, recimo pri kegljanju ali balinanju, mladi tudi pri nogometu. Potrebni pa so kajpada tudi kulturnih aktivnosti: branja, petja, šali a in sploh sodelovanja v kulturno umetniških skupinah.
Da bi bil človek stalno pri
močeh, tudi v letih staranja/mu je nenehno potreben trening, fizični in umski. Izredno poučen je eksperiment, ki ga je opravil švedski raziskovalec dr. Astrand. Izbral je prostovoljce, ■ ki so šest tednov samo ležali in živeli brez vsakega gibanja. Po končanem ekspirimentu je ugotovil, da jim je srce opešalo za 40 %, da so mišice izgubile moč, da je bilo v kosteh manj apnenca in da se je zmanjšala količina krvi. Nasprotno pa je zdravnik ameriških astronavtov dr. K. Cooper dokazal, da lahko s športnim treningom izboljšamo krvno oživlje, srce in pljuča. Pomembna je tudi njegova ugotovitev, da imajo tisti, ki se redno ukvarjajo z aerobnimi vajami, skoraj liter več krvi. Skratka, gre za spoznanja, ki jasno pričajo, da je vredno skrbeti za fizično kondicijo, za čilost in delovno sposobnost.
(KONEC PRIHODNJIČ)
k.
V prostorih uredništva se bosta prihodnjo sredo, 20. septembra, sedmič zavrtela bobna sreče za vse stare in nove naročnike ter za zbiralce naročnikov. Žal, žrebanja ni bilo ta teden, čeprav smo. ga napovedati v 33. številki DE, in sicer zato ne, ker tokrat nismo uspeti še dobiti dveh glavnih nagrad. Kljub vsemu bo žrebanje še vedno po propozicijah, ki smo jih objavili na začetku naše igre. Takrat smo povedati, da bo žrebanje vsakokrat med 15. in 20. v mesecu. Tako nismo prekršili vnaprej napovedanih pravil, čeprav žrebanja ni bilo ta teden, naročnikom in zbiralcem naročnikov pa smo s tem dati možnost, da v tem tednu še pohitijo in se vključijo v našo igro.
NE POZABITE TOREJ, DA BO ŽREBANJE 20. SEPTEMBRA OB 12. URI V PROSTORIH UREDNIŠTVA DE, LJUBLJANA, DALMATINOVA 4, IZID ŽREBANJA PA BO OBJAVLJEN NA ZADNJI STRANI NAŠEGA ČASOPISA 23. SEPTEMBRA.
Tudi v VIII. kolu smo izžbrebali deset starih in novih naročnikov, ki imajo plačano naročnino za 12 mesecev. Vsak, ki ga bo določil žreb, bo dobil kolekcijo kozmetičnih preparatov, darilo tovarne LEK Ljubljana.
Izžrebali bomo tudi dva kupona zbiralcev naročnikov. Vsak bo prejel ISKRIN električni gramofon.
Ni več veliko časa do konca naše nagradne igre, saj jo bomo zaključiti 20. novembra, ko bo Delavska enotnost praznovala 30. obletnico svojega izhajanja. Zato pohitite in se naročite na naš časopis. Treba vam je samo izrezati naročilnico, ki jo to pot najdete na 9. strani, in jo poslati na naš naslov. Razen tega pa morate seveda vplačati naročnino na naš časopis za 12 mesecev, to je 26 dinarjev.
Za zbiralce naročnikov so propozicije že mnogim več ati manj jasne. Vsakdo, ki zbere med svojimi znanci, sodelavci ali prijatelji 5 naročnikov, ki tudi poravnajo naročnino na naš list za 12 mesecev, dobi kupon, s katerim sodeluje v naši nagradni igri. Čim več naročnikov, tem večja možnost za nagrado!
Tako naročnikom kot zbiralcem naročnikov se uničijo samo tisti kuponi, ki so bili izžrebani, vsi drugi pa ostanejo v bobnu do naslednjih žrebanj.
Še na nekaj moramo spomniti. V naši nagradni igri smo pripravili nagrade tudi za občinske sindikalne svete, ki širijo svoj list Delavsko enotnost med članstvom. Prav v dnevih praznovanja 30. rojstnega dne Delavske enotnosti bomo nagradili:
—	2 občinska sindikalna sveta, na območju katerih se bo letos najbolj dvignil odstotek naročnikov na Delavsko enotnost v primerjavi s številom zaposlenih;
—	občinski sindikalni svet, na območju katerega se bo letos najbolj dvignilo absolutno število naročnikov.
Uredništvo Delavske enotnosti žeti, da bi jubilej sindikalnega tednika praznovalo čim več naših prijateljev, sodelavcev, naših naročnikov. Nagrade, ki smo jOi pripravili za naše žrebanje, naj bi bile spodbuda, da bi se ta krog čimbolj razširil. Razen tega, da ima vsak stari in novi naročnik ter vsak zbiralec naročnikov vsak mesec možnost, da mu žreb dodeli nagrado, pa vas Delavska enotnost tudi sproti seznanja z vsemi dogajanji v sindikatih, v vaš delovni organizaciji, v vašem kraju.
UVRSTITE SE ČIMPREJ V KROG NAROČNIKOV NA DELAVSKO ENOTNOST!
x_________________________________________________________/
Od bogra a do indijske svile...
Letošnji jesenski zagrebški velesejem sodi med največje sejemske prireditve v Evropi. 270.000 kvadratnih metrov razstavnega prostora in 6.300 razstavljavcev priča o velikem zanimanju domačih in tujih proizvajalcev za to zagrebško prireditev. 63 let že prirejajo v Zagrebu velike sejme in ta zadnji je že 97. po vrsti. Na sejmu razstavlja 1.3000 podjetij iz Jugoslavije in 5.000 razstavljavcev iz 58 držav. Domači razstavljajo na 165.000 kvadratnih metrih, tuji pa na 105.000. Na sejmu je tudi 39 nacionalnih kolektivnih razstav. Med domačimi razstavljavci prevladujejo proizvajalci elektroindustrije, ki jih je 294. Sledijo strojna industrija z 236 in tekstilna z 201 razstavljavcem. Vsi razstavni prostori so polno zasedeni in zgodi se, da podjetje, ki žeti razstavljati, čaka na prostor tudi več let.
Dež, ki je minulo pohoto v Zagrebu padal ves dan, ni prav nič zmanjšal števila obiskovalcev velesejma. Parkirni prostori so bili polni do zadnjega kotička. En dan je za obisk tako velikega sejma, kot je jesenski zagrebški, odločno premalo. Obiskovalci si pač izbirajo ogled vsak po svoje. Ene zanima le določena zvrst in poiščejo samo tiste razstavljavce. Večina pa si ogleduje kar po vrsti, dokler ne poteče čas, ki so ga namenili obisku. Tudi sam sem bil
Rotor Francisove turbine, ki jo razstavlja Litostroj, zaradi svojih razsežnosti še posebej vzbuja pozornost obiskovalcev
Sedaj je papirni stroj IV v Sladkogorski na Sladkem vrhu še vedno najnovejši in najmodernejši. Najkasneje prihodnje leto bodo imeli že nov, še modernejši papirni stroj. Proizvodno halo zanj že gradijo - Foto: A. AGNIČ
'
m:-
p *
med tistimi drugimi; le s to razliko, da sem se ustavil ža malo dlje pri dveh slovenskih podjetjih.
Kranjska Iskra razstavlja na zagrebškem velesejmu že vsa leta svojega obstoja, saj pri Iskri smatrajo, da je prav zagrebški velesejem najpomembnejši v naši državi in zato zasluži njihovo največjo pozornost.
„Letos smo povečali razstavni prostor na 400 kvadratnih metrov,“ je povedal predstavnik Iskra-Commercea Venčeslav Krč. „Največje zanimanje obiskovalcev vzbujajo doslej novi prenosni televizoiji, barni televizorji ter avtomatsko kegljišče. Kupci pa se zanimajo predvsem za stikalno tehniko, videorekorderje in telefonske aparate.“
Iskra redno sodeluje na vseh večjih sejmih doma in tudi v nekaterih evropskih državah.
,.Udeležujemo se pač tistih sejmov, od katerih pričakujemo korist. Veste, na sejmih se le redko sklepajo pogodbe, toda navežejo se stiki in dogovorijo sestanki. Vidite, ravno pri sosednji mizi so na takem ugodnem obisku predstavniki severne Koreje, ki se zanimajo za celotni program Iskre. Dogovorih smo se že, da si bodo ogledali naše tovarne. “
Korejci in Kitajci so menda sploh znani po tem, da si najprej hočejo ogledati proizvodnjo, šele potem se pogovarjajo o kupčiji.
Dmgo naše podjetje, pri katerem sem se zadržal malo dlje, je KIK Pomurka iz Murske Sobote. M gr. dipl., vet. Vinko Apšner predstavlja Pomurko na zagrebškem velesejmu.
„Letos smo prvič v Zagrebu. Razstavljati smo hoteli že lani, pa nismo dobili prostora. Vse prostore imajo zasedene in vezane s pogodbami. Dobili smo prostor, ker gaje nekdo odpovedal."
KIK Pomurka ima 100 kvadratnih metrov prostora, od tega 50 razstavnega in 50 kvadratnih metrov degustacijskega.
„Morali smo v korak z ostalimi. S 1.600 zaposlenimi in 500 milijoni letne realizacije smo že veliko podjetje, ki se na takem sejmu mora pojaviti. Pa tudi poslovni partnerji so nas spravljati v zadrego, ko so spraševali, kje imamo „štant“ na zagrebškem velesejmu."
Na razstavnem prostoru Pomurke je več kot 50 njihovih predvsem mesnih proizvodov. Obiskovalci pa zatrjujejo, nekaj razstavljenih izdelkov lahko tudi pokusijo, daje najboljša goveja rolada, prekajeni piščanci in prekmurski bograč.
Pomurka razstavlja letos prvič na zagrebScem velesejmu in to predvsem izdelke svoje mesne industrije
Med izdelki, ki jih razstavlja SKIP iz Ljubljane, zanimajo privali* graditelje plastične cisterne za centralno kurjavo


Pohištveni industriji so na zagrebškem velesejmu posvetiti velik del razstavnega prostora TEKST IN FOTO: ANDREJ AGNIČ
DELAVSKA
ENOTNOST
Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. V. d. glavnega in odgovor®*! urednika BOJAN SAMARIN. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033. Račun pri Narodni v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 501-620-7-12100 — Posamezna številka stane 50 N-par. Naročnina je četrtletna 6,50 din — polletna 13 din — in letna 26 d' Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica«, Ljubljana