Uli-J- vfcAk dwl rm**n fc0bat* in prasaikov. r daily ««t Saturday«. Sunday« »nd Holiday«. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urodniâki in apravniškl prostori: MIT South Lawndalo A v«. Of Mol of Publication : ÏS47 Uuth LavndaU A v«. Telephone, Hockw.il 4904 ^YEARXXXL Cana Usta je $6.00 ••...... ■»■■ JiMko i«, im. •ICkàma«. Ultaote. uadvr U. Act «Í W Marek I, im. CHICAGO, ILL. PKTKK. ». DKCKMBHA (DBC. 22). MM Subscription »« 00 Yoarly fcTKV.—NUMHKH 249 Accoptanco for mailinf «t «pocisl rat« of pqstaf« provided for ta section IHM. Aet of Oct. I, »IT, authorised on Juno 14. 191». Stalin je dobil dvojni poraz kot darilo za svoj rojstni dan! Ruti utrpeli velike izgube v bitkah s finskimi brambovci na akrajni severnifronti. Dvajset ruskih bombnikov aeatrel jeniy v napadih na finska meata. Nemci zadržali bojna letala, katera je Finaka kupila v Italiji HELSINKI, 21. dec.—Sovjet-> ¿t čete na vzhodni karelijtfki ,ti v okolteču Piellnenskega toera so bile danes vržene nanj. ko so finski brambovci po-!0vno zdrobili sovjetske napade, jvršene v silnem mrazu pod ničli Istočasno so Stalinove čete praznile zaseden teritorij na ¿rajnem finskem severu in ae mak ni le nazaj do ruske meje. Sovjetski letaki so danes metali bombe na Helsinki in 20 drugih finskih mest. Sovjetske bombe ao zadele več bolnišnic in zavod n slepce med drugimi poslopji ia povzročile so veliko materiaJ-ao ¿kodo, (oda ubile ao le okrog jO oseb kolikor je doelej znano. MOSKVA, 2i. dec.—Moakov-iki listi 80 izAli v svečanih izdajah in bili so polni proklamacij ia slavospevov k 60. rojstnemu fcevu diktatorja Stalina, ki je "prinesel socializem Rusiji in ga prinaša vsemu svetu." O položaju na finskih bojidčih poročajo tukaj ,da so v teku hudi artilerijski boji in Finci ao izgubili 10 letal. Ruske ranjence so zaželi dovažati na tihem v Morttvo, ko so vse bolnldnice v Leningradu že prenapolnjene. ¡Helsinki, Finaka, 21. dec.— Finske vojaške avtoritete poro- Gonja proti unijam v Kanadi Delavaki vodja aretiran Toronto, Kanada. — (FP) — Posledice vojnih regulacij se o-pažajo v gonji proti delavskim organizacijam, zlasti proti unijam CIO. Charles H. Millard, vodja stavke avtnih delavcev v tovarnah General Motors Corp. v Oshavvi, Ont., je bil aretiran na obtožbo kršenja teh regulacij. Policija je uprizorila že več navalov na urade delavskih u-nij. Udrla je v glavni stan CIO, v urad jeklarske unije in organizacije časnikarjev v Torontu. Med dokumenti, katere je zasegla, je bila lista imen jeklarskih delavcev. Millard je bil aretiran in pridržan v zaporu zaradi govora, ki ga je imel na rudarskem shodu v Timminsu, Ont. Silby Barrett, direktor CIO, je obdolžil Gordona Conanta, načelnika justičnega depart-rnentu v provinci Ontario, da pošilj> Ajpone na delavske sho- Magnat je napadli Wagner je v zakon Kongreani odaek prekinil zaaliaanje Washington, D. C.» 21. dec.— Odbor Zveze ameriških tovar-I narjev je izjavil, da VVagner-jev zakon ograža blaginjo ameriškega ljudstva, obenem pa je ostro napadel federalni delavski odbor, ki izvaja ta zakon. Priporočil je drastično revizijo zakona in pohvalil delo kongesne-ga odseka, kateremu načeluje demokrat Smith iz Virginije, nasprotnik Rooseveltovega "new dealt". Kongresni odsek je prekinil zaslišanje potem, ko sta dva člana tega odseka obdolžila uradnike delavskega odbora, "da so skušali potisniti v past Inland Steel Corp, da bi kršila Wag-nerjev zakon." , Nathan Witt, tajnik delavskega odbora, je zanikal obdolžitev, priznal pa je, da je on svetoval uradnikom jeklarske unije CIO, predno so vložili obtožbo pri odboru, proceduro, ki bi pospešila razsodbo. To je bilo leta 1037, ko je unija CIO oklicala atavko v tovarnah "Malega jekla", v kateri je bila prizadeta tudi Inland Steel Corp. Potniške agenture zapirajo vrata Vladna kontrola angleakih induatrij London. 21. dec.—Potniške agenture v Umdomj in drugih angleških mestih ao zabredle v krizo zaradi vojne, vladnih res-trikcij in delne paralize transportne službe. Promet je v zastoju in veliko Število agentur je moralo zapreti vrata, ostale pa so znižale število uslužbencev za 80 odstotkov. Uradniki agentur poročajo, da bi ljudje radi potovali, toda dobiti ne morejo dovoljenja od avtoritet. Nihče ne more zapustiti dežele brez dovoljenja. Potniki, ki bi radi obiskali Pa-riz in Bruselj, so obveščeni, da morajo vložiti apljkacije za dovoljenje pet tednov pred odhodom. ANGLEŠKO-FRANCOSKA OFENZIVA NA MORJU Konferenca povrnij ni kov bojne mornarice NACIJI SE BAHAJO Z USPEHI l,ondon, 21, dec.—Poveljniki angleške in francoake bojne mornarice ao ae včeraj sešll tu na konferenci, da Isdelajo načrte glede ofensive proti nemškim podmornicam in bojnim letalom. ki potapljajo ladje in ogra-žsjo angleško ribiško industrijo. Admiral Jean Darlan, vrhovni poveljnik francoake oborožene aile na morju, je konferlral več ur s Winatonom Churchll " ,, lom, angleškim mornarlčnlm ml- Evan Durbin, znani ekonom, nia(rom. Konferenca se je vrši-je izdal knjigo, v kateri |»ojas- lt oprtimi vrati. UdaieUlo njuje svoje načrte glede finan- ^ je Je vtt drug|h angleških In ciranja vojne. Med drugim pri- franc0l,kih veščakov, toda izda ¿ajo (ia je bilo yçjiko «evito ^ ¿^t je bU pravni av. ruskih tankov uničehih, ko je rdeča armada pričela napadati finske postojanke na karelijski zemeljski ožini. Deset tankov so ■fcmef razbtit ne črte in večje Atevilo med ruskimi bojnimi črtami. Napad s tanki na finske postojanke je podpiralo okrog dvesto ruskih bombnikov. Dvajset ruskih letal, ki so Ismibardirala finska obrežna mesta, so Finci sestrelili. Kuolajarvl, ae verna Finaka, 21. dec.—Bojišča na tej skrajni neverni finski fronti so natrpana z ubitimi vojaki. Okrog 2000 Rusov in 200 Fincev je padlo v bitki, ki se je vršila sinoči v mrazu 22 stopinj pod ničlo. Vojaki, ki so bili ranjeni v bitki, ■o zmrznili. Finci so porazili ruske čete v gozdovih pri Salli. Na bojišču ležijo kupi mrličev. Trije tedni so potekli, odkar "o ruske čete invadirale finsko ozemlju. Doživele so 4e strahovite poraze v bitkah s finskimi brambovci. Ofenziva na skoro frontah je bila ustavljena in Husi ne morejo naprej. valeč korporacije General Motors, ko je avtna unija oklicala stavko.t 2e takrat je zapretil, da bo obračunal z Millardom zaradi njegovih aktlvnosttv ki. Millard je aktiven v kanadski delavsko-farmarski stranki in zadružnem gibanju. Vodstvo obrambe Millarda je bilo poverjeno odvetniku J. L. Cohenu, pravnemu svetovalcu unij OIO. Ako bo Millard spoznan za krivega prestopkov, katere mu očita obtožnica, bo obsojen v zapor in plačitev denarne kazni. Zadružna podjetje otvori obrat Phillisburg, Kans. — Prva zadružna čistilnica olja v Ameri-katero lastuje in kontrolira 120,000 članov zadrug v desetih državah srednjega za pada, bo pričela z obratom 28. decembra, poroča Howard A. Cowden, predsednik Consumers Cooperative Assn. Gradnja čistilnice olja je stala $700,000. Cowden je dejal, da bo podjetje izčlstilo 3000 sodov olja dnevno. Otvoritvenih ceremonij se bodo udeležili voditelji zadružnega giba nja, reporter j i in mestni urad niki. H poroča kontrolirano inflacijo in raztegnitev vladne kontrole nad industrijami. Kontrolirana Inflacija bi po njagovem načrtu prišla z bančnimi posojili vladi. Ta bi podvojila denarne dohodke ljudstva in znižala kupno silo za polovico. Da ae izogne kritiki, Durbin predlaga vladno kontrolo posojilnih in Investicijskih aktivnosti, ta pa mora biti tesno povezana s procesom inflacije. Nekateri finančni krogi še vedno upajo, da bo Amerika priskočila Angliji na pomoč s posojili, čeprav ima zakon, ki prepoveduje dajanje posojil drŽavam, ki ne plačujejo obveznosti na svoje dolgove, ki so jih na redile v Amei Med državami sta VHiktf Brlta in Francija. Umi •aJJa1 f*'" no ni bilo nobeno uradno poroči lo o poteku konference. Znano Je le, da se Velika Britanija in Francija pripravljata na raste« nitev pomorskih operacij. Ko se je vršila konferenca, je prišlo poročilo« da so nemAke podmornice in bombniki napadli več angleških ribiških lsdij. Med temi so bile Star of Scotland, Trlnidad, 8trathalbyn, Strath rannock In Isabella Grslg. Člane posadke Trlnidada je pripeljala danska ladja y Bger-sund, Norveška. Poveljnik dan ske ladje Je poročal, da so bom be, katere so vrgli nemški letalci, razklale parnlk Trinidad. Poročilo Is Osla, NorveAka, pravi, da so nemški letalci na- Stavka kavčukarekih delavcev končana New Bedford, N. Y. — Obrat v tovarni Fisk Tire Co. je bil obnovljen po tritedenski stavki, v kateri Je bik) zavojevanlh 1200 delavcev. Antonio Kngland, direktor unije CIO, ki Je odkll-cala stavko, je dejal, da Je kom-I»unija pristala na vse glavne zahteve delavcev, ki ho Ali v boj za zvišanje mezd« in odpravo akord naga dela. Domače vesti NEMČIJA POSLALA PROTEST ARGENTINSKI VLADI V ponedeljek ne bo Proavele Zaradi postavnega božičnega prasnlka prihodnji ponedeljek Proaveta ne izide. Avto ubil pionirja Joliet.—Dne 17. decembra Je I bil od avta smrtno povožen Josip Legan, star 76 let in rojen v Sadinji vasi pri Žužemberku na Dolenjskem. Umrl je neksj ur j to nesreči v bolnišnici. V Ameriki je šivel 50 let in bil Je med pionirji v jolietaki naselbini in prejšnja leta Je vodil gostilno. Zapušča ženo in sedem odraslih sinov In hčera. Nov grob v Detroilu DetroiL—Zadnje dni Je ia pljučnico umrl John Goaenca, «tar 67 let In rojen na Grmu pri Novem meatu. Bil je bivši Calu metčan, ki je prišel iz starega kraja v Calumet pred 44 leti, pred 18 leti ae je pa preselil v Detrolt i družino. ZapuAča Ženo, Atiri sinove in dve hčeri. Penn«y Iv aneks vesti llutchinson, Pa.v-Dne HO. de-1 cembra se tu vrAl svatba Joa. Mišmaša In Mary Hribar. Neve-| sta Je članica HNPJ in upanje je, da tudi ženina privede v društvo. Obilo sreče I — Dobro lovsko srečo sta imela te dni brata Frank (n Albert Juvan, ki •ta pripeljala domov 1» pennsyl-vanskih hribov vsak po enega I srnjaka. — Delo v tukajšnjem I premogovniku je začelo pešati | zadnje tedne. Novice Is Cevelanda Clavsland—Dne 19. t. m. J« umrl Edvard Zupančič, star SI let In rojen v Clevelandu. Zapušča mater, dva brata in tri se-stre. li a bombami in potopili estonski parnlk Uko na SsVtrnam morju. Več članov posadk» j« bilo ubitih in ranjenih. Angleška admiralitata Je pri znala, da so nemški letalci napadli s bombami 86 pamikov ns Severnem morju v sadnjlh treh dneh. Tri so bile bojne ladjo. BerMn, 21. dec.—Nemška letalska sila nadaljuje s kampanjo, da prežene angleAke patrol-ne ladje s Severnega morja. Komunike, ki Je bil sinoči objavljen, pravi, da so nemAke podmornice in bojna letala uničlls 28 angleških parnikov In malih ¡ladij v zadnjih dneh. Odhod kanadskih VWIIVW ■■----- letalcev v Evropo Prva vojaika divizija jaiev Angliji Hoover hvali junaštvo finskih brambovcev New York, 21. dec. — Bivši predsednik Herbert Hoover je na shodu, ki se je vršil v Madison Square Gardnu, dejsl, "da je svet v tem momentu priča najbolj junaški borbi za ohranitev svobode in civilizacije. To borbo vodijo finski brambovci proti SUlinovi agresiji." Hoo-| ver je apeliral na svoje poslu- Nove ruske čete še vedno pri- šalce in ameriški narod, tajajo na fronto. Opazovalci so-1 priskočijo na pomoč finskim be-d'Jo. da je Stalin vrgel armado guncem. "V tem momentu še 1^Ki.ikH) mož na bojišče, toda ni pomanjkanja živeža na Fin-ttjub ruski premoči se Finci umskem," je dejal. "Potreba se bo »l«>.«> upirajo. Proti tej sovjet-1 povečsla v bodočnosti. Pomor-•tt »Hi nore Finska postaviti le ska blokada in uničenje finske »rma«io .M,000 mož. j trgovine bosta prinesla lakoto Finski vojaki na smučeh so pozneje PMrii 60 milj daleč do ruskih fojaAkih koncentracij pri Kemi-j»rvu, ker so napadli sovražniki z dveh strani. Bitka je traja- V*Č ur in Ruai ao ae morali umakniti s velikimi izgubami. »ve ruaki diviziji, ki ata in-|*'l'rali centralni del Finake, sta Wi uničeni v zadnjih dveh tednih bojevanje. Kljuka ofenziva ae je icjalovi-14 na arktični fronti pri Petaa-kjer divjajo aneženi viharji ,n prevladoja mraz 26 stopinj M ničlo. V protinapadu so fin-čete zasegle trideset ruskih ^«»h tankov in veliko zslogo •Krtja in municije. Avtoriteto v Helainku ao bile ''Armirane, da je nemška vla-J« zdržala 23 izmed 25 bojnih ki bi jih morala dobiti is Italije. Ta letala je finska vlada narodih» v Italiji pred izbruhom vojne a sovjetsko Rusijo. Letala znamke Fiat razvijajo brzino 360 milj na u-ro in Finska jih bi potrebovals v bitkah z ruskimi agresorji, Avtoritete sodijo, da je Nemčija zadržala letala pod priti skom iz Moskve. Čudno se jim sdi le, ker Italija ni protestirala v Berlinu proti tej očitni diskriminaciji Finske. Moskva, 21. dec.—Tu objavljeno poročilo omenja p male praske med Rusi in Finci na vseh finskih frontah. "Na 20 decembra ao se vršile le mak praske na vseh frontah." pravi poročilo. "Na kareUJskl ožini se j« vršil topnlAkl dvoboj. Sovjetska letala ao uprizorila več ogled nlAkih poletov " Ottawa, Kanada, 21. doc,— Obrambni minister Norman Ro-gers Je sinoči naznanil, da bo prva grupa kanadskih vojsAkih letalcev kmalu odpotovala v K* vropof Ta bo štela okrog 6000 mož. Poleg letalcev uključuje tiidt mehanike. Nasttanilo, da Je prva vojaAka divizija dospela srečno v Angll Jo, kjar se je pridružila angleški armadi, je bilo objavljeno sad nji pondoljek. Divizija štej» 16,000 moŠ. H ali f as, Kanada, 21. dec.—Tu kajšnje avtoritete |k>ročaJo, da je bila Nemčija po radiu Infor mi rana o odhodu kanadaklh čet v Anglijo. Te ao odpotovala iz Halifaza 10. decembra. Na kakšen način ao Namci dobili informacije, Je še uganka. Nekateri sodijo, da je v Kanadi več Hitlerjevih agentov, ki pa se znajo dobro akrivatl pred policijo. Zadeva internacije nemikih mornarjev ARAUCA OSTANE V AMERIŠKI LUKI llerlln. 21. dee.-«Nemška vlada je poslala protest Argentini proti internaciji članov poaadke bojne ladje Admiral Graf Spee, katero ao Nemci sami rasatrelill sadnjo nedeljo v bližini urugvaj-skegs obrežja. Protest mivlaša, da so člani posadke mornarji, ki so iskali zavetja v pristanišču nevtralne države in vslsd tega bi jih argentinske avtoritete ne smele internirstl.. Nemški momsričnl minister Je Isjavtl, da je kapitan Hsns leangsdorff, poveljnik bojne ladje Admiral Graf Spoe, ki Je Itvršil samomor v Buenos Ai-resu, s tem demonstriral, da Je oatal zvest nemški tradiciji. Ungsdorff nI hotel več šivetl po uničenju tvoje bojne ladje." Je rekel minister. "Ko je pripeljal član» poaadke v zavetje, j» smatral, da Je isvršll svojo nalogo. Admirallteta razume ta korak. Kapitan Ungsdorff je Is» Inll vsa pričakovanja voditelja Itlerja In nemškega ljudstva." MontevMeo, Urugvaj, 21. dec. —Britakl dlplomatlčni krogi so formalno poavali urugvajsko vlado, naj internira rtemAkl parnlk Tacomo, ker Je pomanl uničiti bojno ladjo AdmJra! Oraf Spee. Parnlk je del nemAke bojne sile na morju, kar Je bilo dokazano. ko Je spremljal bojno ladjo na odprto morje, kjer so jo Nemci potopUl, Kert lauderdalo, Fla., 21. dee. Znamenja kažejo, da bo nemški tovorni parnlk Arauca, ki se Je « begom v ameriško luko rešil pred iHitopom po fcngleAkl kri-šarki Orlon, osUl tu nedoločen čas. Kri žarka še vedno čaka na nemški parnlk lunaj pristani-šča, dočlm se ameriški rušllec kreta V bližini. lis Washingtona Je priAlo poročilo, da prelakava nemAkega par-nlka nI prlneala nobene evidence, da Je voill bojni material. Večino tovora tvori fosfatno kamenje, katerega Je naloAlI v A-merlki. po! Hi Anglija bo priznala ingU tkko «vlado" BfeV a^« delavska orga-lz^lM. l/ondon, 21. dec, — Angleška vlada I jo priznala češki narodni odbor, ds Uko poudari svoje In francoske vojne ciljs, ki m*d drugim uključujejo oavoJHItav češkoslovaškega naroda iz na-cljake nadvlade. Načelnik od-laira je dr. Bdvard B«neA. bivši predaadnlk češkoalovaške republike. V odboru Je (udi Jan M»~ saryk, aln uatmiovltalja In prvega predsednika republika in bivši poslanik v Londonu. Francija Je še priznala ta odbor kot cantralno avtoriteto češkega na-roda, «daj pa ji bo sledila Velika Britanija. F rancoêko'kpanêka pogajanja pretrgana Madrid. 21. âme. — Pogaja-nja mad ftpanljo in Francijo ffUd» sklenitve trgovinske pogodbe so bila sinoči pretrgana Henri PeUin, francoski posla New York, 81. dec.—Ameriške bojne ladje so spremljale nemški parnlk Columbus, ko Js odrinil Is Vers Cruzs, mshlške luke, do bližine obrežja Vinilni-je, kjer Je bil potopljen. Tako Je isjsvll kspitan parnika Wilhelm Dae h ne po prihodu na Kills Island s possdko 57H mol. TI m dospeli včeraj v New York na smeriškl krltarkl Tuscaloosi. Nemci so ssml potopili |>arnik ('olumbus, ker mu Js pretil varnost zasege po angieSki/boJ-l ni ladji Hyperion. Daahne le»i je zahvalil poveljniku ap^rUVe križarke, ker Js priskočil na pomoč nemškim mornarjem. James L, Houghtellng, (migracijski komisar, je dejal, da nemški mornarji lahko 1 stopijo na ameriška tla. čeprav nimajo potrebnih listin. Tri preiskave so bil« odrejene, kater« »«do vodili državni department, Imigracijski do part meat In detektivski urad. Te bodo skušale ugotoviti, ali Je bil parnlk Co-lumbus ol»oroi«n. Ako Je Ml, (•daj IhhIo nemški mornarji in-Urnirani In oaUll v Ameriki, do-kler Im» trsjsls vojna. stroAk« oskrt«« ps bo morsia prevaeti nemška vlivla V nasprotnem slučaju bodo ostali v Ameriki le 60 dni. nlk. Je podal isjavo, v kateri pravi, da španska vlada ne upošteva koncesij, kaUr« je Francija A« dala. On J« tudi predla-gal suspendiranj« pogajanj, ki niso prlMsla nolwnags resulta-ta. PHOSVETA TU BN LIGHTEN MENT Of LACTMINA ILOVINUI M rooroKNi jsdmotb W eta dttm ~' int la IMS aa tal* Hit m pal tata. U-M aa MM tata; m WIM m aria tala, H7I «a »al Mat aa rat« i «ar tM UaSM Stat« (mm aa4 OaaaM fl.M par yaar. Cblca«o aaS Claw P M |wr year. M M Mr Mar. M M rraiajo. IU*o»tal Utararaa raakiaa («rttaa, M» HMl IM.) aa rraajo patlijataljs ta V aiaMja. • ta pri loti I po! talno. _ MmlWu rat« aa agri—lat.—MaaaaaHHi ti n will aa* ta oaaM, ata.. wUI M rataraM b/ aalf-alli —ii *a4 ataapai IMf-M Sa. PEO»VETA Law Mal« Ara.. ©T T»« fKUKKATKI) Glasovi iz naselbin Letna seja Waukegan, III.—'Letna »eja društva 119 SNPJ ae bo vršila v nedeljo |»poldne ob 2. uri. Volitve odbora in rešiti moramo druge važne utvari. Podano bo tudi poročilo o naši 30-letnici. Članke »te prav uljudno vabljene, da ae aeje udeležite. Anton ia Bezek, tajnica. . Datum r aktaMta *• »rüaar .Dacmbar II, 1MI>. »atas M*aM bM aa aaalara «a *aa> ta • data-MiMUfcta aa- rMataa. Paaorito ta MaralaaM. M aa ra« Itot aa aatart = Dve krivici—pravica! ! Ne vemo, ali se bi človek jokal ali smejal, ko te dni čita "duhovite" argumente, a katerimi poakušajo ameriški stal i novci in njihovi sopotniki v vaeh jezikih opravičiti Stalinov razboj-niški napad na finsko republiko. Zofistiko in kazuistiko poznamo. S Um dvojim operirajo že stoletja razni verski apologeti, ki so zmožni "opravičiti" tudi najostud-nejša hudodelstva v interesu svete vere, na# primer zverstva Svete inkvizicije. Njihova metoda je negativno nahruljevanje. Ali ima obtoževalec sam čiste roke? Ali nisi ti, ki oči-taš drugim in sodiš druge, ali niso tebi enaki sami kradli in morili? ... To "podere" vse. Na ta način zdaj stalinov-ci in njihovi sopotniki "podirajo" ogorčene in Opravičene obsodbe Stalinovih bestialnosti na Finskem. Enako ogorčeno — igralci! — vprašujejo: Kaj je delala Anglija? Kaj je delala Francija? Kaj je delala Amerika? Ali niso tudi demokracije kradle, ropale in morile? Čemu toliko vpitja nad Stalinom, toliko kroko-dilskib solz nad Finsko? — ( Da — angleški imperialisti so uropali in zasužnjili Indijo in na barbarski način uničili bursko republiko v južni Afriki I Francoski imperialisti so približno tako pridobili svoje», kolonij« t Ameriški imperialisti so vzeli Spancem Filipine In Havaj, vzeli so Kolombiji Panamo za prekop in prisilili Kubo, da jim je dala oaemlje za pomorako oporišče! Vse to je res — še veliko več lopovščin je bilo, dolga I vrata jih je v zgodovini. Kaj pa to dokazuje? Mar to dokazuje, da je demokratični ideal lopovski ln zločinski? Ali naj to opraviči Stalina (in Hitlerja in Musso-linlja in japonske gangeže), da tudi on lahko krade, ropa in ubija? Ce so Angleži, Francozi in Američani bili dolgoprstni imperialisti, ali je pravilno, da je tudi Stalin takšen — prav takšen — dolgoprstni imperlallst? Ce vidim soseda, da je lopov, ali naj to tolaži mene, da ga lahko posnemam? Od kdaj in po katerem etičnem pravilu se krivica izbija s krivico, tako da sta dve krivici — pravica? Od kdaj? Od pamtiveka! Barbarsko pravo "glavo za glavo, zob za zob" je še danes ppdla-ga takozvanl justlcl, po kateri država umori morilca! Ampak vsi iskreni socialisti in vsi iskreni demokratje sovražijo in obsojajo to barbarsko pravo, katerega se drže nazadnjaški buržujski in kapitalistični režimi. Po kakšni človeški pravici je torej še mogoče razlikovati med temi režimi in med Stalinovim režimom, ki se poslužuje istega barbarskega prava, katerega so se poslužlli doslej vsi Imperialisti, kapitalisti ln tirani? Stopimo korak dalje in jasna nam bo goro-stasna hinavščlna stali novcev In njihovih sopotnikov, ki se nikakor ne morejo izkopati iz omrežja stalinovske propagande. Na Rusijo kažejo kot na — slovansko državo. Njihovo slovansko srce je užaljeno, ker ves ogorčeni svet obsoja Stalinov tiranski in agresivni režim! Kakor da bi bila Stalin in slovenstvo eno in isto! Kakor da sta slovanstyo in bolj-ševlška diktatura istovetna! Pred svetovno vojno je ves demokratični svet žigosal ruski carizem kot največje tiran-stvo na svetu — In nihče, ki je imel le malo soli pod kapo, ni tega žigosanja smatral za žalitev Slovanov in slovanskega čuta. Vsi smo vedeli. da carizem je eno. slovanski Rusi so pa drugo. Tudi ruski tmljšcviki — o katerih zu-nanjl svet takrat še ni nič vedel — so poudsr-jali razliko med carskim režimom in ruskim ljudstvom. Rusko ljudstvo ni bilo odgovorno za carizem! Ali je rusko ljudstvo danes odgovorno za zločine Stalinove klika? Prav toliko je odgovorno kot je bilo aa zločine carjev! Ruski delavci ln kmetje nimajo noliene besede in morajo delati, kar Jim ukaže diktatorski režim. Stalin ni vprašal nikogar, ko je sklenil pakt s Hitlerjem, ko Je udri na Poljsko in ko je zdaj napadel Finsko. To je storil na svojo pest — In če danes vas pošteni svet obsoja ^talina, obsoja samo njega in kliko, ki mu slepo sledi, ne pa slovanske Rusije. Ce torej nI bilo med carskim despotizmom ln ruskim ljudstvom nič > skupnega, v čem obstoja skupnost meila Mias Rozi Lenarcich ji je po ra- tudi kri tekla. Za 29. nov., v sr6-diu zapela «ganljivo pesem v zadr do ali iati dan, ko je bila stavka nje slovo. Pokopana je bila po poravnana, je iimel Homer Mar-katoliškem oj^edu ob veliki ude- tin od ADF pripravljenih 2600 ležbi občinstva. Zapustila je Ža- skebov za naipad stavkarjem. lujoče starše ln sedem sester, Pripravljenih je bilo tudi 8000 katerim moje globoko sožalje. ' «endvičev zai akebe v tovarni« To sem napisal zato, ker je bi- Mesti Detroit in Hamtramck sta lo že par poročil o njeni smrti, imeli pripravljenih 1100 polica-toda brez podrobnosti glede pra- jev za napad, v State Fair vega vzroka njene rte» reč ne bo- Groundu pa je bila pripravljena lesni ln prerane smrti.—Vsem tudi milica v isti namen. Vse j« čitateljem vesel bodMč ln srečno,bilo smotreno urejeno za ra0* di v linijskih vrstah se Je že čela f renta krhati, ker so delavci postajali nestrpni, (fcnajala jih je velikanska propaganda, ki je bte neverjetno umazana. Tudi "father" CougMin je imel okli-can shod za tisti večer in <še m protestante v*klh duhovnov. H. Martin je imel na razpolago Caaa Technical School Auditorium za shod. Poleg tega je ves sodmj-ski aparat v Detroitu proti uniji. Toliko pojasnila onim, ki niso zadovoljni z izidom stavke in s pogodbo. Ako kdo ne verjame, kar sem napisal, naj se obrne na «lavni urad unije za informacije Injih bo sigurno dobil. Anton Jorca, 121. novo leto. Mathew liahor. Kaj bi bilo iz v$ega tega pri- bit je stavike. vpega šlo In kakšen bi bil rezultat te-I ga nameravanega maaakra? Sharon, Pa.—Zdaj je sezona Pred voditelji je bilo vprašanje, aa pošiljanje božičnih voščili ali naj riskirajo nekaj delavskih Seveda sem jih tudi jaz neka- življenj in mogoče tudi izgubo terim poslal, vsem pa je nemo- unije? Pretilo je prelivanje krvi Poročilo zastopnika goče. Filipu Godini, upravitelju Prosvete, pa pošljem poštno nakaznico aa $17.70 za naročnino in mu želim zdrave božične praz- in tožbe po sodnijah, ker se je združil ves kapitaliatični aparat v Michiganu proti stavkarjem— mestna in državna vJada s poli- nike, da bl jih užival še mnogo cijo in milico, radio in časopisje, let poleg avoje družine. Br. Iva- Homer Martin s akebl. nu Molku, uredniku Prosvete, pa Vse to je dalo voditeljem voščim vesele božične praznike, stavke veliko misliti in tudi po-kakor tudi njegovi družini, in vod, da so podpisali pogodbo, želim, da bi še mnogo let branil DA OHRANIJO UNIJO. In tu- O Družinskem koledarju I Detroit, Mich.—Ameriški družinski koledar za leto 1940 sem pcečitala in se mi zdi; da preka-šfrse prejšnje. Morda najbrže radi tega, ker sta v njem dva zgodovinska spisa iz Calumeta, Mich., kjer mi je tekla zibelka, oziroma sem bila v njem rojena in skojena. ^ ( Vsi spisi v omenjenem koledarju so zelo zanimivi. Posebno pa spis I. Molka in J.. Ovna, kakor tudi A. Zajca o zgodovini premogarjev v okolici Forest Cityja, Pa. Seveda najbolj se mi popade zgodovina društva . ev. Jožefa, ker imena ustanoviteljev so mi večinoma znana. Med imeni ustanoviteljev je tudi ime mojega pokojnega očeta Johna Svetiča, ki je umrl pred 40 leti. Slika odbornikov^društva sv. Jožefa iz leta 1901 mi je tudi poznana, oziroma poznam vse o-sebno. Ce se ne motim, je večina teh že pomrla. Med ustanovitelji vidim imena, o katerih so moji pokojni starši večkrat pravili, da so bili pri njih na hrani in stanovanju. Moji starši so prišli v Calumet leta 1876. Kot razvidno iz zapisnika omenjenega društva, so si ustanovili . svojo godbo leta 1894. Prvi učitelj njih godbe je bil ka-pelnik mestne godbe v Črnomlju v Beli Krajini: pisal se je Mato-lin (prvo sem pozabila), Ceh po rodu. I^adi pijančevanja, kot mi je moj aoprog pravil, je bil pri mestni godbi v Črnomlju odstavljen. V tem času, kot piše br. Ivan Molek, je dobil od znancev pismo iz Calumeta, ako ihoče priti k njim, da bi učil godbo na pihala. Tudi tukaj še je udajal pijači in so ga odslovili. Bil je nizke in debele poeta ve. Bil je večkrat v naši ¿oatilni. Mi otroci smo ga dražili z—debeluhom . .. Za njim so najeli za učitelja nekega Angleža. Bolehal je za naduho in kmalu potem umrl. Ker je bilo težko dobiti kapelnika v okolici Calumeta, so ponovno pisali v Črnomelj, kot že I. Molek piše v svojem spisu, tedanjemu kapelniku - črnomeljske godbe Fr. Padjeri, tudi rodom Ceh. Sedaj se nahaja v Ciceru pri Chi-cagu, oziroma, se je nahajal tam leta 1921, ko ga je moj soprog obiskal. Kajti tudi moj soprog je bil pri godbi v Calumetu, kakor tudi v Crnomljui in njegov prvi učitelj je bil omenjeni Fr. Padjera. * Kolikor se tiče spisa, oziroma zapisnika omenjenega dru&tva, da ni v njem nikjer zapisano, da bi bil kdo izključen radi velikonočne apovedi, naj- jaz stvar pojasnim bolj obširneje. Mislim, da br. Molek ne bo zato užaljen, kajti on je povzel in opisal tisto» W. G. Carey, predsednik*Ameriške trgovske zbornice. kar je stalo v zapisnikih. Kako to In zakaj ni bilo izključenje radi neopravitve velikonočne spovedi označeno v zapisnikih, je tole vzrok: Prvi duhovni vodja društva sv. Jožefa je bil Marko Pakiž (pred nekaj leti je umrl v Elisu, Wis.). Ta župnik se ni vtikal v društvena pravila in njih zadeve. Ni se vtikal v politiko in ni sovražil onih, kateri niso verjeli v cerkvene dogme, katere je on učil. Ko je pa na njegovo mesto prišel novomaŠ-nik Luka Klopčič in pristopil v društvo, je kmalu začel izvajati velikonočno spoved. Vsak član je dobil od njega (Klopčiča) listek, s katerim se je moral izkazati pri tajniku. Tajnik ni smel vzeti asesmenta od člana, kateri se ni mogel izkazati z listkom, da je bil pri spovedi, in ga njemu izročil. In ker dotičnik ni mogel izkazati se z listkom, ker ni verjel v tisto šaro in ni bil pri spovedi, se od njega, kot že omenjeno, ni vzel asesment in je seveda bil avtomatično črtan iz društva. Obravnave ni bilo nobene, ker je vsakdo vedel, da bi mu ista nič ne pomagala, in stvar ni prišla v zapisnik. Br. Molek je najbrže pozabil, da poleg marširanja po ulicah na njih praznike in piknike jih je godba vodila po ulicah tudi vsako leto k spovedi, oziroma k obhajilu. To je bil za omenjeno društvo in sploh za vse Sloven ce v Calumetu največji praznik. Z godbo na čelu so marširali po ulicah v cerkev k obhajilu in potem zopet iz cerkve po ulicah predno so Ali v društveno dvorano. Godbeniki so šli k spovedi dva tedna kasneje, kajti oni niso mogli iti obenem z njimi, ker so jih morali voditi in jim na pihala trobiti. Po tisti paradi je večina društvenikov šla in se razkropila po slovenskih krčmah. Vsak slovenski salunar je za isti dan pripravil lunč (jest-vine), ker je vedel, da se bodo prišli okrepčat, ker niso zjutraj jedli radi obhajila. Po lunču se tudi bolj fletno pije. Veliko se jih je tako napilo, da so čez nekaj Časa vse, kar so .pojedli in popili, ven zmetali. Seveda tudi hostijo. Znano mi je, da je bik) radi spovedi izključenih več članov. Med njimi tudi moj soprog, nakar so se potem potrudili in u-stanovili društvo ter tga priklopih k SNPJ. Kot sem že omenila, je letošnji družinski koledar jako zanimiv, posebno za vas nekdanje Calumetčane. Kajti poleg spisa o društvu sv. Jožefa je tudi zanimiv spis o zgodovini SHZ, katero je opisal Jože Cešarek. Nekdanji Calumetčani v Detroitu, Milwaukeeju, Chicagu in drugod, sezite po njem. To je knjiga, katera je vredna, da jo hranite za spomin. V nji je tudi več slik in nekatere osebe so vam znane. V koledarju je tudi slika odbornikov društva sv. Jožefa, ki so v "generalskih" oblekah. K. Janko. 121. Vreme pomaga pričevati Kakor poroča osrednja parišks vr^ na postaja,> prejela iL^^ZT^ 21,000 vprašanj, kakšno je bilo v^^e tega dne v preteklosti. Mnogi ljudieT „ * 10 majo samo za vreme, kakršno bo temv^?^ za vreme, ki je vladalo kdaj tTSi vk^s davno preteklem letu. kakSnem Vremenske jjpataje beležijo že mnou« . in desetletja vrTmenske prilike ? v različnih ozemljih in tako jeTnr I,dni kost dognati, da-li je ob izbruhu ^etovn? ne L 1914 aijalo v Parizu solne« ^^ dež. A zakaj se nekdo zanima za vreme I i Vladalo n. pr. 16. avgusta 1909 popoldne-' V J* k» za takšno radovednost so mnogovrstni 1 sih resni, včasih pa dokaj nenavadni. V nekem procesu, kjer je šlo za milijonsko vsoto je bilo pred nedavnem odločilne vZ vprašanje, kakšno vreme je imela franco/k atlantska obala 19. sept. 1937. Tejra dne bili natovorili neko ladjo s šampanjcem za A menko V Ameriki so potem ugotovili, da ia bil že plačani tovor pokvarjen. Francoski doba vitelji so v odškodninski tožbi, ki so i0 bili vložili proti njim, trdili, da je abnormalno vre me ob času nakladanja povzročilo ¿kodo Vre mesko poročilo tistega dne, ki si ga je sodišče priskrbelo, je velelo, da je divjala tedaj izred no huda nevihta s težkimi viharji. Pri ocenie vanju vprašanja škode je imela ta ugotovitev znatno vlogo. • _ Pogostoma potrebujejo podatkov o preteklih vremenih tudi v odškodninskih tožbah v zvezi s prometnimi nesrečami. Ali je vladala na dan ko je prišlo do trčenja, megla? Ali je deževalo! da so bile ceste spolzke? Na takšna vprašanja odgovori centrala francoske vremenoslovne službe lahko za vsak dan, za vsako uro, za vsako okrožje svojega področja. Neki mladi razisko-valeč je pripravljal razpravo o "Vremenu in svetovni zgodovini," pa je poslal vprašalno polo, na kateri so bili zabeleženi vsi zgodovinski važni dnevi zadnjih 70 let. Hotel je vedeti za vre-me teh dni in so mu dali točne odgovore. 2e iz takšnih razlogov je torej vremenoslovna služI« važna ustanova. Naravnost groteskno pa je bilo vprašanje nekega Američana. Neki Newyorčan je bil tožil svojega brata zavoljo razžaljenja. Brat ga je bil imenoval morilca lastne matere. Pred enajstimi leti je skrbel za staro mater, ki je iskala zdravja na francoski Rivieri. Po nekem sprehodu je stara dama umrla za pljučnico. Starejši brat je tedaj trdil, da je mlajši brat po nemarnosti izpostavil mater slabemu vremenu in s tem povzročil njeno smrt. Na podlagi vremenskega poročila je bilo mogoče ugotoviti, da je ob času, ko sta mati in sin odšla na sprehod, vladalo izredno lepo in toplo vreme, ki se je potem nenadno pokvarilo, tako da je bil očitek nemarnosti neumesten. John O. Wlnant (dragi nd leve ntraal), mever (tretji nd lav« strani), načeta* odbora socialne safttlte. dovalu (levo), predstavnik« Kake. I« Roberta U Franca, ko ata arada v Havanl, Kuha. BivK vodja učiteljev toü pieatelja foew York. — Dr. Jerome Davis, bivši predsednik Ameriške učiteljske federacije, je vložil tožbo proti Benjaminu Stol-berfru, znanemu pisatelju, In izdajateljem magazina Saturday Rvening Post pri državnem sodišču zaradi obrekovanja. Stoiber« je v člankih, katere je objavil ta magazin. trdil, da je Davis komunist in stalinist. S tem je škodoval Davisovemu u-gledu ki ga očrnil v javnosti. Daria adaj zahteva odškodnino v vsoti $160.000. Magazin Satanlay Kvening Post izdaja C urila Publishing Co. Življenje pod morsko gladino V morju živi na milijarde raznih živali. Tako se nahaja samo v Jadranskem morju okoli 360 različnih vrst rib;¡lovijo pa samo okoli 100 vrst teh rib. Največ pa lovijo ribiči pečinske ribe: sardele, palamide, skuše, tune, girice, ba-kalare in druge. V Jadranu pa žive tudi delfini, najrazličnejši morski ježi, morske zvezde ter ostale večje ali manjše živali. Včasih priplujejo tudi za velikimi ladjami v naša vodovja morski psi, ki so nevarni za ko-palce. Vendar pa se morski psi nikoli dolgo ne zadržijo v Jadranskem morju, ker jih preženejo delfini s svojimi močnimi udarci, kakor delfini na eni strani škodijo našim ribičem, tako jim na drugi strani koristijo, ker "čistijo morje od rib roparic, katere se zadržujejo prav tako med majhnimi ribami kakor delfini. Svet pod morjem živi svoje posebno življenje. Znanstveniki ga proučujejo na U aa» da se spuščajo v morske globine v potaplj^n oblekah. Tako vidijo s pomočjo posebnih priprav tudi ona morska bitja, ki jih iemljaw prostim očesom niti ne morejo videti. algami in morsko travo žive školjke, polti.J» če ter ribice, ki se svetijo, ker imajo v repu električno strujo, nadalje morski polH> , k« rejo s svojimi tipalkami oviti in zadaut. W človeku. V morju pa je tudi nebroj mor£» konjičkov, pajkov, koral in zvezd. SkraiM podmorski svet je Uko pisan, da se zun K življenje še zdaleka ne more primerjat, nj. — noBH M nahajajo prečestokrat v ve kih nevarnostih ko se «¡^^/J^ Zato pa se spuščajo na morsko dno v^j potapljaških zvonih, obenem pa dj še s puškami, s katerimi morejo streljat. v vodi. Vr* Pred dvajsetimi leti bil (Iz Prosvete, 22. decembra 191*1 Domače vesti. V Salt Lake » 1 „.1 Hrval John Sorič obsojen na smrt umora neke Američanke. ^ Delavske veM\i. Baroni \jZ * igaarujejo spravni načrt stavljenju nove mezdne pogodi* ^ _ __ /z inozemstra. V Parizu upajoj kaclja versajske mirovne fK^ in oficielnl mir razglašen okrog ^ ^ Sovjetska Rusija. Gen"«»« ^"'^Je P* gove ¿te odstavile in na njef«*» ^ šel baron Vrangel. ovice z starega kraja RENSKA KOROŠKA VAS ^.Rož—Podjana Uàiji "Koroški Slovenec" ze-^nimivo in prijetno kramlja -venski koroški vasi in o raz-J v značaju posameznih ko-kih dolin. Takole piše: je vedno so naše slovenske j gredišče našega narodnega jjenja, srce slovenskega tele-Mnoge so se na zunaj v maram spremenile, modernizirale, fge spet ostajajo kakor so bile ,d stoletji, male, skromne, poje. Pa najsi se je v desetlet-, lice naših vasi spremenilo ne, ljudska duša, jedro vaške-občestva, je ostala nespre-«jena izza stoletij. Dobremu dedu se še za sedanjimi obli-ii življenja po naših vaseh mra prastara slovenska nrav, je nekoč bohotila v šegah običajih, v narodni govorici narodnih napevih, v davnih idskih obredih. Kljub mnogi podobnosti se na-doline med seboj znatno razliko. Se danes diha kar vsaka svojega posebnega duha, po-ivojo posebno melodijo in »jo noto. Vse vasi naše zem-pa so veličastna slovenska roška kompozicija, sajoriginalnejši so med nami uda Ziljani. To je veder, mal-mehak, srčno bogat rod. Da vidimo na njegovem žegnar i, ki je še danes nekak krik zdrobljeni vaški skupnosti! organizacijski» ôklep ni Kfd ustvariti tako živo povezala, nesebično živečega in za lupili i čast tekmujočega obče-ra, kakor ga predstavlja zilj-■"konta." Tu ni razlik med sovi in poklici, ne med kaj-•ji in kmeti, pozabljene so vse ¡prt i je tega ali onega značaja, id vsakim fantom stoji zapo-vaske "konte". Ob melodiji irodavne slavnostne pesmi a« vrti pod lipo s "Svavenko" V rodni noši v prvi rej. Ziljsko nanje je domala enako po !j Zilji. Obredna "Buh nam an dobr če*, ta prvi rej za-p vsaj je ostala do dane« neomenjena. tožan ohranja svojo razigrali in dobro voljo ie v dni oeta-[a leta. Rožanska vas je ne-m vesela, na stežaj odprta, uiabna, šeigava. INaj-več sloven-l koroških pesmi je dortta v >žu. Po Rožanih pozna svet roAke Slovence. Rož j« dal naj-' velikih, pomembnih mož. Se ne.s je originalen v ustvarja-narodnih napevov In kova-verzov. Mnogo je tu vzgled-•oseàtine, »lovanske dobrot 1 j i-iti in gostoljubja. A tudi ne injka nevarne lahkomisolno-Domala vsako vas je že abli-civilizacija, industrializaci-vsaka peta hiša bi hotela bi-fostilna. Premnog Rožan M grabil za zvezdami. Njuna je globoko zamHHje-Dekleta so ponižna. Podtika je vzor prave Sloven-verne, delavne, trpeče. Možje rneii za gospodarstvo. Zbolj-»i* gospodarstva jim je prva rt» l'iKijunskim vasem dajejo J* betonski silosi, redki po 'n Zilji, posebno barvo. | *o radioaparati, zato pa una razmerno največ bere in mnogo veselja za zdravo *v< to. Ponekod so gonpodar-1 naravnost bahava. Le dru-domovi nekam »kromrflD sramežljivo kukajo izza *ad-ri drevja, kakor bi «e hotd ¡¡*aii. (la so tu. V primeri s Inranom je Ziljan v pogle-«Jmsi-e hiše in njene udobno-!,r»v i gospod. Zilji je (loma vaški ponos, r Pijana. Rož diha vedrino '»zbranost. Podjuna je ute-f4 r «ZHodnoat in premUlje-F Kaiioriski, ki Mo uvideli plemiško ipogutio in hoteli pravice plemstva omejiti. Tedaj je vladala v Rusiji carica Katarina in k njej so se knesi Cartoriski obrnili s posredovanjem mladega plemiča Stanislava Avgusta Ponjatovskega, ki je živel na ruskem dvoru. Ker Je pa bil Ponjatovski caričin ljubimec, je predlagala njega samega in tudi dosegla, da je bil na zborovanju 6000 polj škili plemiče v izvoljen za poljskega kralja. Zmešnjave pod vlado SlanUlava Avgusta Ponjatovski je bil izredno na-obražen in kulturen človek, ki Je prenesel v Vsršavo nov na«n življenja, lahkotni slog rokokoja ter mnog) pripomogel do razcveta kulture. Na drugi strani je pa bil slabič, ki je pazil le na to, da ae ne bi zameril rutki carici, a tudi ne pruskemu poslaniku. Bil je tako lutka v rokah energične Katarine. Njen poslanik Rep-njin je bil proti temu, da bi se opravil plemiški liberum veto. Po obstoječi ustavil je bilo zadosti pridobiti ali podkupiti le enega samega plemiča, pa je ostal sejm (državni zbor) brez moči. Istočasno je z grožnjo vojne terjal Repnjin enakopravnost za pravoslavne vernike, proti čemur so se pa poljski plemiči na seji leta 1778 uprli. Na tej seji Je Repnjin prečital Javno zahtevo ruske carice In zagrozil tudi z odstavitvijo kralja. Kljub te-mu se aejm ni vdal, toda zbal se Je kralj in doaegel, da je bil za poljskega prlmasa postavljen neki izdajalec. Naslednje leto ao VtMMl CtMUr. )nin<»a ae ruskemu poslaniku uprii štirje &ofi, toda ta jih je ponoči dal poloviti in odpeljati v Rusijo. Sejm se je prealrašil in poalkl primasa h Katarini na pogajanja. Tedaj ao imeli Rusi *e svoje čete na Poljskem. Repnjin je zmagal. Pravice plemstva so bi- ^ _ ________ le znova potrjene in za zaščit-!iS SESTJSSTmS!^ nico «ejnia je bila izbrana ruaka I carica. Sejm ni mogel brez ruskega dovoljenja spremeniti nobenega člena ustave. Rusko zlato je bilo tedaj vsemogočna oblast nad podkupljivimi poljskimi šlahčiči. frhwtuika Naro&na flnfrportia Irbnote WM» S«. Law »dale Ava. Chleaga, llltaeta i+m v-ruk, «i- Mlatil* TUM «ilje Marlin» Pires rezali Ira la v zviAanju Mezde (Hier. W m 1er t end trm â Widers na delu p» koačanju «Uvka, Upor poštenih Poljakov Proti tem pogubnim razmeram so ae tedaj pričeli upirati oni Poljaki, ki so na vthodu in zahodu ustanovili poljske konfederacije. Nastal je spopad, v katerem so ae dvignili proli upornikom lako ruski carski kakor poljski plemiški polki in uničili vojsko vzhodne konfederacije. Toda prav tedaj je napovedala Rusiji vojno tudi Turčija, in zahodna konfederacija se je s tem lako okrepila, da je odločno terjala odsiop kralja, ki je bil po njenem mnenju izvor vsega zla. Dekrel o odstopu, ki naj bi ga podpisa), mu je izročil zaslop-nik Stavinski. Ker niso dosegli uspeha, so aklenill kralja ujeti, kar se jim je apočetka tudi posrečilo. Napadli ao njegovo kočijo, ko se je vozil nekega večera na pogovor a kancelarjem, in ga odpeljali proti Cenatohovi, kjer je bilo njihovo utrjeno središče. Na potu ae je pa kraljev konj ponesrečil, in med tem, ko ao mu iskali drugega, je kralj (»odkupil čuvarje, da so mu omogočili beg. Ta beg je uničil ves načrt konfederacije in konfederacijo samo, Zavezniki ao ji odpovedali svojo nadaljnjo pomoč, sosednji vladarji so se jm dogovorili o prvi delitvi Poljake. Prva delitev Poljske Meseca februarja leta 1772 so ruska carica Katarina, pruski kralj Friderick Iti avstrijski cesar podpisali sporazum o delitvi Poljake. Takoj nato so vkorakale vanjo njihove vojske, premagale slabotni odpor konfeduracio-nistov in si vzele: Rusija Helo Rusijo, Pruaija del Velika Polj-ske in vzhodne Prualje (toda brez Gdanska Torunja), Avstrija pa Rdečo Rusijo (del Ukrajine) ter krakovsko pokrajino (brt* Krakova), To Je bUa prva delitev Poljske leta 1772, Toda osvojevalci so hoteli, da to osvojitev potrdi Še sam poljski aejm. Ta Je bil sklican leta_1778 In je to res storil, čeprav ae je akl< i>u uprl plemič Rejtan iz Novgorod-ska, ki je rasgaljenih prsi stopil pred vrata in terjal, da gm prej umore, kakor store tako sramoto, ki Je ne bi mogel preftivetl. Ta zgodovinski dogodek j« znan posebno po veliki sliki slikarja Matejke. Preostalo Poljsko so hoteli Poljaki rešiti z novo ustavo z dne 8. maja i. 1791, 8 to ustavo Je bil odpravljen liberum veto, kralj Stanislav Avgust je nanjo prlsegwl. Toda ta ustava, ki Je bila tedaj najmodernejša na svetu, ker je n. pr. prva v Evropi ustanovila tudi prosvetno ministrstvo, Je ostala nelzvede-na. Preden Je mogla poeiatl kri In meso, so zunanji sovražniki izvedli te drugo dalltev. Druga defUev Poljake Spomin na to ustavo Je postal poljski državni praznik vas do sedanje četrte rasdslltve. Za drugo delitev sta sa sporazumela avstrijski cssar Franc In ruska carica Katarina, dočim je pruski kralj garantiral meje okrnjene Poljske, Je pa svojo obljubo kmalu snsdel. Leta 1792 je Rusija napovedala Poljski vojno In Poljaki so ae hrabro bojevali. T'sln iM*katsrl so bili ss mir in proii vojni in so se sdru-žili v konfederaciji, ki Je limda svoje središč«* v Targovlcl. Na-enkrat as JI je pridružil še kralj, in vojna js bils kortfans v korist Itusov. Tedaj Js v«# generalov potegnilo v zamejstvo; med njimi tudi slavni Kottius-ko (KoMzrziuako), Na ta način Je Nledila sramotnemu miru Ista 179» nova delftev, ki se pe prUtsva še k drugi In Je le nj*na izpopolnitev. Ob IsJ priliki ao delili Prual fte Ode«*k. TorunJ, Veliko Poljsko. Masovako In Ku-Jave, Rusi pa vso RHo Rusijo In Ukrajino Na aejjnu v Ororfnu, ki naj bi bil sopot potrdil dali. tev, ao vsi molčali, le neki htds jaW Je zaklical, da pomsni molk pritrdit"v. Na ta način Js bila priznana id» navzočnosti pruskega poalanlka tudi nova psrrela- Gt.AVNI ODBOR iavaftavAi.Ni onaasi ■ ■—"■■ MM a I *— 4.1. A». . os—«. r. A. \i«a». gt. ............................,(kt fc. uw»a»i« a». . ihtme«. ............... Mit a u**ai« «i», <-si——. iat»«u ................M*T a UvMSftl* A**. ClSrae». IIUmO ................IMT a l*w«S*W A«*.. I Sni«. IIUmU ............Ml! a UvBSftli in, UataeaB. lUlMlt roDraansanNiaii VMrkfc. .......................m r.,-« A»*., r*. e»ik*. sr««i m«»»««***........................ui s», iui a»., mu.»«t-, mu. Jtfce Ir* »rti 4Utr*l«4 MS>r^4iiUi .....................n.. lit. eir*fc*»«. r.. »KllM litnirk. *nwt «MrtfclM .........M*T W. «MS S».. < I..M.M. OH. tata Mm«*. »tms SLlrlMM m»wmat .............ui »«m M.. om». iii TmmM. ««t,ii diatiikiMi ^»r^^.ik ............... H.. M«. Wftl«»tari. OtM. uoaroDAaaai onaaai m .t h l>rtr«*t»k. mliiiai„,„t..........................tu a iiim si.. rttvvum. om* Vto»«Ml .......................... .....NH IL-SMMMM« < Kk«««. BIUMM .......................*..............M*i a u»Mtai. A«*., ihic«^. HN..I. VmOcK,,.,..............................V.. HI? S. Uw**.U A««.. Iklf.1., lllln.U ................................m» a a^. r.........asu. in. Umi*M J. UlrMS ....................................JM« a T—k.ll I Mnn III «»M« ...........M,..^.....................;...l«a a. UmImN A»*. H.r»,„. IN. roanTNi onaaKi ....................... «« w. Rm ai.. SMoafMM. la ....................»Mil MutAaA. A»*. OSM ..................................S« IT, AreM, Hi«m . ............................»M 1Ml.. I««w«m. r». .....*...........................M», SirUM«. r». nausonni onsaai ........................IMI S. UwnfeM A**.. (>lrw. ISUMM .....................*»M»I«» A««., r*f«. lllln.U .....................UMI Arr.4. A*«.. CW*«to»4. OSM IMm Ow««a. »r^wéwlà. rr%»k NarM« An Um aSvUr..,,,..... Irani Vr.LrU* J«*« TNMJ............. Prank Zali«, . rrnl MOfä............. MIlan MnSvaakah ....... cija. Tmla šs naslednjega leta je dvignil Koščiuako vstajo a pomočjo krakovskih kmetov. Sprva je zmagoval, konec je |>a bil strašen. Varšavo je napadel sam pruski kralj s svojimi Četami in jo po dolgem odporu in brezuspešnem čakanju Poljakov na obljubljeno francosko, turško in švedsko pomoč, vklonil ter zasedel. Prusi so tedaj poklali v Varšavi na tisoče Poljakov, Tretja delitev Poljake Sedaj jo sledila dne 8. januarja I. 1796 irelja in dokončana rasdelitev Poljske, kl je s tem sploh prenehala obstajati kot dr-žava. Ko je korakal nekaj let po-zna je Napoloon proti Rusiji, je^ ustanovil začSsno novo "varšavsko kneževino", in Poljaki so se mu navdušene» pridružili. Toda ko je bil pred Moskvo premagan, je bilo konec tudi tah kratkih poljskih sanj o »svuhojtmju Spremenilo se je le to, da i« po-stala "varšavska kneževina" "poljska kraljevina", a ostala je zvezana s Rusijo s personalno linijo. Carjev brat je postal podkralj v Varšavi in je pričel Izvajati rusifikacijo, kar je povzročilo leta 1880 vstajo, ki Je seveda zopet.propadla. Nasledek jo bil, da Je bila "poljska kraljevi-na" priključena odslej Rusljt kot navadna provinca. I "Zato namreč, ker nam je Faankie povedal, da vaa je srečal v dunboyskem zavetišču, preden je prišel sem. Vi ste edinl.«ki ga je srečal v mestu, preden je prišel semkaj, da bi prej-kone ... da bi mogli vi . .." Zmedena je prestala, osupla nad presenetljivo izpremembo, ki se je izvršila v Gypu. Ko je govorila, se ga je polastil silen nemir, da se mu je obraz spačil, kakor bi gledal presunljivo grozoto. Tedaj je prestala. Njegov obraz je še vedno strmel vanjo. Nato je kdove zakaj skočil na noge ln z najvišjim glasom zaklical: "2e prav." Ko ja sklonil glavo in gornji del života, da bi se pognal na noge, se mu je desni hlačni ¿ep obrnil narobe.. Štirje arebrni novci so mu za-žvenketali po cementnih tleh. Ti novci so bili drobiš, ki ga je dobil v krčmi. Okamenel je. Vsaka mišica v telesu mu je otrpnila. Glava mu je zastala. Čeljusti so mu šklepnile kakor zobje medvedje pasti, ki se je brez učinka sprožila. Za očmi mu je zago-mazel prijazen hlad in tisti ledeni občutek, da ja tik pred obupnim in krvavim bojem. Zakaj bil si ja v svesti, da ti štirje beli arebrnjaki, ki leže očito, tako zelo očito na tleh, tako jasno dokazujejo, da je izdal svojega tovariša, kakor glasna izpoved na trgu, polnem ljudE Nekdo se je pripognil, da bi ¿lenar pobral. "Pustita Jih/' ja kriknil Gypo. Vrgal sa ja na tla, in razprelena desna dlan mu je pokrila novce s topim ploskom, kakor kadar pade težka mrtva riba na železen krov. "Saj sem ti jih hotel samo dati," je zahropel zgrbančenl mlinar, ki se je bil pripognil za novci. Gypov zalet ga je bil podrl na kolena. Gypo ni poslušal njegovega pojasnila. Ko je zbral novce v levo pest in, oprt na desno roko, zopet vstal, je prisluškoval, pričakujoč naskoka. Toda naskoka ni bilo. Vse je kakor hipnotizirano strmelo nad čudnim početjem razdraženega velikana. Gledali so z odprtimi usti vsi rasen Bartlyja Mulhollanda in Tommyja Con-norja, ki sta stala v ozadju ter si na poseben način pomežiknila. Gypo je vrgel oči po sobi in ujel njun pogled. Nenadoma ga je nekaj izpodbodlo, in dvignil je desnico nad glavo, za-topotal z daano nogo, vrgal glavo nazaj, pogledal strmo kvišku ter zavpll: "Prlsežem na Boga vsemogočnega, da sem ga svaril, naj se ogiba hiše." Za tri sekunde je zavladala smrtna tišina. Tedaj je bilo čutiti, kako je preletela prostor zona. Sleherni se je spomnil z grozo, da je krožil med ljudmi sum, sum, da je ovaduh izdal Francisa Josepha McPhillipa. Ovaduhi Groza, ki jo more popolnoma občutiti samo irsko srce. Za en strašen trenutek je vsak in vsaka pričujočih osumil in osumila sebe. Nato s« je vsak ozrl po sosedu. Polagoma je strah izpodrinila togota. A ni imela smeri. Celo najpogumnejšlm je zastajala sapa, ko jih je obšla misel, da bi bil morda utegnil silni, divji orjak . . . Nemogoče! "Ni, ga. ki bi sumil tebe. Gypo. Zastran tega se ti ni bati," ja kliknil Tommy Connor, veliki rdečelični delavec z doka s ogromnimi čeljustmi kakor junec, tisti, ki je prej šepetal 7. Hartlyjem Mulhollandom. Nehote Je govoril a posebnim, jeznim po- Ljubi Bog, kam pa mi- udarkom v glasu. "Nihče te ne sumi. sliši..." V zboru so pritrjevali. Vsak se je hite1 strinjati s Connorjevo ugotovitvijo. Nekdo je položil Gypu na ramo roko in začel: "Seveda je splošno znano, da je . . ." » Gypo pa je moža divje sunil s komolcem od sebe ter naglo stopil proti McPhillipovki. Nikogar ni pogledal, samo s komolci si je delal piot. Stal je pred McPhillipovko. Nekaj trenutkov je nepremično strmel vanjo. Nato si je počasi segel proti glavi ter snel klobuk. Čutil je, kako ga žene nepremagljiv nagib. Vse, kar je počel, se je izvršilo, preden se je svojih dejanj zavedel. Duh se mu je opotekaj e lovil za dejanji, jim skušal ugovarjati, jim šepetati svarila. A ni imel moči. Ta nagon, ki se ga je polastil zdaj, je bil enega izvora s tistim, ki ga je ovladal, ko je gledal v izložbo ter mislil na svojo mladost. ' Bil je izven sebe. Ustnice so mu drhtele. Grlo se mu je zagatilo. Lovil je sapo z razločnim zvokom, ki je bil podoben obupnemu stoku. Levico je iztezal proti McPhillipovki. Počasi jo je odprl. Na dlani so ležali štirje srebrni novci. K "Nate," je zaječal. "Vi ste bili dobri z menoj in meni je hudo, da ste nesrečni." Prijela ga je blazna želja, da bi potegnil Iz žepa sveženj bankovcev in jih tudi dal nji, a že ob sami misli na tako norost je vztrepetal. Zato pa je spustil tiste štiri novce McPhillipovki v krilo. f McPhillipovka je pogledala denar, nato pa je bruhnila v glasno ihtenje. Ta zvok je Gypu zmešal pamet. Zasukal se je in planil proti vratom. Spotaknil se je ob prag ter se o potekel v vežo. Tekel je po hodniku in jezno preklinjal in zamahoval na vsakega, ki mu je prišel na pot. Stal je pred vežnimi vrati in globoko so pel. Dva moža sta stekla za njim. Bila sta Bart-ly Mulholland in Tommy Connor, delavec z doka. PETO POGLAVJE "Gypo!" Gypo je stopil že tri korake po cesti, ko je prišlo skozi mrak do njega njegovo ime, izgovorjeno v tistem zateglem šepetu, kakršen je med revolucijonarji v navadi. Takoj je sklju-čil hrbet kakor osel, ki je dobil krepak udarec. Nato je postal. Ni se obrnil, ni se odzval. Čakal je. Z utripajočim srcem je poslušal počasne korake, ki so prihajali od zadaj proti njemu. Ena, dve, tri, štiri. . . ustavili so se. Gypo se je ozrl najevo. Poleg njega je stal Bartly Mulholland. Ona dva sta stala nasproti okna, skozi katero se je usipala mimo Gypovih prsi Mulhollan-du na obraz luč od svetiljke. V tej luči je bil videti Mulhollandom rumeni obraz skoraj črn. Bil je razoran navpično od sence do čeljusti z globokimi črnimi razori. Usta so bila Široka in odprta, razpotegnjena v večno režanje, v katerem pa ni bilo prav nobene vedrine, to večno režanje porogljivega prezira, ki ga vidiš malone vedno na obrazu ljudi, ki si prizadevajo zakrivati svoje misli. * Nos je bil dolg in ozek. Ušesa velika. Čelo je bilo razorano vodoravno, koža na čelu je bila jako bela proti temni polti na licih. Razori na čelu so bili jako plitki in ozki, kakor tenke črte, potegnjene z ostrim svinčnikom. Prav za prav je bila vsa vnanjost tega obrata podobna umetnega obraza, kakršni sa proizvajajo v igralskih garderobah s pomočjo rdečila itd. Ta vtis so ja-čili lasje, ki so mu štrleli v razmršenih svež-njih izpod lopatastega ščitka rjave volnene kape. Bili so kakor umazana rjava lasulja, že vsa obrabljena. Todu niti lasje niti kateri-bodi del obraza ni bil umeten. Vse je prišlo naravi iz rok, ki jo je po vsej priliki prijela kaka posebna muha, da je izoblikovala tega človeka za zarotniško vlogo. Obraz je bil klovnski obraz, da je skrival zarotniško oko, ako ga nisi prav od blizu preiskal. Oči so imele barvo morske vode, umazane od sivega peska. Te oči opisujejo včasih kot vodeno modre, a ta opis je čisto napačen. V njih je bil nepopisen hlad in globočina. ki se je ne more opisati nobena barva. Srepele so Gypu v obraz, ne da bi se jim bile količkaj zgenile zenice ali veka, in niso izraiale nikakršnega občutka. Niso bile vrata duši, kakor navadne oči, temveč line za prežo. Strmele so stekleno kot mačje oči. (Dalje prihodnjič) Ljubezen v jeseni < teffca Zagomkl ÍAtjze je krenil po nabrežju. Žive duAe m'bilo v«č tu. Bila je pač t« je»«-»!, hladna, vlaina in magkrna Drsel je i «o peaku. da je šumelo ..vami suho liatj« in rjavi, zr*. divji koaUnji m ae luščili iz iK.l.^afltlh lupin. Oh n*Ur>.|u j« drsala neslišno nvidr« vidna gladina, široka kostanjeva drevtma pa ao saje-tala lút Straneh ramrfcd.—Drevored se >e >Mjal v megli. (Mi t»k<*1 >a išal Ujae «um, kakor da pomet« n*kdo listje. Ko je prehodil še nekaj korakov, Ma se izoblikovali i« megle sklonjeni postavi dveh pometačev. Vsak je vihtel breaovo metlo na svoji strani drevoreda in spravljal liatje v kraj. Eden je bil invalid t leseno nogo. Nerodno se Je |»reato|ial med enakomernimi zamahi s metk). Moža sta molčala in mrko gle-: megla, ki se Je zajedala v obleko m v dušo, zastrto nebo broa enega »amega svetlega pra- mena žarkov, gosta vlaga v zraku, da je kar čutil drobne kapljice. ki so dražile nosnice in grlo in prinašale prehlad . . . I Ob takem vremenu se naberejo še \ne skrbi in teta ve, ki ao do tedaj takale in preiale na človeka — saj niso nič bolj tei-ka kakor so bile takrat, ko Je še sijalo sonce, toda zdaj ne sde prav tako ni ve in vlažne in brezupne kakor jene neko vreme. Take ao bile Lojaetove misli, ko Je koračfcl po nabrežju. Sam *«bl se Je zdel star in vnem v napoto Neploden, nekoristen šivi Ijavendan, životari, in vai njegov» napori in načrti se razbijajo ob konveiKionalnoati drui- VRHNJA PLAST dar njene besede!" je pomislil in bilo ga je sram. Toda Mica se je zdaj zasmejala tako prisrčno in vedro, da se je zasmejal Se on. 'Tako je prav!" je vzkliknila. "To se res pravi sprejemati." Lojze ji je toplo in hvaležno stisnil drobne prste. Usten lo and Adaerf,,, ; PALANOEGH'S YU60SUV R¡ Folk Song, and Mus, J am bur rt za Orchetti Station WWAE, Ev.ry Sua, , "Hophead mi je naroČil, naj ga oprostim, ker gre, da priča pred Diesovim odsekom." be in ob nenehnem preračunavanju, koliko vrstic je napisal danes in koliko jih še bo in koliko dinarjev to znese. Ozrl se je po vodni gladini. Da bi mogel teči tako nesJišno in (gladko kakor ta čista modra voda! Iz kraja v kraj, iz dežele v deželo, mimo tolikih nabrežij in nezadovoljnih ljudi. Res, stopil bi v vodo, zaprl oči in se pustil nositi, nositi . . . SliAaJ je iz megle ipočaane korake po listju. Lotila ae ga je radovednost, kdo hodi po nabrežju kakor on. Iz megle se je odvila vitka «postava v sivem plašč«—res, bila je tovarišica Mica. (Nasmehnila sta se. "Kam?" je vpradal Lojze. "Kar tako," je odgovorila. "INo, potem greva lahko skupaj—kar tako," je rekel .™Lojze je krenil z njo nazaj po nabrežju. Nekaj trenutkov sta molčala in Lojze je ^uti4 ob sebi njeno lahno, prožno hojo in slutil, da je prišla tudi ona sem v takem razpoloženju kakor on. To mu jo je ipribližalo. "PremiAljam o življenju," je rekel defetistično. "Ali se mar splača živeti, delati, se gibati? Zakaj? Umreš tako ali tako. Res: koliiko se trudimo ljudje, koliko upamo, verujemo, ljubimo ... pa pridejo taki jesenski dnevi ln vidid, da je vse neumnost, prazna neumnost!" Ko je Lojze tako' govoril, mu je že vstajalo globoko v duši upanje, da morda le ni vse tako brezupno, kakor se mu zdi. Ce bi bilo res vse tako brezupno, bi sploh ne govorili! In pričakoval je, da bo ona pritrdila njegovi skriti veri. "Ne govori tako," je res rekla, "Temu je le razpoloženje krivo. Samo pomisli, kako je življenje vendar pisano, zanimivo, polno nalog, ovir, zmagoslavja ... in pomisli na velike družbene probleme, kako se v nasprotjih rešujejo^ na vso to zapletenost ... na vse ljudi, ki žive tebi podobno življenje in se bijejo . . ." Lojze je čutil, kako bi povedala rada mnogo več, kakor ao moglg besede, Vera, velika vera je „ležala med ttotimi prealedki v stavkih. Sama se je ogrela ob tei veri, ki jo je hotela vliti v dušo Lojzetu in tudi njej sami so te beeede vlivale vero. Treba je delati in živeti." je nadaljevala. "Kakor pravi nekje Romadn Rolland: treba je živeti polno življenje tega časa, neprenehoma dajati in sprejemati m dajati in »pet dajati ift še «prejemati." Potem «ta se ločila. Stisnila mu je toplo roko prisrčno in bo-drilno in odšla—ona zdaj vedra, on pa še vedno mrk.—Vendar «e je v njem nekaj razgibalo in njegova defetiatična filozofija se je docela omajala. "Kako je to čudno," si je dejal, "Pride slabe volje kakor jaz, pd se ob meni ogreje in odide vedra. Namesto da bi postala ob meni še bolj mrka . . . Čudovito dekle," je pomisJil že z veseljem in občudovanjem. "Da, čudovito dekle," je ponovil in krenil po mestu. Drugi dan se je sprehajal Lojze spet po nabrežju. V njem je bilo od včeraj upanje in pričakovanje, da bo srečal Mico kje v mestu. Ni je srečal in zdaj je krenil na nabrežje. "Morda pride, morda zahaja redno sem," si je mislil. Zdaj je bil njegov korak že bolj živahen in manj so blodile oči po reki in iskale po zastrti sivini pramena Žarkov. Srce mu je ogrelo korake, z očmi pa je skušal prebosti meglo in kar skelele «o ga od nategovanja. Zdaj «e odvila iz megle postava—res je bila ona. Ze se je smehljala. "PrtiUa sem, da morda spet srečam kakšnega obupanca," je dejala nežno in malo nagajivo. Lojze se je nerodno nasmehnil in krenil z njo nazaj po nabrežju. Govorila sta o študiju, o zadnjih dogodkih v svetu, o filmih, ki jih vrte te dni kini; Potem je prešel pogovor na nekega znanca. "Ah, tako pust je. Sam pesimizem ga je! Je že res, da težko živi in da ima smolo v življenju, toda . . .*, je razlagala. "Seveda, kakor da bi bil on edini, ki ni zadovoljen!" jo je prekinil Lojze in «e kar zjezil. 'Treba je preko osebnih pesimističnih razpoloženj. Treba je delati in živeti. Treba je nepreata-no «prejemati od življenja in dajati in spet sprejemati in . . ." Hipoma je prenehal in pogledal | dekle ob sebi. Ko se je tako za-I veroval v svoje beaede, ga je , smehljaje in premeteno pogledovala od strani. "Saj so to ven- TISKARNA S.N.P.J. 8 PREJE M A VSA Tiska vabila sa vaaelice In shoda, visitnice, časnike, knjige, koledarje, letaka itd. v slovenskem, hrvatakem, slovaškem, čeikam, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TfSKARNB APELIRA NA CLAN8TVO 8.N.PJ., DA tiskovine naroča v svoji tiskarni ■ ■ ■ Vsa pajasnila daje vodstvo tiskarna.—Cen« smem*, a si jako delo prve vrst* PlSUa pa Informacij« na naslov: SNPJ PRINTERY 26.17-59 80. lawndalk AVENIJE TU iMledl (Nt chicago, illinois 1 Automaticen . . .hiter... čist...varčen! # Za najsrečnejši Božič dajte materi priložnost 4cuhati s elektriko. Hitrost, čistoba in brezskrbnost ji bo prihranilo mnogo dela ... da ji več časa za druge stvari. Hrano skuha boljše. Jed bo bolj okusna— bolj užitna za celo družino—ker je hrana skuhana v lastnih naravnih šokih. Lil * Ž ■ I Električni štedilniki se prodajajo pri raz-prodajalcih električnih naprav, v prodajalnah železnin, pohištva, veletrgovinah in Commonwealth Edison Company. Kuhajte z Elektriko naroČite si dnevnik prosvejo Po sklepa 1L redne konvencija sa lahko aaroél ns list Pro-frf* ta prišteje eden. dva, tri, štiri ali pat ¿laaav is «as draline k *sl ssrtf alai. List Prosvets stane sa vsa enaka, ta ¿Una sll aeélsss I« M >• aaa letno aaroéaiaa. Kar pa ¿Uní ša piaéaje pH ssessisnts SI » " tednik, ae Jim «a prišteje k aaročaini. Torej sedaj ai vrieks. rtéi. <• ja Hst predrsf sa ¿lana SNPJ. Ust Prasveta ja vs»s ImIsIm i» gotov« j« v vsnld drošbd aakdo. U M rad ¿IUI list vssk dss. Us> lista Prosveta ja: __ I7Ü •JI s.ia s* trt Za Zdraft. dri.ee ln Kaaad».tk