SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXV (69) • STEV. (N°) 28
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 28 de julio - 28. julija 2016
VARUH SVOJEGA BRATA
Težave delavcev migrantov
PETRA STOPAR
V 21. stoletju se ob številnih tragičnih dogodkih, družbenih spremembah in naraščajoči moči dobička mnogi sprašujemo, kam gre ta svet. Primer: Medtem ko na tisoče otrok, skritih pred kamerami, trpi v suženjstvu, zaporu in pomanjkanju, njihovi vrstniki lagodno uživajo svobodo gibanja ... vendar, počakajte malo - z lovljenjem »pokemonov« - je to sploh svoboda? Japonska industrija si mane roke zaradi naraščajoče priljubljenosti te mobilne igre, korporacija, ki je na seznamu mnogih podjetij, ki za svoje proizvode izkoriščajo otroško delovno silo. Dobiček, kot kaže, žal ne pozna ovir. To je dobiček, ki poganja vojno. Prag dopuščanja do dejanj, ki ranijo človekovega duha in telo, je vse višji. Kje smo izgubili čut za sočloveka?
Nasilje človeka nad človekom spremlja našo zgodovino od samega začetka, o njem govori tudi Sveto pismo. Le kdo ne pozna zgodbe o sinovih Adama in Eve. Kajn je iz jeze in ljubosumja ubil svojega mlajšega brata Abela, ker se je Gospod ozrl na njegovo daritev, na Kajnovo pa ne. Ko je Gospod Kajna vprašal, kje je Abel, mu je Kajn najprej odgovoril z lažjo, češ, da ne ve, nato pa očitajoče vprašal »Sem mar jaz varuh svojega brata?«. Bog pa Kajna zaradi tega ni kaznoval s smrtjo, ampak ga je izgnal z domače zemlje. Ob tem mu je dal vedeti, da kdorkoli bo ubil Kajna, bo sedemkrat maščevan.
Na nek način smo vsi potomci Abela in Kajna, razdeljeni. Teološke in filozofske razprave v ozadju te paradigme so preobsežne za teh nekaj minut in so tu tudi odveč. S prispodobo, ki mi je prišla na misel ob premišljevanju o napadih in vojaških spopadih zadnjih nekaj dni, sem samo želela spomniti na že izrečeni stavek »Sem mar jaz varuh svojega brata?«. Dandanes bi ga lahko tudi prevedli z besedami, kot so »Kaj to mene briga!« ali »Meni je vseeno.« ali »To ni moja stvar.« Te besede so nam bližje. Sodijo tako v makro kontekst svetovnih dogodkov, ob katerih svetovni politiki nimajo volje, da bi karkoli ukrenili za to, da bi se trpljenje nekega naroda ali skupine končalo, kot v čisto mikro okolje pred naše domače pragove. Ko zanemarimo stisko bližnjega ali preprosto bližnjega samega, takrat iz nas deluje delček »kajnovskega«, kljub temu, da kot otroci, ki smo slišali ta svetopisemski odlomek pri verouku ali sveti maši, nikoli nismo hoteli biti kot Kajn. Pretreseni smo bili nad krutim početjem do njegovega brata in še bolj nad brezbrižnostjo in aroganco, ki je sledila. Vsaj takšen vtis je odlomek pustil pri meni.
To, da bi pomagali ljudem, ki kakorkoli trpijo ali se jim dogaja krivica, če imamo možnosti, ne bi smela biti samo naša dobra volja, ampak dolžnost. Vmešali bi se ne iz nekih koristi, zakonskih obvez in pričakovanj, marveč iz ljubezni same. Ni dolgo, kar so pristojne službe in strokovnjaki po pretresljivi smrti nemočne deklice pozivali k odločnejšemu ukrepanju vsakega posameznika v boju proti nasilju nad otroki. Poudarili so, da lahko najhuje prepreči kdorkoli, ki bi karkoli posumil - dovolj je že samo sum. Tistega, ki bi to prijavil, ne bo nihče preganjal. Očitno je res strah pred novim nasiljem in grožnjami tisti, ki marsikomu preprečuje, da bi posegel v početje, ki ne pozna meja, pa tudi strah pred tem, da bo ob morebitnem lažnem preplahu nekdo neupravičeno ožigosan za nekaj, česar v resnici sploh ni in ne more biti. Ne glede na karkoli, upajmo, da nam je bilo v poduk in se bomo krhkosti nedolžnega otroškega življenja v prihodnje bolje zavedali, ne samo po telesni, ampak tudi po duševni strani.
Če na vse ljudi gledamo kot na brate in sestre, imejmo vedno v zavesti to, da smo vsi njihovi varuhi, njihovi bližnji. Tu dobimo tudi odgovor na vprašanje, na katerega je Jezus odgovoril v obliki prilike o usmiljenem Samarijanu, ko ga je neki judovski duhovnik vprašal, kdo je njegov bližnji. Pred nekaj dnevi je o tej priložnosti govoril tudi papež Frančišek in nas povabil, naj se vprašamo, ali smo mi med tistimi, ki ljudi razvrščajo po merilih lastnega ugodja in smo selektivni pri odgovoru na vprašanje »Kdo je moj bližnji«. Če ne prej, nas bo ob koncu našega življenja Bog spomnil, da je bil on tisti napol mrtev človek na poti iz Jeruzalema v Jeriho. Vprašal nas bo tudi, ali se spomnimo nekega lačnega otroka, ki je bil on. Bog je bil tudi begunec, ki ga mnogi odganjajo ali dedek in babica, ki sta zapuščena v domu za ostarele, je opozoril papež. A odločitev o tem, do koga bomo usmiljeni in komu bomo pomagali, je na koncu vedno naša.
(Radio Ognjišče)
V našem tedniku smo že omenili postopke, ki jih opravljajo tako imenovani delavci migranti, ki čutijo, da je država kriva do njih. Gre za delavce, mnogi od katerih vsak dan križajo mejo Slovenije, da predvsem v Avstriji služijo svoj kruh. Drugi delajo v Nemčiji in se vračajo vsak konec tedna.
Njihov problem so davki. Oni že plačajo davek na svoje dohodke v tuji državi. Plačajo ga pa tudi v Sloveniji. Doma so imel doslej razne olajšave. Pred kratkim pa je davčni urad znatno zvišal njihove prispevke. Mnogi morajo to zvišanje davka plačati tudi za nazaj, in te vsote so ogromne. Menijo, da so dvakrat žrtev države: prvič, ker morajo iskati zaslužka v tuji državi, drugič, ker morajo na ta zaslužek plačati dvojni davek.
Tedaj so ustanovili svoj sindikat, ki naj brani njihove pravice. Ker vsa pogajanja niso rodila nobenega sadu, so zahtevali, da o njihovih pravicah odloči referendum. Predsednik Državnega zbora Milan Brglez je njihovo zahtevo zavrnil. Ni hotel določiti roka za zbiranje potrebnih podpisov. Zato so se pritožili na Ustavno sodišče. In kakšen je položaj danes?
Sedaj je Sindikat delavcev migrantov Slovenije na Evropsko sodišče za človekove pravice vložil pritožbo zoper Slovenijo, ker ni omogočila referendumov, ki so jih zahtevali. Pritožili se bodo tudi zaradi nerazveljavitve odločitve predsednika Državnega zbora Milana Brgleza, da ne določi roka za zbiranje podpisov.
V sindikatu so zapisali, da je Slovenija s tem, ko ni razveljavila omenjene Brglezove odločitve, delavcem migrantom kršila pravico do izražanja svoje volje v referendumskem postopku.
Predsednik sindikata Martin Ivec je zapisal, da »Slovenija s stališčem, da država lahko krši pravice, ko meni, da jih državljani zlorabljajo, krši evropsko konvencijo človekovih pravic«.
Ivec meni, da se Ustavno sodišče v odločbi, s katero je pritrdilo Brglezu, sklicuje na svoje prejšnje odločbe. Takrat je sodišče zaradi zlorabe človekovih pravic kaznovalo Ludvika Poljanca, ki pa mu je potem pritrdilo Evropsko sodišče v Strasbourgu. Poleg tega so ustavni sodniki zavrnili pobude delavcev migrantov za začetek postopka za oceno ustavnosti sedmih zakonov.
Zborovanje delavcev migrantov
fc. I	•	• I • i • *	| • v v*
Naprej s prikritimi grobišči
Vlada je na svoji 96. redni seji imenovala Komisijo Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Predsednik Komisije tudi v novem petletnem mandatu ostaja Jože Dežman, nov član je Peter Sušnik, ki je v Komisiji zamenjal Jožeta Možino. Ostali člani nadaljujejo svoje delo.
Jože Dežman, predsednik komisije
Komisijo tako sestavljajo: Jože Dežman, Gorenjski muzej, predsednik; in kot člani: Mitja Ferenc, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino; Anton Velušček, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU; Milan Sagadin, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj; Pavel Jamnik, MNZ/Policija; Andrej Mihevc, Inštitut za raziskovanje Krasa; Vida Deželak Barič, Inštitut za novejšo zgodovino; Boštjan Kolarič, Študijski center za narodno spravo; in Peter Sušnik, Nova Slovenska zaveza.
Vlada ugotavlja, da je s sprejetjem Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev sredi lanskega leta del pristojnosti prešel na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). V skladu s tem zakonom je vlada tudi imenovala novo komisijo. Sredstva za delo-
vanje Komisije zagotavlja MGRT, ki opravlja tudi vse strokovne, tehnične in administrativne naloge za Komisijo. Sredstva za delo Komisije so zagotovljena v Proračunu za leto 2016 in 2017. Vlada je na svoji 82. redni seji konec marca 2016 sprejela tudi Finančni načrt dela in Program dela Komisije za leto 2016, pri čemer ugotavlja, da se program izvaja.
V proračunu za letošnje leto naj bi bilo zagotovljenih okrog pol milijona evrov, kar naj bi zadostovalo za ureditev okrog 70 grobišč in omogočilo Komisiji, da še naprej izvaja začrtan program. Kot je za STA še povedal njen predsednik Jože Dežman naj bi v kratkem sondirali in uredili nekaj deset grobišč ter v nekaterih izvedli izkope. V letošnjem letu so opravili del raziskav v kraških jamah, tudi v jami Žiglovica pri Ribnici, pri raziskavi v Krimski jami pa so sodelovali z občino Borovnica in občino Cerknica. »Kmalu bo potekala identifikacija žrtev, računamo, da bo pogreb konec septembra,« je Dežman povedal za STA. Napovedal je še sestanke z vsemi deležniki, na podlagi katerih bo Komisija pripravila program dela za leto 2017.
Ob imenovanju v Komisijo je Peter Sušnik, za spletni portal Časnik izjavil: »Veseli me, da je Nova Slovenska zaveza pripoznana kot tisti del civilne družbe, ki bo v Komisiji zastopala interese žrtev in njihovih svojcev. Kot član v imenu NSZ imam predvsem željo, da se upravne in tehnične postopke, ki so pri delu sicer nujni, podredi pieteti do pokojnih in spoštljivosti do njihovih svojcev. Ta Komisija ima veliko dela in odgovornosti, da se v naši državi z izkopom, identifikacijo, pravno kvalifikacijo razlogov smrti in ustreznim pokopom pokojnih uredi barbarsko zapuščino revolucije, ki se nam razkazuje v preko 600 odkritih in označenih grobiščih in moriščih.«
Peter Sušnik je dodal še željo, da se z ljudmi iz civilne družbe vzpostavi ustrezen dialog, »ki bo v kali zatrl sumničenja, da se skuša zadeve prikriti ali skriti. Prav v tem dialogu si želim najbolj aktivno sodelovati, saj je potrebno graditi zaupanje v pravilno moralno in pravno presojo stroke, ki je podrejena interesu resnice in poštenega dela.«
Svobodna_2016_nro_22.indd 159	21/06/16 15:52
Stran 2
4. avgusta 2016 • SVOBODNA SLOVENIJA
Ni opravičila, da ni obsodbe
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Slovenski ameriški svet (Slovenian American Council, SAS) je podal izjavo ob 25. letnici Republike Slovenije. V njej so zapisali, da smo si Slovenci doma in po svetu, po zrušitvi berlinskega zidu skupno, ne glede na politično usmerjenost, prizadevali, da ustanovimo samostojno Slovenijo.
Slovensko ameriški svet je bil ustanovljen z namenom, da pridobi ameriško javnost in vlado za podporo slovenske neodvisnosti. »Narodna zavest in ljubezen do domovine nas je takrat družila, da smo uspeli in Slovenija je postala samostojna država 25. junija, 1991,« so zapisali v SAS.
»Z navdušenjem smo pričakovali prehod od komunističnega totalitarnega sistema v demokracijo. Razumljivo je, da so politične in ekonomske spremembe težavne in počasne. Ni pa opravičila, z moralnega stališča, da demokratična vlada do sedaj še ni obsodila zločinov, zla in genocida, ki ga je totalitaristični komunizem prizadel slovenskemu narodu,« menijo v SAS.
V Slovensko ameriškem svetu pravijo, da se Slovenci zgražajo nad zločini, ki jih povzroča IS,
ne obsojajo pa umorov in pobojev, ki so jih povzročili komunisti med revolucijo in po vojni, čeprav so odpravili smrtno kazen.
Slovenci v Ameriki so pripomogli, da je Slovenija postala samostojna država. Njihovo dolžnost so takrat z veseljem uspešno izpolnili, njihova skrb za blagostanje Slovenije pa še ni končana. »Spodbujamo slovensko vlado, da zagotavlja državljanom Slovenije osebno svobodo pred zastraševanjem in spremenijo taktike prejšnjega režima, ki ovirajo uspeh do zaželene prave demokracije,« so še zapisali.
»Komunizem se je zrušil in to je naša zmaga. Ostale so še razvaline prejšnega sistema, ki ovirajo pot do resnice. Pozivamo Državni zbor, da na moralni podlagi, ne politični, nemudoma obsodi strahovanje, umore in genocid, ki ga je komunizem prizadel Slovenskemu narodu in da stvarno in nepristransko predstavi slovensko zgodovino od leta 1941 dalje. Narodna zavest in ljubezen do domovine nam daje upanje, da bo samostojna Slovenija postala tudi svobodna,« so prepričani pri Slovensko ameriškem svetu.
TONE MIZERIT
Nadškof Ivan Jurkovič, stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi, se je v začetku prejšnjega tedna udeležil 14. ministrske konference v Nairo-biju, katere osrednja tema je bila »Od odločitve k dejanju. Pomikanje naproti vključujočemu in nepristranskemu globalnemu ekonomskemu okolju za trgovino in razvoj«. Konferenca ZN za trgovino in razvoj (UNCTAD) si prizadeva za sistem, ki spodbuja uravnoteženost mednarodnih gospodarskih odnosov, pravičnost in nepristranskost, družbeni napredek in višji življenjski standard v večji svobodi, ki ustvarja učinkovitejši sistem mednarodnega sodelovanja kot del novega in globalnega gospodarskega reda, s katerim bi lahko presegli razdeljenost sveta na področja revščine in obilja in bi vsi lahko dosegli razcvet. Ta prizadevanja po besedah nadškofa Jurkoviča podpira tudi Sveti sedež.
V zadnjih treh letih se je upočasnitev trgovine razširila v večini držav v razvoju in v razvitih državah. Razlogi so povezani z različnimi dejavniki, med katerimi imajo nekateri zgolj začasni učinek, pri drugih pa gre za dolgotrajne spremembe. Težko je predvidevati karkoli, pa vendar obstajajo tehtni razlogi za prepričanje, da bodo rast trgovine v prihodnosti vodili drugačni dejavniki kot v preteklosti. Gospodarski in finančni akterji, tako na narodni kot mednarodni ravni, morajo začeti upoštevati, da so
Trgovina in razvoj
gospodarske dejavnosti v službi tistih, ki delajo in prispevajo za razvoj. Vsaka razvojna strategija, je poudaril nadškof Jurkovič, pa mora biti osredotočena na človeško osebo in na prvenstvo človeškega dela. Sveti sedež verjame, da je za dosego tega rezultata poglavitnega pomena »vključiti različne družbene in gospodarske razsežnosti razvoja, pa tudi ustvariti mednarodni sistem, osnovan na ideji razvoja, ki bi bil resnično trajnosten, vključujoč in pravičen na vseh ravneh«. V tem smislu ima ključno vlogo v gospodarstvu revnih držav kmetijstvo. Spodbujanje kmetijstva je med drugim pomembno tudi zato, ker je povezano s problemom prehranske negotovosti. Lakota še vedno terja preveč življenj med najrevnejšimi, kmetijstvo pa ima velik pomen tudi za globalni traj-nostni razvoj. Priložnost povezati kmetijski razvoj z ekološko trajno-stnostjo ima prevelike posledice za celoten planet, da je ne bi upoštevali kot prednostno delovanje. Nadškof Jurkovič je poudaril, da je trgovina lahko »pomemben kanal za pospeševanje kmetijskega razvoja v lokalnih skupnostih«, poleg tega pa je razvoj malih kmetov in pridelovalcev življenjskega pomena ne le za omejevanje revščine, ampak tudi za zagotavljanje novih načinov ohranjanja lokalnih ekosistemov. Mednarodni trgovinski sistem ureja vedno večje število dogovorov: »Sveti sedež odločno
poudarja pomen priznanja prednosti večstranskih dogovorov pred bilateralnimi in regijskimi. Navkljub svojim omejitvam in kompleksnosti večstransko ogrodje omogoča pluralizem, univerzalno razsežnost in lajša vključujoč dialog.« Šibkejše in manjše države so tako bolj zavarovane. Največja skrb Svetega sedeža pa ostaja vprašanje dolga revnih držav. Nedavno je sveti oče pozval svetovne narodne voditelje, naj oprostijo ali pa na trajnosten način uredijo mednarodne dolgove. Medsebojna odvisnost in potreba po sodelovanju v iskanju skupnega dobrega bi morali vzbuditi nov in širši koncept solidarnosti. Kot je izjavil papež Frančišek, ne smemo nikoli pozabiti, da je politično in gospodarsko delovanje učinkovito le, če je preudarno, če ga vodita pravičnost in zavest, da se ne glede na naše načrte in programe ukvarjamo z resničnimi možmi in ženami, ki živijo, se borijo in trpijo, ter so pogosto prisiljeni živeti v veliki revščini, prikrajšani za vse pravice. Vloga Konference ZN za trgovino in razvoj v vsem tem je bila doslej velikega pomena in bo tudi v prihodnosti ostala nepogrešljiva. Glede na produktivne, tehnološke in znanstvene zmožnosti svetovnega gospodarstva 21. stoletja mednarodna skupnost ne more čakati na konec trenutne globalne gospodarske krize, da bi poskrbela za temeljne človekove pravice, ki milijonom oseb še vedno niso priznane.
Vlada jeseni
Slovensko vlado po počitnicah čakata pomembni kadrovski zadevi. V državnem zboru bo septembra svoje delo zagovarjal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. V prvem jesenskem mesecu bo morda tudi že jasno, kdo bo naslednik Dušana Mramorja na vrhu finančnega resorja.
Del opozicije je sredi razgretega dogajanja v Luki Koper vložil interpelacijo proti Gašperšiču. Ta je v preteklem tednu ostale člane ministrske ekipe premierja Mira Cerarja seznanil s svojim odgovorom nanjo, javnosti vsebine ni podrobneje razkril, a verjame, da bo prepričal poslance. »Vsi očitki so zavrnjeni kot neutemeljeni,« je zatrdil. Koalicijske poslanske skupine so napovedale, da se bodo o podpori Gašperšiču izrekle, ko se bodo seznanile z njegovimi pojasnili. Verjetno ga bodo povabile tudi na pogovor. Gašperšičeva usoda tako ni povsem jasna.
Še več je ugibanj o tem, kdo bo novi finančni minister, potem ko je Mramor sredi tega meseca presenetil z nepreklicnim odstopom s tega položaja. V medijih kroži več imen. »Opcij je kar nekaj. Treba je videti, kakšne politike vodenja financ te države, od tega bo odvisno,
kakšna bo izbira,« je ostal skrivnosten minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Mramorjeva dolgoletna tesna sodelavka je bila zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc, a je namigovanja o morebitni selitvi zatrla v kali. »Sem 200-odstotno v zdravstvu,« je po zadnji redni seji vlade pojasnila novinarjem.
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
Mogoče je usklajati brez škode to, kar je različno. Nasprotja pa, ki izključujejo se med seboj, nevarna so sožitju.
Zato različnost v družbi demokrat pozdravlja, a pred nasiljem in pred enoumjem, ki sta z umirjenim sobivanjem neskladna, se zavaruje z vzgojo in z zakoni.
MK
Škoda je zamujenih priložnosti, a upamo, da se bo vlada ob tem kaj naučila. Pomote, ki jo danes tarejo, so precej težke in zelo motijo. Ob tem mislimo predvsem na podražitve javnih storitev, zlasti plina. Se bodo ministri (in predsednik) sedaj zavedli, da ne morejo ugibati najboljših rešitev, temveč, da jih morajo dobro premisliti in vsestransko preračunati? Samo tako bo delo vlade imelo uspeh, kar bo končno dobro za vso družbo.
Iz dežja pod kap? Glede plina sedaj vse čaka, kaj bo odločilo vrhovno sodišče. Vlada prizna, da je bil postopek zmoten in splošna podražitev neprevidna, a vztraja, da je povi-šica potrebna in ni načina, da bi je ne uvedli. Seveda pa sama svetuje, naj ljudje ne plačajo računov dokler se, v soglasju s sodiščem, ta stvar ne uredi. Morda je pretirano, a sedanji položaj je slabši kot v trenutku, ko je vlada nastopila. Vendar bi z Menemom lahko povzeli, da »je slabo a gremo dobro«. Kar pomislimo: državni deficit je trenutno večji kot v isti dobi lanskega leta; inflacija je poskočila bolj kot prej; potrošnja je padla (6,4% junija) in še pada, medtem ko proizvodnja zastaja; normalna družina potrebuje $20.000 mesečno, da se računi iztečejo. Koliko družinskih očetov dosežejo to številko? A ukrepi so potrebni, če hočemo uvesti red v gospodarstvo in postaviti temelje, ki nam bodo omogočili gradnjo nove, lepše prihodnosti. Vendar je težko prepričati reveže, da je sedaj slabo zato, da bo potem boljše. Oni logično sklepajo, da niso krivi ne prejšnjih zablod ne sedanjih grenkih zdravil, in ne zaupajo, da bo res kdaj boljše. Vendar se nekaj spreminja. Kot običajno, je polje tisto, ki rešuje Argentino. V tem času se je izvozilo več poljedelskih pridelkov, kot industrijskih izdelkov. Sedaj, ko so se stvari uredile in imajo kmetje svobodo proizvodnje in prekupčevanja, se mnogo spreminja. Živinorejski sektor je potrdil, da bo v kratkem mogoče podvojiti proizvodnjo mesa. Ne pozabimo, da je bilo prav to področje najbolj prizadeto v dobi kirchnerizma. Ne samo Urugvaj, tudi Paragvaj je izvažal več mesa kot Argentina!
Sreča se je obrnila. Seveda še precej manjka, da bo stvar stekla. Morda pa vlada tudi preveč pričakuje od prijave zamolčanih denarjev. Vemo, da imajo Argentinci v inozem-
stvu, bančnih sefih ali »v žimnicah« kakih 200.000 milijonov dolarjev. Vlada je objavila zakon, da lahko svoje denarje nekaznovano prijavijo in seveda potem plačajo predpisane davke. Od te prijave in odkupa ponujanih bonov vlada računa, da bo dobila zadosti deviz, da jih ne bo treba iskati po svetu. Bo res tako? Pot do uspeha je seveda tlakovana s števil -nimi zaprekami. Med temi ni na zadnjem mestu sindikalno delovanje. Glavna delavska konfederacija je v postopku ponovne združitve (doslej so tri veje), a še pred tem bo objavila zelo kritično izjavo in verjetno organizirala splošno stavko. Napovedali pa so jo že sindikati državnih uslužbencev; potekala bo 11. avgusta. Težave pa imajo tudi bivša predsednica in njena družina, poleg številnih funkcionarjev njene vlade in z njimi povezanih podjetnikov. Sodišča imajo trenutno zimske počitnice in sodnik ni hotel ugoditi prošnji hčerke predsednice, ki se je pritožila, ker so ji blokirali tistih pet milijonov dolarjev. Naj počaka, da bo konec počitnic, potem se bo odločilo. Sploh je vprašanje, kako se bo ta stvar končala. Sreča se je namreč obrnila in včerajšnji gospodarji se danes počutijo brezpravni. Zato nenehno vpijejo, da jih sodišča »preganjajo«. Če ne bi kradli, jih ne bi nihče preganjal. Zanimivo razlago temu stanju pa je podal bivši sindikalist Recalde, ki je vodja poslanske skupine kirchnerizma: »Naša vlada ni bila 'korompirana', imeli smo nekaj 'korompiranih' funkcionarjev.«
Bližajo se volitve. Čeprav do začetka prihodnjih nadomestnih parlamentarnih volitev manjka še dobro leto, je veliko skrbi in dela vloženega v politične manevre. Macri se zaveda, da je nujno potrebno, da zmaga, ali vsaj nastopi zelo prepričljivo. Kakor pada ugled vlade pa je to trenutno nekoliko dvomljivo. Zato v sklopu stranke in notranjega ministrstva izvajajo prve korake, da bi se povezali z določenimi guvernerji in župani peronističnega izvora. S takimi zavezniki upajo uspeti. A to jim dela težave z radikali, ki so Macrijevi prvi zavezniki. Radikali ne prenesejo peronistov in jih bo težko prepričati, da bi z njimi šli v kakšno povezavo. Na drugem koncu pa smo videli, da se zbližujeta Massa in Margarita Stolbizer. Pa tudi ona ne bo vstopila v nobeno povezavo, ki bi bila »preveč peronistična«. Pač, del argentinske politične folklore.
Svobodna_2016_nro_29.indd 2
02/08/16 14:55
SVOBODNA SLOVENIJA • 25. avgusta 2016
Stran 5
BALANTIČEVA ŠOLA
Vse najboljše, Slovenija!!!
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
Predavanje prof. Ljudmile Novak
V soboto, 2. julija, smo se v Balantičevi šoli zbrali k praznovanju slovenske neodvisnosti. Poseben poudarek smo dali lepi številki - 25 let, četrt stoletja. Opominja nas, da smo vsi povabljeni, da delamo za samostojnost, jo hvaležno ohranjamo in razvijamo. V tem letu tudi obeležujemo argentinsko 200-letnico neodvisnosti od Španije. Veljajo iste besede. Za oba primera drži, da mora ves naš trud imeti za osnovo poštenje, ter takšno naše delovanje, da bo v dobro vseh prebivalcev obeh naših domovin.
Katehistinja, lic. Erika Poglajen Dellacasa je povezovala slavje. Po pozdravu je kratko orisala pomen
To se je zgodilo 25. junija 1991 ko je še sama sedela za šolskih klopeh in se učila o slovenski lepoti v besedi, pesmi, zemljepisu in zgodovini.
Decembra 1990, so se Slovenci odločili v plebiscitu za življenje v samostojni Republiki Sloveniji. Junija 1991 pa je bila sprejeta Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in temeljna ustavna listina.
Vse to nosi v sebi veliko dela in žrtev. Boj za samostojno slovensko državo pa sega daleč v zgodovino in nas, kot argentinske Slovence, veže v drugo svetovno vojno, ko so domobranci branili dom, svobodo in vero. Tudi mnogo članov naše skupnosti je že od takrat, ko so zapustili rodni kraj, veliko delalo, prispevalo ter molilo za svobodno Slovenijo.
Na koncu je gdč. Marta položila vsem
na srce, da imejmo Slovenijo radi in to v najglobljem smislu, ki je, da govorimo
praznika tudi v španskem jeziku. Tako so vsi navzoči lahko sledili nastopu svojih otrok.
Sprejeli smo slovensko zastavo, ki sta jo nosila Aleks Zupanc in Marija Mercedes Amalfi Tekavec. Ta dan smo še bolj ponosno zapeli slovensko himno.
Sledile so besede gdč. Marte Petelin. Govorila nam je o slovenskem narodu, ki ima daljšo zgodovinsko pot kot argentinski, a moral je živeti pod mnogimi oblastniki, preden je lahko dobil samostojno državo.
slovensko in imamo vedno živ spomin na zgodovino naših družin.
Pod vodstvom ge. Kristine Skvarča Šenk so otroci zapeli pesem Slovenija, v mojem si srcu, kot nagelj rdeč. Solo sta pela Meči Amalfi Tekavec in Bojan Erjavec.
7. in 8. razred je pod vodstvom gdč. Ivane Tekavec pripravil dve recitaciji. Najprej Prinašam pred Tebe. Druga recitacija je bila Slovensčina. Občuteno so povedali kaj je in kaj bo za vedno. Slovenščina je lahko zvok ali glas, šepetanje, klicanje, knjiga, stavek, pesmica, jeza, strah, otroški smeh, prijatelj, ljubljena družina, lahko pomoč, na žalost tudi bolečina, shranjena v srcu do konca življenja.
Učenci 5. in 6. razreda so pod vodstvom gdč. Danice Malovrh recitirali pesem Tebi želim Slovenija, katere sporočilo je, da smo njeni otroci, da tudi, če smo daleč, nas misel nanjo povrne v dom, nam zdravi rane, nam odpira srce. Isto pesem so potem še zapeli in, ko so z zastavicami pozdravljali Slovenijo, se je spontano sprostil aplavz otrokom in samostojni Sloveniji.
Za konec nas je pozdravila ravnateljica šole ga. Irena Urbančič Poglajen. Njene besede so bile posvečene zavetniku Francetu Balantiču, ki je že polnih 65. let bakla nema šole in naši dragi gdč. Angelci, ki je vsem nam, skozi dolga desetletja, posredovala prizadevnost in ljubezen do verskih in narodnih vrednot. Zahvalila se je staršem in starim staršem, ker vsi vemo, da so otroci le kratek čas v šoli in so zato oni edini, ki lahko v otroška srca vcepljajo veselje, ponos in ljubezen do slovenskega jezika in slovenskih korenin.
Da je vse lepo uspelo se je zahvalila tudi skriti sodelavcem, ki jih ni bilo malo.
Ker čas marsikaj izbriše iz spomina nas je ga. Lučka Oblak Čop slikala. Aleksandra Grilj Taboada je spekla lepo torto, ob kateri smo Sloveniji zapeli za njen 25. rojstni dan.
Udeleženci slavja smo se ob slanih in sladkih dobrotah, delo naših mamic, še nekaj časa zadržali v prijateljskem pogovoru in si lahko podrobno ogledali, kako iznajdljivo so družine okrasile klet. V srca bele, modre in rdeče barve so namestili družinsko sliko z voščilom Sloveniji, pokrajinske in slike slovenskih šeg in navad.
Po predstavitvi knjige Prareka izpod peresa pesnika Toneta Rodeta, 7. maja v dvorani dr. Tineta Debeljaka (glej prejšnjo številko), je sledil kratek odmor, med katerim so se obiskovalci kulturnega večera pogovarjali z obema gostoma ter kupili zbirko poezij z avtorjevim posvetilom.
V drugem delu programa pa je dr. Katica Cukjati pozdravila predsednico Nove Slovenije ter jo povabila, naj prevzame besedo. Predavanje prof. Ljudmile Novak se je razvijalo pod imenom »Slovenija danes in jutri«. Najprej je v kratkih stavkih predstavila sama sebe. Diplomirala je na Univerzi v Ljubljani na Filozofski fakulteti in pridobila naziv profesorica slovenskega in nemškega jezika. Svojo življenjsko pot v javnosti je pričela na kulturnem področju. Od leta 2001-2004 je bila županja občine Moravče. V letu 2004 do 2009 je bila poslanka v Evropskem parlamentu. Eno leto je bila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu. Od leta 2008 dalje je predsednica Nove Slovenije in od l. 2014 tudi poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije.
Ljudmila Novak se je v svojih izvajanjih dotaknila različnih tem, ki so tesno povezane s sodobnostjo in prihodnostjo Slovenije v okviru Evropske unije. Podala je tudi svoja razmišljanja ob letošnjem praznovanju 25-obletnice osamosvojitve Slovenije. Človek težko verjame, kako nekateri »zgodovinarji« in javni mediji obveščanja pretvarjajo dogodke in njih osebnosti, ki so imeli odločilno vlogo pri dosegi samostojnosti. Je nezaslišano, kako si tisti, ki so bili proti osamosvojitvi in so se počutili varnejše v starem okviru Jugoslavije z marksističnim mišljenjem, sedaj hočejo prisvojiti zasluge za ta pomemben zgodovinski dogodek. V zvezi s tem ti politiki še vedno uporabljajo bivše politične metode in imajo neverjetno spretnost metamorfoze ter infiltracije v druge demokratične stranke. Na žalost v Sloveniji ni prišlo do lustra-cije in posledice tega segajo globoko v razvoj dogajanj v sedanji slovenski družbi.
Predavateljica je tudi analizirala pot različnih strank, ki so sestavljale DEMOS ter sedanje njih pozitivne in morda negativne poteze, povezava med njimi, kompromisi, lojalnost, tekmovanja itd.
Novakova je razložila mnogotere težave, s katerimi se morajo soočati politični voditelji: želja po vrnitvi v stare čase, pomanjkanje objektivnosti pri presoji slovenske polpretekle zgodovine, gospodarska evropska kriza, morebitne hude posledice za Evropo v zvezi z muslimanskimi begunci.
Ocenila je kot boleč pojav, ki je posledica desetletja enoumja, ker je spremenilo Slovence v politično apatične osebe, in se ne zavedajo pomembnosti udeležbe na volitvah. Pojav katoličanov, ki mislijo, da je politika zadeva »drugih«; širjenje mnenja, da so vsi politiki enaki, in podobno. Počasi je zaznati pozitivne premike v smeri sodelovanja pri graditvi slovenskega političnega prostora. Ocenila je kot pozitivno dejstvo vključitev Slovenije v Evropsko unijo.
Konkretno, kar se tiče stranke NSi, je podčrtala pomembnost dejstva, da je bila ob pričetku uspešna stranka, ki kasneje ni dobila dovolj glasov, da bi imela predstavnike v državnem zboru; sedaj pa je pridobila na ugledu in ima svoje predstavnike v njem. Sodi, da je lažje ustanoviti novo stranko in dobiti predstavnike v političnih vladajočih krogih, kot pa se dvigniti po porazu in ponovno pridobiti svoje mesto v parlamentu.
Po vsem tem, kar je doživela ob svojem obisku v Argentini, je omenila in nagovorila slušatelje o pomembnosti slovenskega kulturnega in političnega potenciala slovenske emigracije.
Po predavanju so sledila številna vprašanja publike, ki se je tudi zanimala za položaj zgodovinskih arhivov po novem zakonu in o tematiki grobišč žrtev revolucije.
Po zaključku tega večera, izredno kvalitetnega z informativnega vidika in s stališča perspektiv za prihodnost, so sledili privatni razgovori.
K.C.
Slovenci na Svetovni dan mladih
Da je vse tako praznično potekalo, je bilo delo učiteljev, učencev in družin, torej delo celotne šolske družine.
Alenka Belič Fantini
19. julija zvečer je na pot proti Poljski krenilo 560 mladih Slovencev. V organizaciji Skupnosti katoliške mladine (SKAm) se udeležujejo Svetovnega dneva mladih (SDM), ki poteka med 19. in 31. julijem v Krakovu in kjer se bodo po pričakovanju organizatorjev pridužili še okrog milijonu in pol mladih z vsega sveta. S tem se bodo pridružili tudi največjemu dogodku za mlade na svetovni ravni, ki se odvija vsake dve do tri leta. Prvi Svetovni dan mladih je na pobudo papeža Janeza Pavla II., ki bo tudi letos iz nebes spremljal dogajanje v Krakovu, potekal v Rimu leta 1986. Letošnji Svetovni dan mladih poteka pod geslom »Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli« in se navezuje na leto usmiljenja, ki ga obhaja Katoliška Cerkev.
Po besedah škofa Antona Jamnika, ki spremlja mlade iz Slovenije, je namen pestrega dogajanja srečanje mladih ob temi usmiljenja, spoznavanje mladih različnih narodnosti in kultur ter tudi srečanje z lokalno cerkvijo. Škof Jamnik bo eden izmed tisočerice škofov in 13 tisočih duhovnikov na srečanju in za mlade iz Slovenije vsakodnevno pripravlja kratke dopoldanske kateheze. Ob popoldnevih pa poteka Festival mladih, z množico koncertov, gledaliških in plesnih predstav, športnih in kulturnih prireditev pa tudi Sejem poklicanosti, kjer bodo mladi srečevali duhovnike, redovnice in
redovnike ter predstavnike različih gibanj in skupnosti. Vse to se bo odvijalo po škofijah, nato pa se bodo mladi 26. julija zbrali na otvoritveni maši v Krakovu. V četrtek 28. julija se bo mladim pridružil papež Frančišek, ki bo z njimi obhajal maše, križev pot in vigilijo. Svetovni dan mladih bo pravzaprav 31. julija, ko bo papež oznanil tudi krsj prihodnjega SDM.
21 -letni Nejc Povirk se letos prvič udeležuje SDM, saj je bil »za Madrid malo premlad, mesto Rio de Janeiro pa je bilo malo predaleč«. Veseli se srečanja, saj je očaran nad milijonom mladih, ki skupaj slavijo Boga. Verjame, da izkušnja SDM vpliva na vsakdan, da lažje živi kot kristjan, hkrati pa mu srečanje pomeni tudi umik iz vsakdana, ki je namenjen poglobitvi vere. Tudi škof Jamnik poudarja: »Ko se Krakov konča, se Krakov prične - v vsakdanjem življenju.«
Pawel CzerwiQski, poljski veleposlanik v Sloveniji, je povedal, da je organizacija Svetovnega dneva mladih za Poljsko velika čast in izziv. Poudaril je, da je Poljska zaradi srečanja NATO in SDM do konca julija začasno uvedla mejno kotrolo in so zato za prehod meje potrebni ustrezni dokumenti. Veleposlanik je prepričan, da bo Poljska kos tudi varnostnemu izzivu, saj ima izkušnje preteklih papeževih obiskov, evropskega nogometnega prvenstva in nenazadnje zasedanja vrha NATO.
Svobodna_2016_nro_32.indd 5
161/08/16 15:07
Stran 4
Smo Slovenci srečen narod?
28 de julio de 2016 • 28
KRISTJAN POGLAJEN
Zopet na olimpijske igre
Že večkrat smo pisali o športnih uspehih našega slovenskega odboj-karja Kristjana Poglajna. Že pri 1 7 letih je bil prvič sklican, da sestavi argentinsko državno selekcijo mlajše kategorije (Sub 18 in Sub 21). Že nekaj let pa je del glavnega prven-
stva, ki predstavlja našo državo na Južnoameriških turnirjih (Torneos Sudamericanos), za Vseameriški pokal (Copa Panamericana), za svetovni pokal (Copa del mundo) in Svetovno prvenstvo (Word Lige).
Preteklega junija se je odigral najvažnejši turnir, Word Lige, ki ga prireja FIVB (Federacion Internacional de Voley). Ta turnir zbere najboljše odbojkarje vseh držav sveta. Argentina je letos bila v skupini 1 (Grupo 1) in tekmovala v Braziliji,
na Poljskem in v Iranu. V tej skupini so bile tudi ZDA, Iran, Brazilija, Italija, Francija, Rusija in Srbija. Po
zahtevnem večmesečnem treningu v CeNARD (Centro de alto rendimiento), se je argentinska reprezentanca pripravila na turnejo in odpotovala 16. junija v Rio de Janeiro, sedež prvih tekem Svetovne Lige. Trener Julio Velazco je izbral 14 igralcev, da se udeležijo tega turnirja, med njimi tudi Kristjana. Prvi konec tedna je Argentina igrala proti Braziliji, ZDA in Iranu. Predvajali so tekme po kanalu TyC sport in tako smo lahko navdušeno spremljali in sledili argentinski selekciji. Kljub visokemu nivoju naših športnikov, Argentina ni žela zmage nad močnimi nasprotniki.
Naslednji teden se je delegacija odpeljala na Poljsko, v mesto Lodz. Na slovanski zemlji, je Argentina odigrala tekme proti Poljski, Franciji in Rusiji. Tu se je naša reprezentanca močno izkazala, predvsem z zmago proti Franciji in naslednji dan proti Rusiji, ki je bila zmagovalec zadnjih Olimpijskih iger pred štirimi leti ter dobi-telj bronaste kolajne zadnjega svetovnega turnirja; Francija pa zmagovalec Word Lige 2015. To je dvignilo samozavest našim fantom, ki so se polni zagona in navdušenja, odpeljali v azijsko državo - Iran. Nastanili so se v mesto Teh ran in odigrali zadnje tekme, zdaj proti Italiji, Srbiji in Iranu. Največji uspeh je dosegla naša reprezentanca, ko je
premagala Srbe 3-0, saj se je prav Srbija izkazala za najmočnejšo ekipo, ki je osvojila prvo mesto tega svetovnega turnirja - Word Lige 2016.
Ob tem opisovanju, naj omenimo, da je za Kristjana letos izredno uspešno leto. Vseskozi je igral kot naslovni igralec in bil med najboljšimi napadalci turnirja. S trudom, disciplino, resnostjo in zavzetostjo je že deset let del Selekcije, ki predstavlja našo argentinsko državo.
Vsak profesionalni športnik pa
strmi za ciljem, da bi kdaj doživel in tekmoval na Olimpijskih igrah, ki jih prirejajo vsaka štiri leta. Zadnje so bile v Londonu, leta 2012. Kristjan je bil tudi takrat izbran, da sestavi skupino najboljših argentinskih odbojkarjev in doživel srečo, po kateri hrepeni vsak športnik. Naslednji mesec, od 5. do 21. avgusta, bomo ponovno priče Olimpijskih iger, tokrat v Rio de Janeiro, v Braziliji. Predstavili se bodo elitni športniki sveta, ki bodo tekmovali v najrazličnejših panogah. Tudi Kristjan je znova med dvanajstimi izbranimi igralci Argentine, da se udeleži tega športnega fenomena.
Vsa slovenska skupnost je ponosna nanj in mu čestita ter želi veliko uspeha in veselja, ob dosegu visokega cilja.
BLAŽENI CURA BROCHERO (26)
Raziskava o življenjskih pogojih v Sloveniji je pokazala, da je bil lani vsak peti Slovenec zelo zadovoljen s svojim življenjem. Tako vsaj poroča STA (Slovenska tiskovna agencija).
Trdi, da sreča ni nekaj, česar se lahko naučimo, sreča je nekaj kar čutimo in tega čustva nam nihče ne more vzeti. Ko enkrat spoznamo kaj je v življenju resnično pomembno, je vsakdanjik veliko lažji. Le en nasmeh, topla beseda in objem lahko ustvarijo popoln dan.
Že res, da ko pogledamo naokoli, ni vse tako »rožnato«, a zakaj bi se obremenjevali s stvarmi, ki nas spravljajo v slabo voljo in na njih nimamo neposrednega vpliva.
Ne moremo spremeniti celotnega sveta, lahko pa svojega. Razmislimo o tem kaj nas v življenju moti in se potrudimo kaj spremeniti. Dan za dnem se nad vsem pritoževati ni dobra ideja, predvsem pa takšno početje ne prinese pozitivnih rezultatov, nam pa marsikaj oteži.
Ni denar tisti, ki vas bo dolgoročno osrečil, zagotovo pa ni zanemarljiv. Je nujno potreben in ni se potrebno sramovati, če s svojim trudom in podjetnostjo pridete do nekoliko višjih zaslužkov. Mnogo podjetnikov pravi, da ne upajo zaupati javnosti^ koliko zaslužijo, ker jih takoj označijo za »kradljivce«. Žal marsikdo pozabi, da ti uspešni podjetniki delajo tudi takrat, ko nihče drug ne, mislijo na delo tudi takrat, ko tisti drugi sproščeno klepetajo ob kavi, in se odrekajo družinskim radostim, ker je od njihovih poslovnih odločitev, ki morajo biti izvedene v pravem trenutku, odvisna ne samo družina, ampak tudi morebitni zaposleni.
Lahko bi rekli, da je svet krut, a če ga pogledate skozi nekoliko bolj svetla, mogoče sinje modra očala, postane lahko lep.
Bodite hvaležni Bogu za vsako jutro, ko se zbudite in zagledate sončne žarke ter naredite nekaj zase in za ljudi, ki vas potrebujejo in imajo radi.
Očitno se tega zaveda vse več Slovencev in Slovenk. Med 1 in 10 je vsak peti Slovenec za stopnjo zadovoljstva v svojem življenju izbral 9 ali 10, v povprečju pa so Slovenci zadovoljstvo ocenili s 7.
Kot poroča STA, so s svojim življenjem najbolj zadovoljni prebivalci osrednje slovenske, goriške in gorenjske regije. Prebivalci koroške, pomurske in posavske regije pa so zadovoljstvo ocenili z najmanj točkami. Vsak teden se s prijatelji druži 55 odstotkov oseb, s sorodniki pa 46 odstotkov.
Seveda bi bilo umestno vprašanje, koliko ta sreča ne pomeni morda zapirati oči pred realnostjo politične, ideološke in zgodovinske razdvojenosti, s katero se moramo soočati Slovenci kot narod.
Zbrala in priredila Metka Mizerit
Moraš znati tudi zgubiti
Neko jutro je bi Jože Gabrijel posebno dobre volje in s smislom za humor. Hotel se je šaliti. Pomlad je oblekla v zelenje hribe in po dolinah so cvetele rože. Njegova mula Malacara je bila nenavadno iskra.
Ko je duhovnik zagledal bajto, je razjahal. Želel je popiti nekaj bučk mateja. Blizu hiše je srečal kmeta, ki je delal na polju. Hotel se je malo pošaliti in ga je nedolžno nagovoril:
»Povejte mi rojak, je tukaj veliko bedakov?«
»Ja, gospod, nekaj jih je.«
»Aha, in kaj naredite z njimi?«
Mož je čutil hudomušnost in mu je v istem tonu odgovoril:
»Kaj naredimo, gospod? Pošljemo jih v Cordobo.«
»Ah, da, poglejte no; in zakaj?«
»Da postanejo duhovniki.«
Mož ga je prehitel in duhovnik se je dobrovoljno nasmejal in pripovedoval:
»Poglejte, kmeta, pa me je ugnal.«
Podkupovanje s cigarami
Brochero je včasih kadil, vendar ne pogosto, ker to ni bilo v skladu z njegovim asketskim značajem. Če je dobil v dar pristne kubanske cigare, jih je spravil kot psihološko orožje. Trdil je, da so najboljše orožje s katerim premaga notarja in uradnike, da ga pustijo k višjim oblastem ali dobrotnikom, ki jih je potreboval.
Na ta način je prišel v pisarne raznih poslancev, ki so bili masoni ali proticerkveno usmerjeni in je pridobil njihov glas za svoje človekoljubno delo.
Pastir, ki je dišal po ovcah
Sir, zelišča in medeni sirupi
Jože Gabrijel je prejel veliko pomoči od mnogih oseb. Vsem se je zahvalil z živo besedo, s pismom, telegramom in vsem je pusti znak svoje hvaležnosti. Opravljal pa je tudi umetnost zahvale z majhnimi pozornostmi. Vsakič, kadar je potoval v Cordobo ali Buenos Aires, je nosil s sabo torbe majhnih hlebčkov sira, steklenice medenega sirupa ali medu, zdravilna zelišča, ovčje kože in jih delil med prijatelje in dobrotnike.
Ta darilca bodo govorila o njem in dosegla, da njegove prošnje ne bodo spale v predalih oblastnikov.
Nikdar za sebe
Prelat, ki je imel široko socialno rahločutnost kot msgr. Tiserra je pohvalil veličastno delo duhovnika Brochera in ga razglasil, da je »znameniti dobrotnik ljudstva«. Vendar drugi prelat, ki je bil drugače razpoložen, ga je pisno posvaril, »da pušča župnijo, ker se ukvarja s političnimi zadevami.«
Ta tožba, da zanemarja župnijo in svoje ljudstvo, je ubogega duhovnika zelo ranila. Vendar se ni obnašal kot otrok: ni jokal, ni našteval svojih zaslug, ni dvigal prahu, niti škandalov, ni se jezil pred prijatelji, ampak je mirno branil svoj položaj. »V moji odsotnosti vernike in delo opravlja kaplan in če pri svojih političnih prijateljih prosim za napredek pokrajine, je to le v prid mojih ubogih faranov.« Ko je to razjasnil, ni več govoril o tem, niti s prstom ni mignil, da bi zbrisal hud opomin.
Res je, da je duhovnik Brochero v svojem življenju imel veliko stika z politiki in visokimi vladnimi osebnostmi, vendar vedno v prid svojih ljudi in za napredek dežele.
Zasipal je s pismi in telegrami vladne može, da bi
dobil pomoč za svoje delo, vendar se ta denar njega ni nikoli dotaknil. Nikoli ni prosil za osebne potrebe. Bil je božji človek; njegovo geslo je bilo: »Kolikokrat hočete, sem vedno za vse.«
Tudi kadar se je politični položaj spremenil in se je sreča njegovih prijateljev zamajala, jim je ostal zvest. Ko je dr. Juárez Celman, zaradi političnih pritiskov in težav odstopil kot predsednik države, je Brochero ohranil do njega prijateljstvo in naklonjenost.
Duhovnikov strah
V	življenju dr. Juárez Celmana ni manjkalo političnih vstaj in revolucij. V nekem takem položaju se je Brochero znašel v vladni palači v Córdobi. Krogle so žvižgale okrog in smrad po smodniku je še bolj vznemirjal duhove.
V	tem ozračju se je duhovnik, vajen miru in svežega gorskega zraka, čutil zmedenega zaradi napada in je iskal stol, kamor bi se usedel in umiril živce.
Kasneje, ko se je vse umirilo in so navzoči živahno pripovedovali o dogodkih, je eden izmed njih sarkastično vprašal duhovnika, zakaj je iskal stol. Ta mu je iskreno pojasnil:
»Kako ne bi iskal stola! Ustrašil sem se in si mislil, da je po meni.«
Smeh, ki je sledil, je prezračil pljuča in vsem pomiril živce.
Brochero se je hitro odpravil iz mesta, prej pa je še precej grenko označil dogodek.
»Strela, so Cordobčani razgrajači! Rečem vam, da je bolje prebivati med mojimi hribovci in živalmi. Tam, če je kaj narobe, uredimo z brcami, tukaj te obsujejo s svincem, kar je res nevarno.
(Dalje prihodnjič)
Svobodna ?01fi nro 28indd 4
SVOBODNA SLOVENIJA • 28. julija 2016	Stran S
NOVICE IZ SLOVENIJE
OPTIMISTIČNI KAZALNIKI
Kazalnik zaupanja potrošnikov v Sloveniji se je julija na mesečni ravni zvišal za tri odstotne točke, predvsem zaradi bolj optimističnih pričakovanj glede finančnega stanja v gospodinjstvu in brezposelnosti. Kazalnik je medtem za eno odstotno točko višji kot v enakem obdobju lani in za dve odstotni točki nižji od povprečja prejšnjega leta.
SLOVENIJO ZANIMA PLINOVOD IZ RUSIJE
Slovenijo zanima oživitev projekta izgradnje plinovoda Južni tok, ki so ga sicer Rusi zamrznili konec leta 2014. Trenutno sicer o tem ni nobenih uradnih pogajanj, bo pa verjetno na mizi pogovorov ob obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina.
ANIN SKLAD V DOLENJSKIH TOPLICAH
Ustanova Anin sklad je v Dolenjskih toplicah organizirala poletno srečanje družin z več otroki. Za več kot 300 udeležencev so pripravili kopanje v bazenu, nogomet, badminton, pohod in delavnice. Srečanje je potekalo pod geslom Pričakujem ... vendar pozabljam.
NA LETALIŠČU BO ZAČEL POUK
Na ljubljanskem letališču bo ob koncu letošnjega leta odprla vrata Fraportova letalska akademija. Njen glavni namen je zadostiti izobraževalnim potrebam letališč iz skupine Fraport (upravnica brniškega letališča) in širšega trga. Vodenje in upravljanje akademije bo zaupano Aerodromu Ljubljana.
RAZŠIRILI BODO VPADNICO V KOPER
Ministrstvo za infrastrukturo, Mestna občina Koper, Družba za avtoceste Republike Slovenije in direkcija za infrastrukturo so v Kopru podpisali dogovor o razširitvi bertoške vpadnice s sedanje dvopasovne ceste v štiri -pasovnico. Vloga naj bi bila vredna med tremi in petimi milijoni evrov, gradnja naj bi bila končana v dveh letih. Bertoška vpadnica bo ob ureditvi enega ali dveh novih vhodov v Luko Koper mesto razbremenila tovornega prometa.
USPEŠNA PRENOVITEV VOJAŠKEGA LETALIŠČA
Na vojaškem letališču Cerklje ob Krki sta pristali ameriški lovski letali F-16. S pristankom sta potrdili uspešnost njegove prenove in njegovo usposobljenost ter hkrati usposobljenost letališkega osebja za sodelovanje v najzahtevnejših Natovih operacijah. Približno 66 milijonov evrov vredno prenovo letališča bodo kmalu končali.
PO SVETU
BOJAZEN PRED SAMOTARJI
Evropski policijski urad Europol je v tem tednu opozoril na porast krvavih dejanj, ki jih zagrešijo tako imenovani »volkovi samotarji«. Predvsem zadnji dogodki kažejo, da jih je težko preprečiti. Po podatkih Europola je lani v Evropski uniji v terorističnih napadih umrlo 151 ljudi, več kot 350 jih je bilo ranjenih. Za zapahi je pristalo 687 osumljencev, med njimi je bilo 198 zapriseženih džihadistov. Čeprav je za zadnje teroristične napade odgovornost prevzela Islamska država, Europol v posebnem poročilo ugotavlja, da jih ta skrajna skupina ni načrtovala, logistično podprla ali neposredno izvedla. Povezava med njimi in tako imenovanimi »volkovi samotarji«, ki so jih izvedli, naj bi bila torej šibka, čeprav so izrekli zvestobo ali Islamski državi ali Al Kaidi, ki sta v preteklosti muslimane, ki živijo na Zahodu, pozvali h krvavim dejanjem.
PODNEBNI CILJI
Evropska komisija je v preteklem tednu razkrila načrt za uresničitev zastavljenih podnebnih ciljev za zmanjšanje izpusta toplogrednih plinov v povezavi do leta 2030. Predlog, ki temelji na delitvi bremen med državami, gospodarsko močnejšim članicam nalaga večji napor pri zmanjšanju izpustov. Slovenija naj bi zmanjšala izpuste za 15 odstotkov glede na leto 2005. Predlog predvideva zavezujoče cilje za zmanjšanje izpustov toplo-grednih plinov za posamezne države članice v obdobju od leta 2021 do 2030. Ti cilji se nanašajo na najpomembnejše gospodarske sektorje Evrope, in sicer promet, stavbni sektor, kmetijstvo, rabo zemljišč in gozdarstvo ter ravnanje z odpadki.
KANDIDATA PRIPRAVLJENA
Newyorški milijarder Donald Trump je po skoraj tednu dni govorov na nacionalni konvenciji stranke v Clevelandu sprejel predsedniško imenovanje republikancev in napovedal osvojitev Bele hiše z zmago proti
PISALI SMO PRED 50 LETI
OHRANIMO TRADICIJE SLOVENSTVA
Povezani moramo biti v času. Čas teče skozi nas nepretrgoma. V tem toku ni presledkov. A v našem posebnem primeru je to težko izvesti. Ostati zasidran v preteklosti, ki se dogaja na drugi strani sveta, je za nas zdomce težje kot za druge.
A čim težje je to, tem močnejši moramo biti, tem globlje moramo seči. Na vse načine moramo poskušati, da ohranimo vez med domovino in nami, med slovenskih izročilom in tukajšnjim svetom.
Ohranimo tradicijo slovenstva, ohranimo zaklad evropske kulture, ki smo ga prinesli s seboj. Poskušajmo to predati naši novi generaciji, ki je rojena tukaj in tudi tukaj živi, a se še vedno čuti slovensko, kajti le tako bo imela trdno podlago, nepretrgano nadaljevanje med prej in sedaj, na kateri bo lahko brez strahu gradila svoj značaj in svojo prihodnost.
(TD, Mladinska vez)
SLOVENCI V ARGENTINI
Misli k dnevu dobrodelnosti. ... Potrebe med rojaki so čedalje večje. Velikodušno se odzovimo vabilu Vincencijeve konference in darujmo v njen sklad za potrebe v notranjosti republike. Nabirke bodo po večini v nedeljo, 24. julija, pri slovenskih mašah.
Razstava verskega tiska je bila v nedeljo, 17. t. m. v Slovenski hiši. Priredila jo je verska revija Duhovno življenje ter je bila zanimiva in poučna. Otvoril jo je msgr. Anton Orehar, predavanje o katoliškem verskem tisku med slovanskimi izseljenci v Argentini in med izseljenci v Evropi je imel vseučiliški profesor dr. Tine Debeljak. ...
Veselo popoldne SDO-SFZ v Slovenski hiši.
Prvi skupni družabni sestanek vse mladine je bil v nedeljo, 10. julija, ob 16. Ob napovedani uri je bilo v Slovenski hiši v Buenos Airesu nad 200 deklet in fantov! Res rekordna številka za take popoldneve. ... Za konec pa seveda povabim še fante, ki jih to pot ni bilo v našo družbo, na prihodnjo čajanko, da ne bodo imela dekleta prevelike večine. Bilo jih je namreč 150, nas fantov pa samo 60! ...
(Svobodna Slovenija, 21. julija 1966 - št. 29)
demokratki Hillary Clinton. Je pa razočaral z govorom, v katerem je ponovil vse, kar je že povedal med kampanjo. S tem se je sklenila nacionalna konvencija republikanske stranke. Ta teden poteka demokratska nacionalna konvencija v Philadelphii, kjer bo potrjena Hillary Clinton.
KAM GRE TURČIJA
Turške oblasti so po nedavnem spodletelem vojaškem udaru izdale sodne naloge za prijetje za 42 novinarjev. Kolnski kardinal Rainer Maria Woelki je medtem turškega predsednika Erdogana pozval, naj ohrani demokracijo v Turčiji. V kolumni za revijo Stern je pohvalil proteste proti vojaškemu udaru, hkrati pa izrazil zaskrbljenost, da so le maloštevilni povzdignili svoj glas, ko je šlo za to, da bi ljudi zaščitili pred policijskim nasiljem in diktaturo posameznika.
OBSODBA KARADŽICA
Radovan Karadžic se je pritožil na obsodbo haaškega sodišča, ki ga je marca kaznovalo s 40 leti zapora zaradi genocida ter ostalih zločinov med vojno v Bosni in Hercegovini. Karadžic je prepričan, da je bil deležen političnega sojenja. Kot dodaja njegov odvetnik Peter Robinson, so sodniki že v naprej predpostavljali, da je kriv in nato izrekli sodbo, ki je takšno prepričanje opravičila.
RESUMEN DE ESTA EDICION
LOS OBREROS MIGRANTES
Hay un fenómeno particular en Eslovenia: los obreros migrantes. Se trata de personas que no han encontrado trabajo en su país y deben buscarlo cruzando la frontera, especialmente en Austria y también en Alemania. Su problema radica en que, en el país donde trabajan, pagan los impuestos correspondientes. Pero también los pagan en Eslovenia. En un principio era un monto menor, pero ahora se incrementó sensiblemente y muchos quedaron con deudas importantes con el fisco. Las negociaciones no llevaron a buen puerto. Entonces crearon un sindicato. Pretendieron convocar a un refe-rendo pero el presidente del parlamento no los habilitó. Tampoco sirvió la queja en la Corte Suprema. Ahora presentaron su queja en la Corte Europea de Estrasburgo, esperando ser atendidos. (Pág. 1)
POR LA MEMORIA
El gobierno nombró a los miembros de la Comisión encargada de investigar y llevar adelante la tarea de descubrir y ordenar piadosamente los lugares de las fosas comunes. Son lugares donde quedaron los restos de quienes fueron ajusticiados por el régimen comunista, al terminar la Segunda guerra mundial. Se trata de más de 600 enterramientos, donde yacen las víctimas de una de las barbaries más espantosas de la historia eslovena. El número, calculado por encima de los 100.000 asesinados, conmueve y clama por la justicia. La Comisión debe buscar la verdad de esas fosas y tratar de dar sepultura humana y cristiana a quienes fueron ajusticiados sin juicio y sin piedad. Es un paso necesario, pero no suficiente, para lograr la reconciliación, sin la cual el pueblo esloveno no podrá aspirar a un futuro de paz y felicidad. (Pág. 1)
FESTEJO POR LA INDEPENDENCIA
En el curso esloveno de Balantičeva šola, en el Naš dom de San Justo, alumnos padres y maestros participaron de una fiesta, para celebrar los 25 años del estado independiente de Eslovenia. Los abanderados portaron los símbolos de ambas patrias y los presentes entonaron los dos himnos. Hubo luego cantos y recitados, interpretados por los alumnos. En los discursos se enfatizó que el mejor homenaje a la patria de origen es conservar los valores que nos legaron nuestros antepasados y mantener la lengua eslovena. Terminado el acto los presentes pudieron disfrutar de las cosas ricas, preparadas por los padres, entre las que se destacaba una gran torta, hecha especialmente por el cumpleaños de Eslovenia. (Pág. 3)
CULTURA Y POLÍTICA
En una reciente velada, organizada por la Acción Cultural Eslovena, se presentó la señora Ljudmila Novak, presidente dela partido Nueva Eslovenia. Fue durante su visita a la Argentina, que tuvo gran repercusión. La visitante, que fuera ministra para los Eslovenos por el mundo, diputada en el parlamento europeo y es actualmente diputada del parlamento esloveno, brindó su visión de la situación política, económica y social de nuestra patria de origen. Asistió numeroso público que al final de la exposición formuló preguntas que fueron respondidas por la disertante. (Pág. 3)
CRISTIAN A RÍO
Cristian Poglajen es un conspicuo miembro de la colectividad eslovena en la Argentina, pero también es un excelente jugador de vóleibol. Tan es así que, desde hace mucho, es convocado para formar parte del seleccionado argentino. También fue llamado ahora, en las proximidades de las olimpíadas de Rio. En las instancias previas el equipo intervino en la copa mundial, donde la Argentina le ganó a grande potencias de es deporte, entre ellos Francia, Rusia y Serbia. A Cristian y al equipo argentino les deseamos en Río la mejor de las suertes. (Pág. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Jorge Komar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: svobodna.ba@gmail.com Za Društvo ZS: Jure Komar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Metka Mizerit, Marko Kremžar, Alenka Belič Fantini, Lučka Oblak, Katica Cukjati in Irena Poglajen.
Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 1300.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ XXXX.-; beli papir $ XXXX.-; Bariloche; $ XXXX.-; obmejne države Argentine, XXX.- US dol.; ostale države Amerike, XXX.- US dol.; ostale države po svetu, XXX.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, XXX.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
Svobodna_2016_nro_28.¡ndd 5	26/07/16 14:37
Stran 4
11 de agosto de 2016 • N 30
MALI OGLASI
SLOVENCI IN SPORT
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones - Asesoramiento nueva ley de ajuste previsional. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4482-5606 Cel: 15-6447-9683 mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
PSICOLOGIJA Lic. Verónica. Selan - M.N. 61199. Psicoterapia individual, de pareja y familia. Atención psicológica para adolescentes y adultos. Libertad y Av. Corrientes - Zona microcentro-Tribu-nales. Tel.: 15 5869 8650. E-mail: ve-roselan@yahoo.com.ar Horario de atención: Lunes a Viernes 9 a 13 hs.
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!
PREDSTAVITEV SLOVENSKIH OLIMPIJCEV
V Kopru so se pred odhodom v Rio de Janeiro v bolj sproščeni podobi predstavili slovenski olimpijci. Srečno pot jim je ob tej priložnosti zaželel predsednik republike Borut Pahor.
Večerna prireditev je bila sicer vrhunec celodnevnega dogajanja v Kopru, ki je bil v znamenju športa. Tako je predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec pojasnil, da „Rio postaja čudovita realnost našega novega skupnega izziva" in s tem povzel pričakovanja pred bližnjimi igrami v Južni Ameriki. Ob tem je izrazil ponos nad člani olimpijske reprezentance, ki so po njegovih besedah prvi cilj dosegli že z uvrstitvijo na letošnje igre. Vsem je zaželel, da bi v Riu izpolnili svoja pričakovanja v okviru lastnih zmožnosti.
Poleg olimpijske odprave se je pred koprskim občinstvom na nabito polnem Titovem trgu predstavila tudi osemčlanska ekipa parao-limpijcev, ki bo v Riu nastopila septembra.
SLOVENEC KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA
Do izteka roka za oddajo kandidatur za predsednika Evropske nogometne zveze (Uefa) so se prijavili trije kandidati za naslednika Francoza Michela Platinija. Med njimi je tudi predsednik Nogometne zveze Slovenije , Aleksander Čeferin (foto), ki je za mnoge favorit za vplivno in prestižno funkcijo. Ostala dva sta Michael
van Praag (predsednik holandske nogometne zveze) in Ángel María Villar Llona (predsednik
najmočnejšem razredu v češkem Loketu osvojil drugo mesto in še povečal naskok v SP Gajser
španske zveze).Volitve bodo 14. septembra v Atenah.
MOTOKROSIST GAJSER POVEČAL NASKOK
Slovenski dirkač Tim Gajser, vodilni v skupnem seštevku elitnega razreda MXGP je v
je z novimi 44 točkami v SP zdaj že pri 576 točkah in je še povečal naskok v SP Najbližje je Italijan Antonio Cairoli s 467, tretji pa Nagl s 451.
NAPREJ V TRETJI KROG
Nogometaši Maribora in Domžal so se edini uvrstili v tretji krog predkroga evropske lige. Slovenski podprvaki so v Sofiji proti Levskem igrali 1:1 in se z golom Marcosa Tavaresa v 68. minuti uvrstili v tretji krog, kjer bodo igrali proti škotski ekipi Aberdeen. Domžalčani so na domačem igrišču z 2:1 premagali Šahtjor Soligorsk. V 3. krogu se bodo pomerili z West Hamom.
Požar na Sveti gori
Poklicni in prostovoljni gasilci so danes uspeli pogasiti požar, ki ga je na pobočju Svete gore (Skalnice) nad Mrzlekom na Goriškem v ponedeljek zanetila strela. Da požar ne bi
ponovno vzplamtel, območje z vodo še vedno zalivata dva helikopterja.
Kot je povedal vodja intervencije Andraž Pavlin bo ena ekipa gasilcev nadzorovala požarišče na vrhu Svete gore, ostala bo tudi še izvidniška točka na Sabotinu, od koder je lepo vidno celotno območje, kjer je divjal požar. Ogenj je po prvih podatkih zajel med 15 in 20 hektarov veliko območje v strmem in zaradi podrasti skoraj neprehodnem pobočju. Gašenje je bilo oteženo tudi zaradi strmega pobočja in kraškega terena.
_____ Gašenje so nadzorovali in ob pozivu
priskočili tudi na pomoč pirotehniki. Območje je kljub stoletni časovni odmaknjenosti še vedno polno neeksplodiranih ubojnih sredstev. Pavlin je povedal, da so izven požarišča, ki so ga pregledovali zaradi neposredne bližine požara, pretekli ponedeljek našli 13 topovskih granat. Potem pa so tam, kjer je bil požar že pogašen, našli še tri granate.
»Vendar je bila temperatura zaradi gašenja prenizka, tako da na srečo ni prišlo do eksplozije,« je še dejal Pavlin. Pri gašenju požara je v dveh dneh sodelovalo okrog 160 gasilcev in predstavniki drugih reševalnih služb in policije, skupaj do 200 ljudi.
OBVESTILA
NEDELJA, 31. julija:
Srečanje molivk in molivcev Živega rožnega venca, ob 15,30 v cerkvi Marije Pomagaj.
SOBOTA, 6. avgusta:
Ob taktu barv v Slovenskem domu v San Martinu, ob 20. uri; razstava in koncert: tango večer.
NEDELJA, 7. avgusta:
Prijateljsko kosilo za misijon Petra Opeke, v Našem dom v San Justu. NEDELJA, 14. avgusta: Romanje v Lourdes, ob 10. uri.
Od 19. avgusta do 21. avgusta: duhovne vaje za može in žene, starejša dekleta in fante v domu duhovnih vaj Maria Auxiliadora v San Miguelu.
OSEBNE NOVICE
Nova diplomanta
V	torek, 19. julija 2016, je na buenosaireški katoliški univerzi - UCA, končala študije Ana Lucija Malovrh in prejela naslov Licenciada en Psicopedagogía.
V	torek, 19. julija 2016, je na Tehnološkem institutu v Buenos Airesu - ITBA, končal študije Toni Podržaj in prejel naslov Ingeniero en Petróleo.
Novima diplomantoma čestitamo in želimo obilo uspehov!
Smrt
V	Lomas del Mirador (San Justo) je umrla Cveta Bras roj. Langus (90). Naj počiva v
miru!
OČI"IR nrr\ OS inHrl R	OR/n7/1R 1/IQ7