V eìjsi: za celo leto 4 krone (2gld.) IVJmj.i vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Eokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat. S prilogo ,,Domoljul)“ za koroške naročnike. Denar naj se pošilja pod napisom : Upraviiištvo ^Mira44 v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se naprej. plačuje Leto XXIÌI. V Celovcu, 1. septembra 1904. Štev. 35. Pozor! — Slovenska društva — Pozor! Že sedaj naznanjamo, da bo v nedeljo dné 18. septembra t. 1. na Velikem Strmcu nad Vrbo vsekoroški mladeniški shod, ki se bo pečal z vele-imenitno nalogo, katero si stavljajo naša nepolitična društva: „Kako skrbeti za doraščajočo mladino4', kar se bo razpravljalo v štirih temeljitih govorih. Predavali bodo najboljši govorniki naši. Natančne vsporede bomo razposlali pravočasno. Na tem shodu bodo nastopili tudi miadeniči-governiki iz posameznih društev.. Vam, ki je mladina izročena v varstvo in pouk, očetje in gospodarji — in ti mladina, naša dika, naš up in ponos, prihitite trumoma na ta veličastni shod ! Prosimo tudi rodoljube iz sosednih slovenskih dežel, da bi nas počastili v obilnem števila ! Korošici pododbor „hrščanslco-socijalne Zveze11. i Zadnje ljudsko stelje na Koroškem. Praška „Politik“ je objavila sledeči članek iz Koroškega: Znano je kako se je postopalo pri zadnjem ljudskem štetju v letu 1900. posebno na Koroškem, kjer so vsled stroge ^objektivnosti fnepri-stranosti) štetev izvršujočih komisarjev brez' sledu izginili tisoči Slovencev, število Nemcev pa je silno narastlo. Primerjajmo le številke iz leta 1890. z onimi iz 1. 1900., in takoj vidimo, s kakšnimi nenaravnimi sredstvi se je ravnalo in kaj je stroga „nepristranostu c. kr. okrajnih glavarjev in šte-jujočih komisarjev počela, da se je dosegel takšen resultat (izid). To so naravnost umotvori umetnega spreobračanja, katerih ni treba biti sram nobenega čarovnika. Zelo zanimivo je v tem oziru celovško okrajno glavarstvo, kjer je bilo v 1. 1890. 37.977 Nemcev in 26.387 Slovencev, v 1. 1900. pa 44.034 (4- 6057) Nemcev in 20.904 (— 5423) Slovencev. Y dopisu, v katerem tamošuji c. kr. okrajni glavar povdarja velikanski prirastek nemškega prebivalstva, se omenjajo tudi sredstva, katera rabi vlada, da pospešuje ponemčevanje slovenskega ljudstva. Tu se glasi dobesedno: „Ne smemo spregledati vpliva izvrstnih utrakvističnih èol na Koroškem, ki ua željo (— prav dobro) tukajšnjih Slovencev njim priliko ponudijo, da se priučijo nemščine/ (Tako je poročal znani prijatelj Slovencev baron M a c Nevin. Op. uredn.) Iz tega se vidi, da so pri vsakem, ki je priznal, da zna nemški, upisali nemški občevalni jezik. Okrajni glavar slavi s svojimi pripombami o umetnem zmanjšanju slovenskega prebivalstva to zmanjševanje kot uspeh svoje vlade tgg navajal kot sredstva za-to „ izvrstne utrakvistične šoIelV C) drugih sredstvih, ki so jih rabili, molči. C. kr. okrajni glavar v Beljaku, Hans Schuster, poroča j,zmagoslavno" o ljudski štet vi : „Po-sebno pomenljiva prikazen je nazadovanje slovenskega prebivalstva na korist nemškemu, katero (nazadovanje) znaša 4'6 odstotkov. Dočim smo šteli 1. 1890. 604 odstotkov Nemcev in 36-8 odstotkov Slovencev, pripada po novi štetvi 65 odstotkov Nemcem in 32-2 odstotkov Slovencem. Bog ob-vari, da bi pripisovali kako krivdo štetev izvršujočim komisarjem, obratno se sme reči, da ti komisarji v slovenskih občinah pri vpisovanju nemškega občevalnega jezika niso bili posebno strogi, iu marsikateri rojen Nemec se je dal vpisati s slovenskim občevalnim jezikom." Iz teh opomb okrajnega glavarja, katere še bolj jasno kažejo uspehe umetnega zmanjševanja slovenskega prebivalstva, se razvidi, da se je tudi na Koroškem ravnalo po pravilih hakatizma in da se je ljudem, ki se čutijo Slovence, prigovarja!^ da so no rodu Nemci, m motajo torej priznati "nemški občevalni jezik. Tudi beljaški okrajni glavar hvali ponemčevalno moč ljudskih šol in piše: „Ker se slovenski občevalni jezik po celi' dežeii zmanjšuje, se mora to nazadovanje pripisovati šolam v katerih se temu ljudstvu priljubi nemški jezik in ga potem tudi pri svojih opravilih kot koristnega govori/ S temi besedami hoče na vsak način zagovarjati komisarje, kateri so slovenske prebivalce kar v množicah silili k nemškemu občevalnemu jeziku. To je baje storila šola! Ali takih uspehov šola vendar ne more imeti, da bi vsi prebivalci jedne občine, ki so se v 1. 1890. šteli za Slovence, naenkrat brez vsakega zunanjega povoda napovedali nemški občevalni jezik. (Dalje prihodnjič.) Organizacija nepolitičnih društev iia Koroškem. ii. Najvažnejši in pa tudi najtežavnejši posel si je izbral odbor nepol. društev s tem. da bo skrbel za govore iu govornike. Pa to je tudi najbolj potrebno. Saj naša društva spè ali hirajo skoro samo zaradi tega, ker ne morejo dobiti pravih govornikov. Novo izvoljeni odbor bo skušal zmožne talente poiskati, zbirati ter jih zapisati v poseben zapisnik. Olikani rodoljubi, posebno tisti, kateri so obiskovali višje šole, ter imajo tudi sredstva pri rokah, temeljiteje se pečati s tem aii onim vprašanjem, se bodo naprosili, da nam pomagajo, sodelujejo. Odbor bo razdelil vso tvarino, katera tvori, splošno izobrazbo človeka sedanjega časa, m katera je še posebej potrebna koroškim Slovencem, posebno mladini, v posamezna vprašanja. Iu ta vprašanja se bodo poslala posameznim rodoljubom, da jih rešijo kolikor mogoče stvarno, zanimivo in poljudno. Naprošeni gospodje naj bi rešili vprašanja pismeno, ter jih poslali ali vsaj naznanili sedanjemu' odboru. Za sedaj enkrat se bo sestavilo 30 do 40 vprašanj, oziroma poljudno - znanstvenih razprav ali govorov. Posamezna društva bodo dobiia poseben imenik člankov in govornikov. Izberejo si potem iabko, kar jim najbolj dopade, m kar je potrebno za doiičuo društvo. Odbor bo potem posredoval z gosp. govornikom. Ce more, naj pride sam predavat svoj govor, če ne, pa naj ga pravočasno pošlje društvu, ki ga potem izroči sposobnemu udu, na pr. nadarjenemu mladeniču, ki se ga nauči in predava. Koliko koristi bo zrastio iz tega! Število govorov oziroma pisanih razprav bo seveda leto za letom rastlo. Posamezna društva tudi lahko poročajo srednjemu odboru, o čem bi rada imela predavanja. Odbor se bo potem že potrudil, da dobi za to pravi vir in pravo moč. Posebno dobro sestavljeni govori bi se tudi objavljali v „Mir“-u ali v posebnih malih podučili h bukvicah v velikosti in ceni enakih na pr. Haderlapovim „K o roški m bukvi- J Podlistek Barigeljc II. o naših prijateljih. Nam Slovencem na Koroškem se še ne sanja, kake in koliko dobrih prijateljev imamo med našimi sodeželani Nemci, ali bolje rečeno med nemškutarji in pritepenimi Nemci. Ti so pripravljeni žrtvovati samega sebe vsaki trenotek za naš dušui in telesni blagor. Ker tako presukani še vendar niso, da bi naše uboge duše posamezno odvračali od nam pretečih različnih slovanskih nevarnosti), zalo imajo ti naši prisrčni prijatelji svoja glasila, katerih so nekatera: „Prosti glasovi" ali „Freie Stimmen" v Celovcu ali ..Klagenfurtu". Ti „gla-sovi“ se „prosto“ oglašajo vsaki teden dvakrat, in to, kar vselej povejo,'je vse „prosto“, moreš verjeti ali ne, zato ker so od „freiheitlich“ stranke. To je tako. Tem „glasovom“ namreč je vse prosto, tebi je pa samo takrat prosto, recimo n. pr. slovensko govoriti, kedar te ti glasovi oprostijo in si prej njih gospode poprašal za dovoljenje. Zato je popolnoma nerazumljivo, kako je mogoče — kakor se ti „prosti glasovi" pritožujejo — da si upajo slovenski benediktinci v Celovcu doma vse slovensko govoriti; dalje bi človek kar s kože skočil in tak bežal okoli zemlje, ko sliši pritožbo, da si Slovenci upajo na železniških postajah zahtevati vozne listke slovenski, — in ne eni ne drugi ne gredo vprašat za dovoljenje v Celovec, v Frohlich-gasse 16. Gospodje, kaj pa počenjate? če že vi hečete hoditi po dovoljenja za take stvari v Frohlich-gasse 16 in poslušati te za vas preskrbne in lepe „proste glasove*, ki pravite, da ste omikani in znate i več, ko hruške peč, kako bo storilo to drugo slovensko ljudstvo, ki ni omikano. Menda zato, ker se | omikuje samo v nemških false utrakvističnih šolah. | Mi se "moramo vendar držati strogega reda, drugače | smo izgubljeni. V bodoče tedaj za take slučaje le | lepo ali h Lacknerju ali pa h Doberniku, klobuk ! pod pazduho, marelo v kot, lase poravnaj, pa po- ; trkaj; in ko prideš notri reci: „Tud en tak". Drugo ; se bo potem vse prav razvozljalo, samo glej, da I med tem po slovensko ne kihneš, drugače si iz- ; gubljen za večno, ali se pa zapiši v luterš vero, j potem si spet rešeu. i Zaradi zadnjega podjetja bi se pa bolj vspešno | moral obrniti na tvojega drugega prisrčnega pri-jatelja „Koroški tednik" ali „Karntner Wochenblatt". Ta se oglaša enkrat na teden ; zakaj samo enkrat, ni znano, ali pravijo, da je že bolj glas zgubil iu težko govori, misli se tudi, da zaradi tega, ker irju drugi „giasovi“ sem in tja sapo zapirajo, zato pa tudi včasi po teh mahne z loparjem. Spet drugi pravijo, da se bavi s statistiko odpadanja in pripadanja. Ou namreč natanko šteje tiste poštene ; ovčice, ki so značajno zapustile vero svojih očetov, : in „stramm“ pristopijo potem — kamor kdo hoče. Naša čreda seveda take „štramarje“ izgubi in za njimi žaluje, nna čreda pa po svoji vrednosti take „štramarje" z velikim veseljem sprejme, ako morebiti spet kam drugam ne prestopijo. Ta „Wochenblatt" pravi tudi, da mora biti „vse nemško". Vidiš, nikar se ne poteguj več za svoje pravice, slovenski Korošec, kaj boš prazno slamo mlatil, „Tednika“ vprašaj, naredi tako. kakor pri „prostih glasovih", tukaj moraš tudi še poklekniti, palico seboj pri- nesi, in pridi v enih samih hlačah. Vse drugo se bo dobro izteplo. Tretji tvoj prijatelj pa je „Beljaški časnik" ali „Villacher Zeitung". Ta prežvekuje dvakrat na teden to, kar sta že prejšnja dva ali kar drugi niso hoteli. Vendar moramo biti tudi tej „zajtungi“ koroški Slovenci prav po pasje ponižno hvaležni, da tudi ona po svojem velikanskem vplivu po vsem okroglem svetu tako očetovsko skrbi za uaš slovenski blagor s tem, da blagovoli tudi oua včasi nam pokazati pravo pot iu opozoriti druge zemljane, kako kriva so naša hrbtišča, kako ponižna iu mehka naša plečišča, in kako daleč še naša grobišča, —• ako se oklonimo njihovemu modremu svetu iu rečemo s tako imenovanim novopečenim ljudstvom z „Wmdischgennau/ ua Koroškem: „Jaz sem Slovenec, ali nemškega mišljenja*. Iu to je dobe; svet, dragi rojaki, teh naših treh ljubih koroških modrijanov. Da pokažeš mozà, ako prideš po svetu, delaj tako: Č- prideš v turško mošejo, reci: jaz sem kristjan pa turške vere mišljenja. Ce prideš iz Beljaka v Celovec reci: Jaz sem Beljačau, pa C loškega mišljenja; nasprotno reci: Jaz sem Ce-lovčan pa Beljaškega mišljenja. Dalje reci : Jaz sem Korošec, pa sem Kitajskega mišljenja; jaz sem Janez, ker ste pa tukaj vsi Urhi, sem pa Uršjega mišljenja. Jaz sem gospodar, sem pa hlapčevskega mišljenja; jaz sem zdravnik, pa sem mesarskega mišljenja; jaz imam samo ene hlače, pa če hočejo oui sem takega mišljenja, da jim še te slečem, itd. Vidiš in tvoji dobrotljivi omenjeni prijatelji bodo vzdignili zmagonosno glave in rekli: To je mož, ta skrbi za svoj blagor, ki tako dela kakor mu mi svetujemo. Mislil pa si bo in se cam“. Tudi glavni odbor, „Zveza“ v Ljubljani, nam bo v tem mogla precej pomagati. Snovi za govore bodo v kratkem določene ter poslane tudi požrtvovalnim rodoljubom v izpeljavo in obdelovanje. Dobro vemo, da tu označeno delo ne pojde tako lahko in gladko izpod rok; dobro vemo, da bodemo pri razpošiljanju vprašanj naleteli včasi tudi na neprave, toda enkrat moramo nekaj začeti. Prepričani smo, da je mnogo, mnogo rodoljubov, ki se nočejo kazati v javnosti, ki ne ljubijo shodov in zborovanj, ki se boje javne kritike in nasprotnikov ter časnikov, toda v srcu pa jim vendar gori ogenj in ljubezen do nàroda, do mladine. In ta ljubezen jih bo gnala; vsedli se bodo, listali po knjigah ter pisali, delali za rod — doma za mizo. V to pomozi Bog! Vojska med Rusi in Japonci. Nestrpno pričakuje celi svet, kaj bo s Port Arturjem. Že dne 16. julija so Japonci s skrajno obupnimi napadi poizkušali vzeti trdnjavo. Na tisoče Japoncev je padlo. Rusi so odbili pet navalov s tako silo, da so Japonci v divjem begu pometali od sebe puške in opravo. Imeli so 7000 mrtvih in ranjencev. Japonci so 27. julija štirikrat zaman napadli trdnjavine utrdbe, ko je bil 20. julija njihov poizkus, z nenadnim napadom zavzeti trdnjavo, odbit. Proti 13. ruskemu polku se je navalilo 60.000 Japoncev, a polk je stal kot en mož in je z bajoneti pregnal dvanajstkrat močnejšega sovražnika. Ta dan so Japonci zgubili 10.000 mož. Od omenjenega dne naprej so se naskoki vedno ponavljali; toda kljub temu so japonski vspehi neznatni. Najbolj se branijo Rusi s podzemeljskimi podkopi, napolnjenimi z minami in zemskimi torpedi, katere je iznašel hrvaški ritmojster Zubovic. Ako Japonci pridejo na take podkope, potem Rusi iste s pomočjo elektrike zažgejo in tisoči Japoncev gredo v zrak. Tako ima prav general Pok, ki je izjavil, da če tudi pade Port Artur, bo japonska armada pri tem poizkusu izkrvavela. In v resnici so Japonci že do sedaj izgubili pred Port Arturjem skupaj 75.000 mož. Vsled tega je japonska armada izgubila pogum. Dné 28. avgusta je padlo zopet silno mnogo Japoncev. Tudi jim manjka živeža, med tem ko ga imajo v trdnjavi še dovolj. Gene,-rala Steselja je imenoval car svojim generalnim pribočnikom: Rusi so dobili še večii noeum. Bojne ladije, ki so vdrle, kakor smo že zadnjič omenili, iz portarturske luke, so nekatere priplule poškodovane v nepristranska pristanišča, kjer so jih razorožili in se ne smejo boja več udeležiti, druge so se povrnile v Port Artur. Sklenilo se je s poškodovanimi ladijami zapreti vhod v pristanišče, topove pa spraviti na utrdbe. Eno ladijo so Rusi zgubili v pomorski bitki, namreč „Novik“; na „Rju-riku“ je našlo smrt 812 Rusov. Ko se je vračal admiral Jesen v Vladivostok, po bitki dne 16. avg., ga je vse vladivostoško prebivalstvo nestrpno pričakovalo. Neskončno vrsto ranjencev so prinesli na suho. K tej priči je došel v pristanišče admiral Skrydlov, ki je toplo zahvaljeval moštvo za hrabrost v bitki. Krovi ladij so bili že pomiti, in le tu in tam je madež belega apna kazal, kjer so prej bile smejal v pest: To je človek, ali je ovčjega mišljenja, on je zato, da je tepen in meni služi. Spoštuj, prijatelj, tedaj najprej sam sebe in drugi te bodo spoštovali. Smešsiičar. * Bavarec in Prus sta se prepirala o vojaških zadevah. Slednjič reče Prus: „No, povej mi, kako močna je pri vas ena kompanija?* (Koliko mož šteje.) Bavarec je pa drugače razumel; dal je Prusu tako zaušnico, da je tisti na tla padel, potem pa je rekel: „Tako močen je en mož, zdaj pa sam izračuni, kako močna je cela kompanija.“ * Osveta. „Pomisli, dragi prijatelj, včeraj sem o društvu .... rekel očitno, da je sestavljeno iz samih oslov, in danes berem v časnikih, da so me enoglasno izvolili za častnega uda!“ * Premetena dečka. Dva mizarska učenca neseta omaro k zdravniku in upata, da ju dobro nagradi. Ali gospod pozabi na to. V predsobi se dečka naenkrat spopadeta, tako da zdravnik priskoči, vprašajoč, kaj je povod pretepu. — „Tone je podarjeni denar za-se spravil", kriči prvi. — „Ni res, France ga ima", tuli drugi. — „Nobedeu nima prav“, pravi zdravnik, „precej naredim konec prepiru1'. In vsakemu podari dvajset krajcarjev. * Bolte: „Lekše, tvoje hlače so pa tebi prekratke". — Lekše: „0 ne, ti se motiš Bolte, hlače mi niso prekratke, so le noge predolge." * A: „Kaj pa svinja na sosedovem dvorišču tako neznansko cvili?" — B: „Ker jo koljejo; mar naj zdaj vriska!" še cele luže krvi. Pomorščaki so radostno pozdravljali admirala, in nihče ne bi mislil, da so ti možje ravnokar ušli smrti iz peklenskega ognja. V Mandžuriji je bilo dalj časa vse mirno, sovražnika si nista upala spopasti se. V zadnjem trenutku pa je došla vesela vest o veliki bitki pri Ljaojanu, kjer je bil Kuroki poražen. Objavljamo dobesedne brzojavke, ki jih prinaša „Slovenec" z dne 27. avgusta: Ljaojan, 26. avgusta. Pri veliki bitki je biladanes japonska armada pod Kurokijem poražena. — Berolin, 27. avgusta. „Lokal-Anzeiger“ poroča z dné 26. t. m.: Včeraj je bila vzhodnoodLjaojana huda bitka. Tri divizije Kurokijeve so napadle Ruse. Kurokijeva armada je poražena. Rusi so uničili 32 topov. Pokazalo se je, da je rusko topništvo japonsko daleč nadkriljevalo. — Berolin, 27. avgusta. 34 vrst vzhodno od Ljaojana se je začela bitka. Ruski topovi so povzročili Japoncem ogromne izgube. — Poroča se, da hiti 30.000 Japoncev na pomoč japonski armadi pri Ljaojanu. Dopisi. Velikovec. (Visoki gost.) Dné 26. avgusta ob 4. uri popoldne došel je semkaj nadzorovat de-želnobrambovska polka št. 3 (Gradec) in št. 27 (Ljubljana), ki bivata zdaj povodom vojaških vaj tukaj in v okolici, nadpoveljnik deželne brambe, nadvojvoda Rainer in je bil po okr. glavarju Kle-bel-u in podžupanu, poslancu Gratzhoferju sprejet. Nastanil se je v gostilni Lesnak. Drugi dan potem je bila velika vojaška vaja blizu Št. Jakoba, občina Št. Peter; ob 2. uri popoldne vršil se je obed, katerega so se udeležili: okr. glavar Klebel, poslanec Gratzhofer, feldmaršallajtnant pl. Lačer in drugi višji vojaški dostojanstveniki. Ob 7. uri zvečer se je nadvojvoda zopet vrnil nazaj na Dunaj. Velikovec. (Veteranec umrl.) Dné 22. avgusta je tukajšnje veteransko društvo spremilo k zadnjemu počitku prvega svojega rednega člana, pekovskega mojstra g. Janeza Falkan, ki je umrl tukaj po dolgem bolehanju, star še le 64 let. Mohliče. (Kazen liberalnega široko-ustneža.) Znana je še vsem bralcem „Mira“ strastna gonja mohliških liberalcev za nemško petje in nemške pridige. Zdelo se je, kakor bi bili že zmagovali. Toda „človek obrača, Bog pa obrne". Naenkrat je udarilo v njihove vrste. Zvestega pristaša te liberalne stranke in „štajercijanca“ je doletela zaslužena Kazen. ‘“'V-.si cerKveul Ključar Fr. Pintar p. d. Šulen je namreč dolžil bivšega pro-vizorja v Mohličah, g. J. Dobrovca in organista g. Yavtiž arja, da sta oropala cerkveno blagajno za 400 kron. Slednja sta tožila. Ko je toženec videl, da bo občutno kaznovan, je prosil za poravnavo, kar se je tudi zgodilo pod tem pogojem, da mora javno pred domačo cerkvijo po očitni božji službi preklicati svojo neutemeljeno obdolžitev (kar se je storilo dné 14. avgusta) in poravnati sodnij-ske stroške 110 kron. Za to blamažo se naj Šulen zahvali svojemu liberalnemu mišljenju. Gabrije. (Letina.) Kakor nam je kazala pomlad, biti bi moralo letos prav dobro leto. Žita, travniki itd. vse je prav lepo zelenelo, ter tako obetalo že zanaprej prav dobro poplačati kmetov trud. Toda človek obrača, Bog obrne; prišla je, kakor že znano, binkoštno soboto huda toča, katera je malone vse uničila. Tej toči sledila je potem huda suša, katera je rastlinski rasti mnogo škodovala. Namesto prepotrebnega dežja prišla je dné 20. avgusta okoli 3/4ll. ure po noči zopet huda nevihta. Bliskalo in grmelo je, da je bilo strah in groza. Toča se je vsula, da je je bilo še v nedeljo zjutraj na mnogih krajih prav dosti. Ta toča uničila je še ajdo ter mnogo škodovala ovsu in travnikom. Sedaj imamo zopet deževje in mrzlo je kakor že pozno v jeseni. Treba bi bilo, da bi se po toči poškodovanim posestnikom opustil ali vsaj zmanjšal zemljiški davek. Bog daj, da bi bilo drugo leto boljše. Piiberk. (Strašna nesreča.) V nedeljo dné 21. avgusta vzame 20 letni pastir Aleš Halej puško in se vleže ž njo v senco. Za puško se je kmalu začel zanimati njegov 13 letni stričnik Gr. Potočnik. Ta vzdigne puško, in ker je bila cev namerjena na bližnje osebe, so ga svarili z besedami: „Proč puško!" Omenjeni pastir hoče dečku puško vzeti, pri tem se slednja sproži in zadene 6 letnega Jožefa Grmadnika, kateri se je zadet od 7 šprihov mrtev zgrudil. Zraven nespretnega strelca je bila njegova sestra, ki je bila tudi zadeta; klicaje na pomoč je še letela do hišnih vrat. Tam se je zgrudila in v kratkem je tudi ta izdihnila. — Stariši, pazite na mladino ! Vogrče. (Slovensko ne zna.) V naši šoli moli naš mladi g. učitelj s popolnoma slovenskimi otroci uemšln Očenaš. Načeloik krajnega šolskega sveta ga je opozoril, češ, da se v Vogrčah moli le slovensko. Učitelj mu odgovori: „Bog tudi nemško razume." Na to mu načelnik odvrne: „Vem, da Bog vse jezike razume, a naši otroci ne." Je pač klavern ta odgovor g. učitelja. Isto mu tudi mi moremo reči, da Bog tudi slovensko razume, njemu ni treba spraševati vogrških otrok, kako se reče „Brieftrager“ slovensko. Črna. (Smrt.) Dné 15. avgusta zjutraj so tužno zadoneli naši zvonovi, oznanjajoč nam žalostno in pretresljivo novico, da nam je pobrala nemila smrt s svojo kruto roko zopet enega izmed naše sredine. Vsemogočni Bog je poklical k sebi po daljši in mučni bolezni, previdenega s svetimi zakramenti za umirajoče, 59 letnega vzglednega gostilničarja Fr. Mlinarja p. d. Drofelnika. Bilje značajen mož katoliškega prepričanja, iskren rodoljub in skrben oče. Tudi za župnijsko cerkev je pokojnik mnogo žrtvoval. Kako je bil rajni priljubljen in veljaven mož, to je pokazal veličasten pogreb dné 17. avgusta. Sprevod je vodil domači č. g. župnik, ob asistenci č. g. Fr. Božiča, župnega upravitelja v Javorju. Ob grobu rajnega je čast., g. župnik, zahvaljujoč se za obilno udeležbo, hvalil rajnega lepo in vzgledno življenje ter spodbujal navzoče k posnemanju. Pri tej priliki se je pokazalo, kako pogrešamo pri nas slovenskega pevskega društva, ki bi zapelo pokojnemu slovensko nagrobnico. Morebiti se pa vendar izpolnijo naše želje! Pokojniku pa kličemo: N. v m. p.! Podklošter. V noči od 27. do 28. avgusta je ulomil tat — prej ko ne sta bila dva — v cerkev na Žilici pri Podkloštru. Razdjal je aitar, položil tabernakelj na tla, ga odzadej s silo odprl, da bi prišel do monstrance, katero je potem na kose razlomil in vzel seboj, kar je bilo kaj vredno. Napravil je tudi precej škode na cerkveni opravi. V tisti noči je tudi ulomil v kapelo sv. Križa pri Podkloštru, s silo iztrgal mrežo iz kapelice sv. Antona na potu v Peče in postavil podobo svetnika na cesto. Iz sv. razpela pri Pečah je odtrgal Kristusovo podobo. Prej ko ne bodo poskušali svoje tatinsko delo tudi drugod. Pozor! Št. Lenart pri sedmih studencih. (Ogenj.) Dné 22. avgusta je pri nas začelo biti plat zvona. Na Ločilu se je črn dim visoko proti nebu vzpenjal, šentlenartski in tudi sosedni ognjegasci so hiteli na pomoč. Hitro se je zbralo^ tudi mnogo drugih ljudi, ki so vsi branili in gasili. Šoštarjevega skednja, ki je začel goreti, niso mogli več obraniti, a obranili so vsaj že na pol gorečo zraven stoječo Šoštar-jevo kočo. Ker je potok le kakih sto metrov od Šoštarja, se je požrtvovalnim gasilcem posrečilo, da so s štirimi šentlenartskimi in tremi sosednimi brizgalnicami vsaj sosedne hiše obvarovali. Posebna hvala gre vsem gasilcem, ker so obranili tudi že gorečo kočo Šoštarjevo. Ce bi se slednje ne bilo posrečilo rešiti, bila bi velika nevarnost za celo vas. Na kak način da je začelo goreti, še ni znano ; nekateri sumničijo otroke, drugi pa mislijo na hudobno roko. Bog nas varuj ognja! — Letina je pri nas le komaj srednje dobra. Belega žita je skoraj polovico manj, kakor smo še v začetku julija upali. Sirk, ajda in krompir nam dajejo še upanje. Sadja je le malo lepega, večinoma je črvivo ali pa krastavo in trdo. Slov. Plajberg. (Nemškutarji in vraže.) Da so naši nemcurji res napredni, kaže sledeči dogodek. Na Veliko Gospojnico je v gostilni pri L. naš občinski svetovalec in naročnik nemškutarskega «Štajerca", razkladal svojo modrost, ter se hudoval na tukajšnjega nàrodnjaka, češ, da mu je „zacopral" da so mu voli ohromeli, in če bi si le-ta s „co-pernijo" ne pomagal, bi bil že davno pri kraju. Ko mu je zraven sedeči gost ugovarjal, zakaj take reči in neumnosti veruje, češ vraž ni nikjer in tudi naš ndrodujak ni vražar, se je občinski svetovalec tako razjezil, da je začel pretep ter omenjenega gosta precej našeškal, rekoč, ti si ravno tak, saj sta si v sorodu. Pameten človek mora le pomilovati naše nemškutarje, ker verujejo tako srednjeveško budaiost, in to tako napredni občinski svetovalec, kaj- šele drugi manj inteligentni nemškutarji. Naša liberalna «inteligenca" je pač lahko ponosna na takega pristaša. Od klerikalne stranke boš težko dobil še kakega pastirja, ki bi imel tako prazno vero. In vendar imajo nas za mračnjake, sami so pa napredni. Bo pač treba v kratkem zopet občinskih volitev, zato je treba postavljati naše v slabo luč, če prav se kateri s tem sam osmeši. — Pred leti ustanovljen in potem'spavajoči «Krieger-verein" se je zopet oživil. Ker tukaj ni «fajer-bera", je to nekako nadomestilo, da se bodo vsaj tukaj člani navduševali za nemčurski „hajl“. Ma Koroškem. Jubilejna procesija bo šla dné 8. sept. t. 1. iz Celovca v Gosposveto k priljubljeni koroški božji poti. Procesijo bode vodil Nj. ekscelenca veleč, knez in škof sam. Odhod procesije bo iz stolnice ; pred odhodom se bo darovala v stolnici sv. maša z blagoslovom ob 5. uri zjutraj. Skupen sprejem se vrši v Gospisveti ob 3/48. uri, nato bo pridiga in slovesna sv. maša. Udeležite se v obilnem številu procesije! „Pododl)or krščanske socijalne zveze za Koroško44 prosi uljudno, da društva, katera so že vzprejela vprašalno polo, isto kar mogoče najhitreje izpolnijo ter jo pošljejo tajniku (g. J. Maierhofer, Gozdanje, p. Vrba) ; društva pa, katera tekom tedna niso še dobila omenjene pole, pa naj to takoj naznanijo tajništvu. — Za ,,pododbor" : J. Maierhofer, tajnik. Odbor „katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" nujno prosi vse one gospode, katerim so se razposlale vprašalne pole, da jih kakor hitro mogoče izpolnijo in vpošljejo, da bo moglo društvo na podlagi teh vspešno delovati. Strašno se nas bojijo. Že zadnji „Mir“ je omenil, s kakim trepetom zasledujejo Nemci najnovejše naše ndrodno gibanje. Ce le po slovensko kihnemo, pa so že vsi nemški časopisi namazani s strahom in trepetom pred to ubogo in majhno peščico koroških Slovencev. Čisto so še zbegani posebno radi mladeniškega gibanja in organizacije. Slovenski mladeniči, le na noge, saj vidite, kako se vas bojijo! Kaj bi imeli naši ljubi sosedi opraviti, kaj po časopisih mazati, če bi ne bilo teh ubogih Slovencev? Če je že sedaj takšna bojazen pred nami, ko smo se šele začeli gibati, kaj šele bo, kedar bomo jih začeli hrustati — —! Duliovske zadeve. V zadnjem tednu se je udeleževalo duhovnih vaj v „Marijanišču“ 43 čč. gg. duhovnikov. — Dosedanji ravnatelj tukajšnjega bogoslovskega semenišča, č. g. K. Ludewig, pride v Inomost za špirituala — njegov naslednik je č. g. Kristijan Ki e hi, dosedaj rektor v Kalks-burgu pri Dunaju. — Preme mb e v tukajšnjem kapucinskem samostanu. Prestavljeni so: V. o. Žiga Wagner kot gvardijan v Muravo; o. Viljem Bbenberger v Irdning; o. Kamil Požar v Švanberg. V Celovec pridejo: o. Angel Sattler kot vikar ; o. A n z e 1 m E b e r-hard, kot katehet in o. Lovrenc Novak. Osebna vest. V pokoj je šel c. kr. komisar Volbenk pl. Rainer Harbach. * * * Celovec in okolica. Dné 23. avgusta so peljali iz Poreč bolnega Jurija Vale-ta, bivšega vrtnarja, v tukajšnjo bolnišnico; toda že med potjo je v Vogličah umrl. — Za bodoče šolsko leto bodo ustanovili v Celovcu šolo celovški lieejum. Za kateheta hočejo imeti pristnega Nemca. Seveda, ker Slovenci ne znajo nemški! — Pod voz je prišel na Žihpoljah J. Poder, hlapec pri Dietrichu iz Celovca. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico. — Med Dunajem in Celovcem se otvori s 1. oktobrom telefonska zveza. — G. dr. Janko Brejc je zlici-tiral hodiški občinski lov, ki so ga poprej imeli Celovčani (družba„Weidmansheil“). Bravo! —Nadzorovat je prišel Nj. c. in kr. Visokost nadvojvoda Rainer tukajšnji deželnobrambeni pešpolk št. 4. Beljak in okolica. Pogorela je dné 22. avg. posestniku Šusterju pri Beljaku hiša in gospodarsko poslopje z vozovi. — V beljaški vojašnici se je vstrelil lovec J. Wiener iz strahu pred pretečo kaznijo. — Beljaška žendarmerijska postaja se pomnoži za enega moža. — Okrajni glavar beljaški, deželne vlade svetnik g. J. Schuster, se je povrnil s počitnic. Zilska in Kanalska dolina. Pri Pontablju je strela ubila nekega tamošnjega posestnika pred njegovo hišo. — Pogorela je shramba za vozove Mariji Zwitter v Medgorjah pri Vratih; škode je 1200 kron. Zažgali so otroci. — Bivšega šmohor-skega notarja Haas-a bo nadomestoval začasno pod-klošterski g. notar Igu. Huth. Uradni dan bo vsako soboto. — Pri Žabnicah je vlak povozil eno govedo posestnika Jerneja Ojcingerja. — V Lipaljivasi je poskušala dné 21. avgusta novo ustanovljena požarna bramba svojo brizgalnico. Navzoč je bil iz Celovca zvezin načelnik g. Berger. Rožna dolina. Dné 20. avgusta so zaprli v Rožeku železniškega delavca M. Cvetkoviča iz Slavonije radi ropanja. — V Podrožčici je zopet jedna deklica postala žrtev strupenih jagod (volčjih črešenj). — Dva vojaka 17. pešpolka sta se klatila po Rožni dolini in beračila, dokler nista našla pota čez Karavanke. — Zopet so se tepli delavci v Pod-rožčici z noži, tri so težko ranjene odnesli. — V Borovljah se je poštnima uradnicama odločno prepovedalo s slovenskimi strankami slovenski govoriti. Ba bi se le tudi to prepovedalo, da ne smeta sprejemati slovenskega denarja. Nemci, vas še čaka Maščevanje ! Podjunska dolina. Pliberški učitelj Vinar (ojegova mati še menda dobro nemški ne zna) prebira slovenskim in nemškim otrokom nemškonacijo-flalne liste v šoli. Daleč smo že prišli. Kedaj se bodo ljudem oči odprle? — V Spodnjem Dravogradu se je vstrelil železniški asistent Streitz. — * Vogrčah hočejo imeti šolske oblasti na tamošnji goli dvojezičen napis. Do sedaj je bil edino pravi samoslovenski. Kedar bodo imele vse utrakvistične šole dvojezične napise, potem bo tak upravičen tudi v Vogrčah. Razno. Pod vlak je šla pri Snidacherju stanujoča gostača Ivana Stiefler v Lipi pri Kapli na Grobniškem polju. Bila je na mestu mrtva. — Sladkor se podraži za 4 vinarje kilo. — Zadnji teden smo imeli slabo vreme. Toplota je znatno padla in Karavanke so bile s snegom pobeljene. Po slovenskih deželah. Otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda na Savi pri Jesenicah. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je sklenila v odborovi seji dné 10. avgusta t. L, da še letos prične graditi svoj lastni šolski dom za otroški vrtec na Savi pri Jesenicah. Skrb za izvršitev tega sklepa je družbeni odbor poveril odborniku prof. dr. Ivanu Svetini, bivajočemu sedaj na počitnicah v Žirovnici na Gorenjskem. — Važnost Jesenic v ndrodnem oziru je znana. Poleg tega pa bo otroški vrtec na Savi pri Jesenicah, ki bo imel dva oddelka, jako dobrodelna naprava za mnogoštevilne otroke tamošnjih večinoma revnih tovarniških delavcev. Že je prejela družba sv. Cirila in Metoda lepih darov posebej za „Je-seniški vrtec", za kar se blagim darovateljem iskreno zahvaljuje. — A ker bo nova zgradba zahtevala precejšnjo svóto, kakoršne bi družba s svojimi rednimi dohodki ne vzmogla, in za katero dosedanji darovi še nikakor ne zadostujejo, obrača se družbeni odbor ob tem svojem za ves slovenski ndrod velevažnem podjetju — brez sile sicer, vendar pa z zaupno prošnjo do vseh zavednih Slovencev, naj pomagajo družbi izvršiti to podjetje tako, da ji ne bo treba v to svrho delati dolgov, ki bi jo ovirali v njenem rednem delovanju. Darovi, namenjeni posebej za „Jese-niški vrtec" naj se pošiljajo v počitniški dòbi (po poštnih nakaznicah) na naslov : Profesor dr. Iv. Svetina v Žirovnici na Gorenjskem. Ako pregledujemo imenik pokroviteljev družbe sv. Cirila in Metoda v družbenem koledarju, čitamo tu mnogo imen slovenskih rodoljubov, ki nikakor niso bolj imoviti nego mnogi drugi, ki se doslej še ne nahajajo v tem imeniku. Naj bi poslednji porabili to priliko v to, da z veledušnim darom (200 kron) za „Jeseniški vrtec", katera svòta se lahko plačuje tudi polagoma — v več obrokih, postanejo pokrovitelji družbe sv. Cirila in Metoda. Kdor pošlje 20 kron, postane ustanovnik. Oboji naj se hkrati izrazijo, h kateri podružnici naj jih prištejemo kot pokrovitelje ali ustauovnike. Dobrodošli pa so tudi manjši darovi, ker „zrno 'do zrna pogača, kamen do kamena palača", ali — če ne palača, pa vsaj lično in primerno zavetišče za našo slovensko deco. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani dné 18. avgusta 1904. Tajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani bode poslovalo odslej redno vsak dan, izvzemši nedelj in praznikov, od 3. do 6. ure popoldne v družbini sobi v „Nàrodnem domu". To se naznanja s pristavkom, da se prodaja tam tudi „nàrodni kolek". Zanimanje za sadno razstavo v Radovljici narašča od dné do dné. Vse kaže, da bo ta razstava ena najlepših v naši domovini. Ker pa je najbrže še mnogo sadjarjev, kateri bi radi razstavili svoje sadje in sadne izdelke, prosi osnovalni odbor sadne razstave vse one gg. župane, ki to še niso po svojih občinah dali razglasiti na udeležbo, naj blagovole to nemudoma storiti in naj gredo na roko sadjerejcem pri sestavljanju in odpošiljanju sadja. Dajte priliko našim sadjarjem, da postanejo deležni odlikovanja, ki jim bode v bodrilo za napredek in v trajen lep spomin. Vsakdo, ki ima količkaj lepo sadje, naj razstavi! Strašen umor. V Kamnici pri Mariboru so našli dné 23. avgusta čisto golo žensko truplo, umorjeno z nožem. Obleka je bila v bližini raztrošena. Umorjena je 35 letna kuharica Antonija Pozeb, morilec pa 31 letni dninar Anton Majcen. Po drugih slovanskih deželah. j V Tešinuin Opavi v Šiezijije odredila vlada, J da se ustanove prepotrebne poljske in češke vspo- s rednice na tamošnjih moških učiteljiščih. Nemci so kakor po navadi zagnali strašen hrup radi te 1 opravičene „mrvice", katero je privoščila vlada Slovanom. Celo Beljačani so si šteli v svojo dolžnost, da so protestirali zoper vsporednice. Kaj jih ven- { dar briga daljna Šlezija? Da taki so naši nemški in nemškutarski „prijatelji“, ki hočejo z nami v ' miru živeti"! Kedaj pa bo vlada prišla do prepri- 1 Čanja, da so tudi v Celovcu in Mariboru potrebne r slovenske vsporednice? r Krst t Petrogradu. Dné 24. avgusta je bil krščen v cerkvi Pavlovega dvora veliki knez pre- g stolonaslednik na ime Aleksij ; krstno ceremonijo je ^ naznanilo 300 strelov iz topov. i Zabajkalska železnica je bila dné 28. av- d gusta slovesno otvorjena. Vsak dan je delalo po 8 do 10 tisoč delavcev. Stala je 53,600.000 rubljev. (173,684.000 kron); ima 19 predorov, 10 vijaduktov in 189 mostov. To je velikansko delo, ki dela vso čast bratskim Rusom. Križem sveta. Cesar je ukazal, da veliki manevri na Češkem izostanejo in da se orožne vaje v raznih krajih nehajo z 31. avgustom. Moštvo se naj vrne po najkrajših potih v garnizije, rezervisti se naj čimpreje odpusté. Svarilo za izseljevanje v Ameriko. Mi- nisterstvu za notranje zadeve je došlo obvestilo, da Amerika točasno zelo strogo izvršuje postave za naseljevanje. Amerikanska vlada podrži vsakega, ki dojde v njujorško luko, ki je sicer namenjen v notranje ozemlje zjedinjenih držav, pa se ne more izkazati, da ima 10 dolarjev premoženja. Pridržanega pošljejo zopet v Evropo, če na ta ali oni način ne dobi zahtevanih 10 dolarjev. Sprejmejo ga le takrat, če došlec dokaže, da mu je zagotovljen sprejem pri svoji družini, ki je bila že pred njim v Ameriki. V Perziji se je pojavila kolera. Umrlo je že nad 200.000 ljudij, od teh samo v Teheranu (glavnem mestu) 30.000, to je 5°/o vsega prebivalstva. Y Hobokenu, v predmestju Novega Jorka, so gorele vse petrolejske shrambe. Ponesrečilo se je 6 delavcev. Štirje so popolnoma zgoreli. Vagoni s petrolejem so v ognju. Zgorelo je že do 28.000 sodov petroleja. Na Švicarskem se je ponesrečil v hribih na gori Santis 21 letni risar Schwendman iz Št. Galna. — Na isti gori so našli dné 19. avg. truplo ponesrečenega slikarja Friederika Astona iz Ljubljane. Oklici Dné 8. avgusta je bil v trgu Šmohor strašeu požar. Kljub napornemu delovanju požarnih bramb ni bilo mogoče ognja omejiti in je bil njegova žrtva celi srednji trg z javnimi poslopji vred. Škoda se ceni na 900.000 kron, a zavarovalnina znaša le 450.000 kron. Z ozirom na to velikansko škodo in hudo stisko prebivalcev tega trga, ki so tudi v pretekli jeseni veliko trpeli vsled povodenj, je moja dolžnost, da se obračam znovič na milodarnost, do katere smo se v zadnjih letih vsled raznih uim toli-krat obrnili, in uvedem splošno pobiranje po celi kronovini Koroški. Darovi se sprejemajo pri c. kr. političnih oblastih prve instance in c. kr. deželni vladi. / V Celovcu, dné 18. avgusta 1904. C. kr. deželni predsednik: Robert pl. Hein. Razglas. o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori sedmi tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnar stvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobé v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 30 K. ali za ves tečaj 360 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbé v zavodu proti plačilu; če ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj.) Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo : 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih, se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati citati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo starišev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim naložč, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo starišev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 15. septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če pa bo v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dné 15. julija 1904. Ml Izvrsten okus kave dosežete s primešanjem Bs/droue žitee hm POSKUSITE! Vzorek dragovoljno. Poštna 5 kg. pošiljka 4 K 50 h franco, DOMAČI PRIJATELJ" vsem odjemalcem zastonj pošiljanj mesečnik. £ Zj/ifrcHa tcùarna ///ne iatie ‘Praga-171 J, Slovenci, spominjajte se Velikovške šole! m Vabilo. IM« Izobražeralno. društvo „Kot“ v Št. Jakobu v Božu vabi na shod v nedeljo dné 4. septembra 1904, ob 5. uri popoludne, v Velikivasi pri Bošteljcu. Vspored: Po nagovoru g. načelnika: Razgovor o naši šoli, petje, tam- buranje, igra. K obilni udeležbi vabi odbor. loterijske številke od 27. avgusta 1904. Gradec 80 43 82 33 63 Dunaj 51 49 60 33 10 Ustnica uredništva. Več dopisov in novic smo radi pomanjkanja prostora morali odložiti do prihodnjič. m NAZNANILA. Tiskarna družbe sv. Mohorja se uljudno priporoča za natiskovauje vizitnic, pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah. Vzgnjišče za ildiliu1 (Internat) čč. šolskih sester v .Narodni šoli' družbe sv. Cirila in Metoda v Velikovcu se priporoča p. n. slovenskim starišem. V hiši je štirirazredna ljudska šola; poseben ozir se jemlje na pouk v ženskih ročnih delih. Šolsko leto se začne dné 15. oktobra 1.1. Plačila 16 kron mesečno. Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. | šolskim sestram v Velikovcu na Koroškem. Naznanilo. St.-Jakobska posojilnica v Rožu naznanja, da od 5. septembra do občnega zbora ste uraduje. M. Ražun, načelnik. > * Vi ... Slovenska gospodinja ! WW* Zavedaj se svojega rodu ter zahtevaj vselej in povsod cikorijo Cirilovo, torej slovensko, katera je najbolja inv prid družbe sv. Cirila in Metoda. ,B1||i§| Kovaénlesa ga^|g z orodjem in z vodno močjo se dà na več let y najem. Zraven je tudi lepo stanovanje z dvema izbama in kuhinjo. — Več pove posestnik Jurij Praper p. d. Enei v Možici pri Pliberku na Koroškem. Podpirajte družbo sv. Cirila in Metoda! Naznanjam uljudno, da je ^ ravnokar izšel mo novi veliki cenik, | ki obsega čez 600podob, in ka- lì terega razpošiljam zastonj S in poštnine prosto, gs Ker razpošiljam svoje blago ^ po celem svetu, je to dokaz, ^ /Jo *10 •10+0 -MO'-. 4^ « o J ... . .. ! da je isto res fino, da so cene nizke in postrežba poštena. Naj se zatorej vsak zanesljivo obrne do moje tvrdke. Z velespoštovanjem H, Suttner, zalagatelj c. kr. avstrijskih uradnikov v Kranju (Krainburg) f j v ~ se ^ Wa leto se razproda nad 30.000 komadov, iti lepo živino imeti, je bogastvo! -^Vt, JV® (g. bele in da pridno nesejo jajca. 7 li 30 vin. Iranko. '' Vse to doseže hranilni prašek za živino ! Ta hranilni živinski prašek priporočajo mnogi živinozdravniki, a rabijo ga mnogi dobri gospodarji za svojo živino. Posebno se priporoča: i5j°ah za fccmje. Ta čisti in pospešuje prebavo, odstranjuje kašelj (keh), koliko, kakor tudi druge nečiste stvari iz nosa, tako da bolan konj kmalu ozdravi, med tem ko zdravi konji, katerim se daje ta prah, ostanejo čvrsti in čili za tek, a jaki in vztrajni za najtežjo vožnjo. — Prali za krave in govedo stori isto, da se rado redi, lažje prebavlja, postane hitro debela, in da po-stane močna. Osobito se daje kravam, da dobro dojijo in dajejo mastno in gosto mleko, ki daje mnogo smetane. — Prali za svinje je priporočeno sredstvo proti skoro vsem boleznim svinj, posebno kedar svinje nočejo žreti, pri griži itd. Svinje postanejo debele in se pridno redé. — Prali za perutnino se primeša h hrani za ,T , . , kokoši, purane, race, gosi itd., da postanejo de- Vsak gon navedenih prašekov stane: 3 škatlje 3 K, 6 škatelj 4 K, 12 škatelj Manj kot 3 škatlje se ne razpošilja. Dobiva se samo: Mestna lekarna v £agrsbu, Markov trg št. 103, zraven cerkve sv. Marka. .šSF" Kdor želi imeti zdravo in lepo živino, naj si nemudoma naroči, Vsak dan dojde veliko naročb iz vseli krajev, kar je najboljši dokaz o izvrstnosti teh živinskih praškov. M I i 1 Vse stroje za poljedelstvo in vinorejo. JŠrizgalnice ssa sadno drevje z mešalom za mešanico iz bakra m vapna tako, da se najedenkrat na dve cevi brizga, brizgalnice (streljke) za sadno drevje z natanko nameren» Petrolovo mešanico, svetilnice na acetilen, da se nlové leteči hrošči, hidravlične stiskalnice za vino, stiskalnice za vino in ovočje z diferencialnim pritiskom, sti*oje zas. «IroTbljenje stislcjMiioe, cisto nove mime za, grozdje, nove priprave proti peronospori in za žveplenje, sesalke za vino, cevi za vino, kakor tudi vse druge stroje, za poljedelstvo, kot zbiralnike (trierje), mlatilnice, vitale (g ep el) i. dt razpošilja kot specialitete po najnižjih tovarniških cenah 18« HELLER, DUNAJ, II., Praterstrasse 40. Cenilniki zastonj in franko. Dopisuje se v vseh jezikih. S Zahtevajte pri saakupa chicht-ovo štedilno milo **^1 k znamk© ,Jelen46. Ono je JHHr* zajamčeno čisto 'l§S|f in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares zajamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi ji j • ,»rkiro/v/1 f dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT“ in varstveno znamko „JELEN“. UOOlVd ht jiOVSOll I Varstvena znamka. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Akcijski kapital M 1,000.000. StolodVOTSkll CCStil St. 27. || . . Zamenjava in eskomptuje Kupuje m prodaja j izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone, vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunal- Daje predujme za vrednostne papirje. — Zavaruje srečke nih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. 1 proti kurzni izgubi. p™«,. „ „„k.„ ìr..,.i,. ^ s —, Centrala v Ljubljani. — Podružnica v Spljetu. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dné vloge do dné vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. nasini k in izdajatelj Oregor Einspieler, župnik v Podkloštru -- Odgovorni urednik Josip Stergar. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v CeJovcu.