ARHIVI 31 (2008), št. 2
O delu Arhivskega društva Slovenije
369
Julia Varga iz Arhiva filozofske fakultete Univerze Lóranda Eötvösa Podatkovne ba%e v Arhivu filozofske fakultete, dr. Tamâsné Szemerey iz Knjižnice in arhiva Univerze zahodne Madžarske Podatkovne baze v Arhivu filozofske fakultete, dr. Mârton Kiss iz Arhiva Univerze za ekonomijo in tehniške univerze Struktura fondov v arhivih univerz in Istvân Lengvâri iz Arhiva filozofske fakultete Pécs Novi vodnik po fondih Filozofske fakultete Pécs. Zadnja, četrta sekcija, je bila gospodarska in finančna sekcija. Na njej so predavali: Tiborné Hetényi iz Arhiva Železne županije o aktualnih vprašanjih v računovodstvu in knjigovodstvu, storitvah v arhivih in odvetnik dr. T amas Budaker o spremembah zakona o javnih delih.
¦T~
&
Madžarski arhivisti tudi letos niso poskrbeli niti za prevode povzetkov v angleški ali nemški jezik. Niti niso izdali zbornika. Na sekcijah so večkrat poudarili, da naj vsak, ki želi objavo svojega referata v zborniku, ki bo izšel prihodnje leto, čim prej odda referat v pisni obliki. Jezik je predstavljal problem le za predsednika društva arhivistvov Srbije in Češke, vsi drugi smo referate lahko spremljali.
Ibolya Foki, višja arhivistka iz Arhiva županije Zala, je novemu predsedniku društva večkrat svetovala, da bi madžarsko društvo arhivistov moralo postati bolj dostopno tujim arhivistom, saj dandanes jezik ne bi smel biti ovira pri navezovanju stikov. Vprašanje je, kako bo v prihodnosti, saj smo iz ozadja že lahko slišale govorice, da želi prejšnji predsednik društva (sedaj podpredsednik) v svojih rokah še naprej obdržati pravico oz. glavno besedo pri sodelovanju s tujimi arhivi in univerzami. Tuja sodelovanja so dosedaj bila organizirana predvsem na podlagi prijateljstev in osebnega raziskovanja, tega pa marsikateri član društva ne podpira.
Popoldne je sledil ogled čudovitega gradu družine Festetics v mestu Keszthely ob Blatnem jezeru. Zal je zmanjkalo časa za ogled Balatona, smo si pa zato podrobno ogledali grad in konjušnico. Grad je začel graditi Krištof Festetics leta 1745. Njegov sin Pal je grad  povečal,  med  letoma  1792 in   1804  je vnuk
György uredil grajsko kapelo in dozidal krilo, v katerem je bila knjižnica. Po drugi svetovni vojni je bila v gradu sovjetska bolnišnica, nato študentski dom. V njegovih prostorih sta bili tudi mestna knjižnica in glasbena šola. Danes ima grad le kulturni namen; v njem so muzej in več koncertnih dvoran. Ostalo je še nekaj časa za zelo hiter sprehod po glavni mestni ulici in obisk ene od številnih kavarnic. Skupaj s kolegi iz Vojvodine smo razpravljali o položaju njihovih arhivov, o položaju Madžarov v Srbiji ipd.
Zadnji dan zjutraj je ponovno potekalo delo po sekcijah, in sicer sta bili na vrsti peta in šesta sekcija. Peta sekcija je bila namenjena informatiki. Predavatelji so bili štirje, in sicer: Zoltân Szatucsek iz Državnega arhiva Madžarske je pripravil prispevek Uporaba standarda OAJS pri E-arhivu, dr. Viktor Haraszti iz Mestnega arhiva Budimpešte Kaj lahko "pride" v E-arhivi, Andor Lakatos iz Škofijskega arhiva Kalocsa prispevek Možnosti digitalizacije cerkvenih matičnih knjigin Gâbor Breinich iz Mestnega arhiva Budimpešte Skupni arhivski portal. V zadnji, šesti sekciji, so razpravljali o zbirkah v arhivih univerz: Virâg Eszter Ver iz Arhiva Filozofske fakultete Univerze Lóranda Eötvösa o Zbirkah muzealij — njihovem mestu in vlogi v arhivskih Zpirkah, Zsolt Osvâth iz Knjižnice in Arhiva Univerze Corvinus o zbirkah predmetov na univerzah, Krisztina Batalka iz Arhiva Univerze za ekonomijo in tehniške univerze in dr. Laszló Molnar iz Arhiva Univerze Semmelweis pa o zP^kah zgodovinskih intervjujev v arhivih univerz
Ob koncu je sledil še zaključek. Na njem pa žal nismo izvedeli, kje bo zborovanje prihodnje leto. Šepetalo se je, da naj bi ga organiziral Arhiv županije Hajdu-Bihar v mestu Debrecen.
Gordana SovegešEipovšek
78. nemško arhivsko zborovanje
V Erfurtu je med 16. in 19. septembrom 2008 potekalo 78. zborovanje nemških arhivistov. Tema je bila: "Zavarovati za prihodnost" s poudarkom na hrambi analognih in digitalnih zapisov. Hkrati je potekal strokovni sejem Archivistica, na katerem se je s svojimi izdelki in programi predstavilo največje število ponudnikov do sedaj, in sicer 61. Večinoma so bili iz Nemčije, nekaj pa jih je bilo tudi iz Švice (Scope) in skandinavskih držav.
Strokovni del srečanja se je začel že v torek dopoldne s prvim predavanjem in diskusijo s temo "Kako zagotoviti dostopnost gradiva dalj časa". Za tuje
370
O delu Arhivskega društva Slovenije
ARHIVI 31 (2008), št. 1
udeležence se je zborovanje začelo v prostorih lokalne radio televizijske postaje MDR. Hkrati je delo začela strokovna skupina za izobraževanje iz arhivistike.
Srečanje je s pozdravnim govorom odprl dr. Robert Kretzschmar, predsednik Nemškega društva arhivistov, pozdravili pa so nas tudi Dieter Althaus, predstavnik zvezne dežele Thüringen, Andreas Bause-wesen, župan mesta Erfurt, ter dr. Fred J. W. Van Kan v imenu tujih udeležencev arhivskega zborovanja. Takoj je sledilo uvodno predavanje o ohranjanju lokalne dediščine, sledil je še slovesen sprejem za vse udeležence.
Glede na veliko število udeležencev zborovanja, so se le-ti že vnaprej odločili za področje, ki ga bodo na zborovanju spremljali. Razdeljeni so bili na štiri sekcije, in sicer na sekcijo št. 1 Preventiva in dejansko vzdrževanje materialov — nova dognanja in rezultati. Poudarek je bil na prednostnih nalogah pri vzdrževanju gradiva in vprašanju, kako digitalno zaščititi kulturno dediščino glede na razvoj tehnologije na področju varnostnega presnemavanja, predstavljena pa je bila tudi lokalna pobuda v deželi Severno Porenje — Vestfalija, kjer so naredili velik korak za ohranjanje gradiva, katero se nahaja v nedržavnih arhivih. Glavna tematika sekcije 2 je bilo ohranjanje in vzdrževanje avdio- in videoposnetkov. Kot primer skupnega delovanja arhivistov in radijskih postaj je bil predstavljen švicarski radio DRS. Nemška medijska hiša RTL je predstavila svoj digitalni arhiv programov. Prav tako je bila predstavljena hramba avdiovi-zualnih materialov v parlamentarnem arhivu.
Sekcijo 3, ki je imela delovni naslov Dolgoročna hramba digitalnih zapisov, so začeli s predstavitvijo pregleda nad elektronskim arhiviranjem v Nemčiji, podan je bil pogled na arhive v dobi splošne informatizacije, ko se zaradi razvoja novih tehnologij pojavljajo nove zahteve tudi pri arhiviranju. Predstavniki pokrajine Braunschweig so predstavili projekt z imenom ArchiSafe — možnosti in uporaba.
V zadnji sekciji prvega dne zborovanja je bilo govora o ukrepih ob naravnih in drugih nesrečah, kot je bila poplava na Saškem leta 2002 ter s tem povezana velika škoda na gradivu zaradi vdora vode, požar v Knjižnici Anne Amalie v Weimarju predstavljeno je bilo vse od začetne cenitve škode do poteka sanacije in današnjega stanja. V Weimarju so ustanovili celo Zvezo za nujne primere v zvezi s kulturno dediščino.
Za sklep strokovnega dela je delovna skupina za časopise in druge tiskane publikacije ponudila svoj pogled na razvoj statistike za tisk za obdobje 1949— 2004 (2006), predstavljena je bila publikacija z zbranimi članki o zgodovini Srednje in Vzhodne Evrope (Herderjev inštitut v Marburgu). Podan je bil kritičen pogled na zbirko časopisov v pokrajini Hessen (deželna knjižnica) ter pomen predaje časopisov in revij za lokalne arhiviste ter njihovo delo.
V četrtek so ves dan potekale predstavitve dela strokovnih skupin.
Prvo skupino, se pravi državne arhive, so predstavili s kritičnim pregledom razmišljanj o dolgotrajni hrambi ob omejenih finančnih virih, možnostih in posledicah, ki jih tehnične spremembe povzročajo v arhivski praksi. Predstavljeno je bilo delovno poročilo o pilotskem projektu virtualne rekonstrukcije uničenih dokumentov Stasija ter knjižnice kot partnerja v restavratorskem programu dežele Baden Würtenberg (Univerzitetna knjižnica v Heidelbergu).
Z diskusijo o hrambi analognih in digitalnih zapisov ter s tem povezanih problemih in možnostih regionalnih arhivov se je začela predstavitev strokovne skupine le-teh, predstavljeni so bili okvirni pogoji za projekte digitalizacije ter sklepi, ki so bili sprejeti na zvezni konferenci regionalnih arhivov ob proslavi nemškega Dneva mest.
Strokovna skupina cerkvenih arhivov je predstavila potek procesa dolgotrajne hrambe digitalnih zapisov v nadškofiji München in Freising ter elektronsko pisarniško poslovanje in arhiviranje v badenski deželni cerkveni organizaciji.
Predstavitev strokovnih skupin za oblastne ter družinske arhive in skupine za arhive v gospodarstvu je potekala skupaj. Osrednja pozornost je bila namenjena vprašanju, kako ohraniti elektronske dokumente za večno, in ugotovitvi, da samo reproduciranje še ne pomeni dolgoročne hrambe, ter ukrepom pri hrambi fotografskega gradiva.
Strokovna skupina za parlamentarne, strankarske arhive, arhive skladov in društev je predstavila program za arhiviranje FIS, ki ga uporabljajo pri najvišjih deželnih oblastnih organih, predstavljen je bil razvoj arhiviranja v parlamentu. V okviru predstavitve skupine je bilo organizirano vodstvo po prostorih deželnega parlamenta pokrajine Thüringen.
Strokovna skupina za arhive medijev ter skupina za arhive visokošolskih in znanstvenoraziskovalnih ustanov sta imeli za glavno temo dolgoročno hranjenje digitalnih slikovnih datotek na barvnem mikrofilmu.
Svoje forume so v razstavnih prostorih organizirali tudi razstavljalci strokovnega sejma Archivistica.
Organizatorji so dobro poskrbeli tudi za predstavitev same pokrajine Thüringen, organiziranih je bilo več vodenj po mestu samem, poleg tega pa so nam razkazali tudi Goethejevo mesto Weimar.
Kot je že tradicija, so se tudi 78. dnevi nemških arhivistov končali z orgelskim koncertom lokalnega orglarja Silviusa von Kessla v Marijini katedrali v Er-furtu.
Polona Mlakar