Mnišfro to uppnnišiio: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti ▼Wik dan od 11.—12. ureniopold. Tetefon 6t. IJS. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo št» 140. Maribor, dne 1. decembra 1909. Mrcina listu: Gelo leto . r2 h Pol leta . . . <- . . 6 K Četrt leta . 3 K Mesečno 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Letnik I. Vseslovenski delavski shod v Ljubljani. Minulo nedelja dne 2-8. novlembra je bil znamenit elan jzia slovenäko krščan sko-socialno delaj v st-vo. Vrg.il se je namreč v Ljubljani v hotelu Ulnionu vseslovenski delavski shod, na kratenega so prihiteli delavci iz vseh slovenskih pjokrajhi, prihiteli so pa tudi zastopniki hrvatske kršidansko-sociavihe delavske organizacije, da se navdušijo pri bratih Slovencih za skupno delovanje in skupni interes. Ob 8. uri zjfbtraj je bijta skupna sv, maša pri frančiškanih, katero je daroval tajnik S. K. Si. (Z., ravnatelj Tria jv e®. Prekrasno petje pevcev „Ljubljane“ je spremljalo službo Božjo. Vnet prijatelj dp bivstva, župnik Janez Kalafn,, je imel' kratek, a duhovit in po vsebini in obliki dovršen cerkven govor. Po cerkvenem opravifju so se zbijali vsi v veliki dvorani hotela tiniona. Z,a predsednika sta bila izvoljena državni in deželni ppslanec dr. Krek in dr. Zajec, zapisnikarjema pa Maks Benda iz Studencev pri Mariboru in Ivanka Kocmur iz Ljubljane. Hrvatske goste so zborovalci navdrišeno pozdravljali in jih izvolili v častno predsedstvo. Predsednik dr. Zajec je otvori! zborovanje, nakar je poročal Moškerc o dedovanju Zvršilnega odbora slovenskega krščansko-sociajtaega delavstva. Na njpgov predlog se je sklenilo sledeče: L Krščajnsko-socialno delavstvo vodita vodstvo in z vršil ni odbor. Zvršilni odbor ima 11 ČlanojV, ki pa morajo stanovati v Ljubljani ih v ljubljanski oko-llei, Sklepčen je, če so 'člani povašfljjeni k seji’, no glede na število navzočih. Skliče ga načelnik, kadar se mu rili potrebno, sklicati jo mora, če to zahtevajo trije člani. Vseslovenski delavski shod izvoli zvrišilhi odbor, ki ima načelnika, dva njegova namestnika, dva zapisnikarja., dva blagajničarja in pet odbornikov in odbornnp. Uredniki slovenskega krščansko-socialnega delavskega Časopisja so pravi Člani zvršilnega odbora. 2. V vodstjvo pošlje vsaka slovenska kršcan-skb-socialna delavska organizacija za vsakih 50 Člar nov po enega zastopnika. Pfoleig društvenih zastopnikov so pravi člani vodstvta tudi vsi člani zgršilne-ga odbora, Sejo; vodstva skliče zvršilni odbor, 20 zastopnikov društev lahko zahteva izredno vodstveno sejo, ki jo mora zvršilni odbor sklicati. Vodstvena seja se sklilče veljavno, če je bijta prej naznanjena v „Naši Moči“ in po možnosti v vseh drugih krščanskih slovenskih časopisih. 3, Vsako krščapsko-socialno delavsko društvo prispeva skupni siovpnski krščalnskorsocialni organizaciji od vsakega svojega člana po 4 vinarje na leto.! Urednik Ivan Stele je pjbročal nato o velikem pomenu in namenu J. S. Z. Poslanec Gostinčar je govoril o potrebi politične izobrazbe in zavesti za delavski stan., tajnik S. K. S, Z, Traven je poročal o delavskih odsekih, Podlesnik o delavskem tisku in načelnik J. S, >Z. dr. Zajec o pravem varstvu delavstva in nalogah zdravnikov. Med njegovim govorom je prišel v dvorano dr. Šušteršič. Ko so ga delavci zagledali, so ga navdušeno pozdravljali, dr. Zajec je takoj prekinil svoj govor, ga pozdravil kot predsednik in mu podal besedo. Dr. Šušteršič je zborovalce pozdravil v imenu S. U. S. in jih v lepih besedah navduševal za na-dajljno delo pod krščanskim praporom. Govorili so Še nadalje dr. Lovro Pogačnik o pravnem varstvu in pravnikih, ravnatelj Remec o namenih J. S. Z., dr. Dermastia, Kritne in Tomažič V imenu zvršilnega. odbora hrvatskoga krščan-sko-soeiaSnega delavstva le govoril Krčelič iz Zagreba. Dr. Krek je, navdušeno pozdravljen, v daljšem govoru izražal svoje veselje , nad zavednostjo slovenskega delavstva, ki je v tako obilnem šitejviltr prihitelo na shiod, ne boje se daljne poti:, f,er posebno nagfJašlafi, !da mora J. S. Z, organizirati vse jugoslovansko delavstvo. Popoldne se je otvorila diškuzija, katere bistveni sklepi so: a) 'J, S. Z. nastopi odločno za izpremembo po stavnih ’določil glede na služkinje. O tem predmetu je velezanimj/vo porpčfala zastopnica tržaškega slovenskega krščansko-socialnega delajvstjva Frančiška Petrič. b) ZjvrŠilnemu odboru slovenskega krščanskosocialnega delavstva se najroča, naj stopi v zvezo z zvršilni,m odborom hrvatskega krščansko-socialnega delavstva, da se doseže skupno postopanje obeh bratskih organizacij. Zivečer je pa združil prijeten družinski večer tovariše v zabavi, pri kateri je sodelovalo glasbeno in pevsko društvo „Ljubljana “ Shod slovenskih vinogradnikov v Slov* Bistrici* Precej nad 200 mož se je zbralo v nedeljo 28 novemfcfra v veliki divorani hqtela Avstrije, ki so z veliko pozornostjo spedili izv'ajanjem govornik ojv. Za predsednika, je bil izvoljen posestnik Peter Pivec iz Brežnice pri Laporju, ki je, dasi priprost kmet, prav spretno vodil zborovanje. Najprej je deželni poslanec gospod Peter Novak poročal o deželnem zboru, naslikal težavno stališče slovenskih kmečkih poslancev nasproti naduti nemško-jliberalni večini. Viharno so poslušalci odobravali pogumni nastop slovenskih kmečkih poslancev za gospodarske koristi in narodne pravice slovenskega štajerskega ljudstva, vAli morem Kaj storiti zade?, ga vpraša na to John, — Samo zlato spravi nazaj!' na vino, M bi naš že itak slab gosppdarslki položaj še poslabšal ter vinogradnike spravil v obupno stanje, 2. Ker nam nemška (večina v dežjelnem zboru noče dati v zakonu nam zajamčenih pravic, zato zahtevamo, da se nam da 'lastna politična, gospodarska in šolska uprava ter se nas tako loči od Gradca, % Zbrani volilci izrekamo svojim poslancem prisrčno zahvalo ter neomejeno zaupanje, ter odobravamo njihov odločni nastop za pravice kmečkega stanu ter slovenskega, jezikp, v deželnem in državnem zboru ter jih pozivamo, da vstraja^o v tem boju do zmage. 4. : Zbrani volilci izrekamo svoje ogorčenje nad nečuvenim, krivičnim in protizakonitim postopanjem c, kr. uradnikov in drugih javnih organov proti slovenskemu narodu na Koroškem ter zahtevamo, da se povsod v zakonu zajamčena ravnopravnost thđi v resnici izvršuje. 5. Zbrani volilci odločno protestiramo zoper namero naučnega ministrstva, ki hoče izpopolniti mesto vpokojenega profesorja Koprivnika brez razpisa službe ter postjaviti tje moža, kji je ha nzelo slabiem glasu kot strasten nemški nacionalec ter je drugod postal vsled svojega delovanja nemogoč, in odločno obsojamo tako postopanje naučne uprave, jkj je krivična, protizakonta in žaljiva za Slovence, ki hoče mesto, ki ga je dosedaj ime?. Slovenec,, izpopolniti z nemškim Kočevarjem? 6. Odločno ugovarjamo proti nameščanju nemških sodnikov in drugih uradnikov na slovenskem ozemlju ter zahtevamo, da se nam clhjo uradniki, Id so Slovenci, kjer pa to ni mogoče, da vsaj dobro razumejjo in spoštujejo naš jezik in naš narod, ee-gar kruh jedo. 7. iZahteviamo, da dlržava odvzame občinam tako težko šolsko breme ter prevzame stroške tudi za ljudsko Šolo. Politični pregled. Položaj. Slovanska Jednota je imela včeraj dne -SO. novembra sejo, dia odloča o umaknjenju nujnih pred logov. Posvetovanje se ni dokončalo in se danes due 1,: decembra predpoldan nadaljuje. Iz poročil dunajskih časnikov se razvidi, da so PJoj in somjjšljenjiki pridno na delu, da postopa Slovanska Jednota tako, kakor je vladi najbolj ugodno. Namreč, da se brez pdgojev udia in umakne svoje nujne predloge. Iz vsake seje Slovanske Jednote pridejo poročila na. svetlo, ki opisujejo ravno Ploja in njegove tovariše kot najbolj zmerne, najbolj konciliantne. To je seveda v vladnih krogih najlepšfe priporočilo za gotove aspirante. ,Ce bi si kak češki poslanec upal tako odkrito delati v opozicijo za vlado, bi že davno bil politično nemogoč. Pri nas pa imamo koruptne stranke, ki ge takšne može vedno držijo in bra/nijo. Ako sp/ sedaj Sf.ovajnska Jednota brezpogojno ali pa lahkomiselno uda, potem je to velik poraz ,za slovansko politiko, iki bi ji hudo sljfhdq/val še leta, in leta. Udržal o položaju. V Pardubieah je imel preteklo nedeljo poslanec Udržal shod, na katerem je govoril o političnem položaju. Češko vprašanje je vsled nezmožnosti merodajnih krogov, da bi je rešili, prekoračilo meje AVstriie. Nemčija se živahno zafnima za boj Slovanov z ge rigah st vom v 'Avstriji., JCeškai delegaciju ostane na. stališču, da se z vlada (več, ne pogaja. Potrebno je, da ostane vse češlfco zastopstvo zveš Slovanski Jednoti. Delati moramo tudi na to, da ■ istočasno s češkim reši tudi jugoslovansko vprašanje. Zadovoljiti pa se ne smemo v boju za izpremem- Ko pa privzdifgne John prpo vrpco, čuti zb'ad-leje na palcu, in ko poglefda na roko, zapazi trn na prstm Zelo se prestraši pni tem pogledu. Oči se mu jamejo svetiti in' sapa mu zastaja. Ozre se zopet na pol mrtvega) Evansa, pod drevesom ?.n potem na oddaljenega K$ayca,/katerega pp ne/more »več đjobro razločiti. Tju se spomni tudi na one čudne Črte V zemljevidu in jašna mu je cela stvar. — Bog mi pomagaj!, pravil sam pri sebi, — kajti spoznal je, da so trni tajki, kakoršnC ostrupijo Dlaki. Sedaj je razumel ljudi, kaj je menil Clian;g-hi, ko je povdarjal varnost svojega zaklada, — Bvans!, zakliče John Še jedenkrat, toda čisto zaman. T!a je že popolno brez zavesti', le sempatja se strese njegov život. Kakor Nesen jfaane sedaj Jophn izsesavati kri iz mule, ne,zrilßjtne rane; ; Storiti se hoče zai svoje drago življenje. Kmalu se pojavijo v vseh udi ji stralšne bolečine; prsti na rokah se tne' udajajo večv Revež le prenaglo spozna, da ni več nobene pomoči. Vsede se poleg kuga zlath in ,z rokama podpre težko glavo. Se jedenkrat se ozre na svojega tovariša, ter se uda st pašni usodi — Umrla sta zastrupljena,1, kot žrtvi lakomnosti. bo vladnega sistema samo z rekonstrukcijo kabineta. Cas je, da preneha stara igra ministrskega predsednika, pOfldicati Cehe v miniistrstvo v svrho sani ranja političnega položaja in jih potem, ko so se razmere izboljšale, pod vsemi mogočimi pretvezami spraviti i|z kajbjneta;. Cešikia dellejgacija se je zavedala odstraniti Bienerthov kabinet,. To mora izvršiti, ker sicer ne more več pred volkce. Češki poslanci hočejo Biendrftha ppslati domov m ne, pripustiti, da pricte do tega, da bi kabinet Bienerth pjoslal zbornico domov. Državni zbor. N,a včerajšni torkovi seji slp bili na cjnevnem redg nujni ppedtogi peških poslancev radi manjšinskih Šol. Poslanec Düri c h (češki agrarec) jh protestiral proti raznarodnostnem postopanju napram dunajskim Cehom. ; Dunajski Cehi bl_ morati Imetji, po njih številu 60 ljudskih šol, 40 igimjriazij, 80 realk in 20 učiteljišč. D at j e je podjvugel govornik tudi delovanje nemškega Schulvereina hudi krvtiki. Država naj bi prevzela mianjjšinske šole, da) odvzame breme občinam in deželam. Naučni minister grof Stürgjkh je nato pral svoje staVšiče, ki ga je on zavzel napham manjšinskim šolam. Nemški krščajnski sociajoi 'so imeli pod predsedstvom princa Lichtensteina klubfogo sejo, kjer so skleniM pooblastiti princa Lichtenisteijua, da pri prihodnji seji klubovih načelnikov z vso silo zahteva, da pride zakon o pijančevanju na dnevni red drž. zbora. Proti davku na vino. Poslanec Pišek je vf.ožil dne 80. novembra peticijo občine Dramlje, politični okraj Celje, zčjper dar-vek na vino. Pri peticiji se 'je oglasil k besedi, opisal ogorčenost ljudstva in dokazoval nevarnost novega dhjvka ter predlagal, da, se peticija natisne dobesedno v zborniškem zapisniku, kar se jo tudi zgodilo, Japonska se zopet oborožuje. Iz Peterburga javlja o vojaških stvareh dobro podučen list „Svet“, da se Japonska neumorno zopet oborožuje in meni, da je ost naperjena v prvi vrsti proti Rusiji. Guverner ruskega dejta obmorskih pokrajin v iztočni AJziji Unterberg/ je sporqöili na, vojaško oblast, da Japonci silno hite .z likvidacijo svojih trgovin in poslov, ter se vračajo v velikem številu' nazaj na Japonsko. Radi tega se smlatra pobožaj skoraj euakfo resen, kot je bil pred qizbru/hom vojne? , |/\ ! 1 u i | ‘'Ž: Zastrupljenje častnikov. Z ozirom na atentat na častnike genemi-nega štaba, o katerem te dni govori in piše jsikoro ee) svet, bo gotovo zanimalo, ako povemo v kratkem, kako se vrši proces pri vojaškem sodišču.5 Proces se deli v predpreiskavo in specieSno preiskavo, V slučaju Hofrichter je predpreijskavia že končjanaj, Pri zaslišanjih morajta biti navzoči dve sodni priči, Kait(erih ena mora imeti višjo Šaržo kot zaslišanec, druga pa vsaj isto. jCe obdolženec taji, se upelje redno zaslišan jej, ki iiPa namen dokazati, da je res izvršil zločin, katerega je osumi jelo. O vsakji preiskavi, ki ni ustavljena, se mora'izreci vojno sodišče. To obstoji v slučaju, če je obdolženec nadporočnik, »i,z cjjveh poročnikov, dveh nadporočnikov, dveh stotnikov, aydijtorja- in enega Štabnega častnika kot predsednika), ki pa mora imeti višjo Ša.ržo nego' avditor. Ce obtoženec ne ugovarja proti nobenemu Članu sodišča, potem se sodniki zapri seže jo. Nato se prečifca obtožencu, kar je izpovedbi v preiskavi. On lahko še kaj dostavi, nakar se pa mora odstraniti, ker se uadaljua razprava vrši v1 njegovi odsotnosti. Zagovornika se v nobenem slučaju ne dovoli. Avditor prečita svojo pislano poročijo ; in glavne stvari iz akta. Ako sodniki ne zajittevajo 'šia nadlajljne pre-iskfaye, sledi tafkoj sodba. V'stakj sodnik imia po en glas, predsednik pa dva, tjiko da je skupno devet •rpoSz os o)>[ibj ‘mi 19 a a raojpo jojfuvf -aosujS Sodba nta smrt ali dosmrtno ječo se pa ume izreči Je tedaj, ako je obtoženec priznal zločin, 'ali pa, če je zločin pravno dokazan po izpovedbah vsaj dveh prič. Ce pa tega ni, potem je obtoženec obsojen lahko aamo na izredno prostostno kazen; kar se toliko reče, stvar se pripušča popolnoma sodišču, ki po svoj(em mnenju potem določi kazen. Da se določi smrtna obsodba, mora za to glasovati najmanje pet sodnikov. Zia samostojno odločitev mora predsednijk pozvati, da odstopijo razun avdljtorja vsi sodniki. 'Avditor vzanm' potom posamezne glasove na protokol. Vsak mora potem svojo izjavo podpisati; predsednic in za njim avditor zapišeta’ kot mtdnja svojo sodbo Avditor pot o m n azilanti izid glasovanja, napravi ob-soldbo in jo da podpisati vsem Osmim sodnikom. Pu napravi obsodbe se priloži glaSevalry, protokol poo sodni-jskim pečatom protokiolu vojnega «todišča, pot-tem se zapečatijo akti vojnega sodišča in se pošljejo po dveh častnikih ‘ pravemu sodniku. Predsednik in avditor lahko priložita sodnij-skim aktom vsak za se ali pa skupaj kakio pripombo v prilog pomiloščenja, ako smatrata to za dobro. Dunajski Köpenik. V nekem đluniajjskem hotelu prve vrste se je nastanil zadnje dni nek generalmajor s svojo ženo. 'Živela sta zelo sijajno. Generalmajor je napravlja' v uniformi rajzne obiske pri visokih osebah, žena pia je hodila po trgovinah in si pustila prinašati rastne dragocenosti v hotel. Pred par dnevi sta se sprla med seboj generalmajor in žena, vsled česar, je zadnja nabasala kovčeke z mnogimi nakupljenimi rečmi in je pobegnila. Častniki, lci je vejte 1, da je žena, pobegnila v Brno, je brzojavil’ policiji v Brno, naj konfiscira njegovi ženi tri kovčeke. To se je seveda zgodilo, a žena je vsled jeze povedala, d5a sploh ni žena, ampak samo ljubimka tega generalmajorja, ki pa si je samo na D,un'aj)u nadiel to ime in uniformo, da je lahko nekatere velikaše osleparil za večje svote denajrja, sicer pa je ta ..generalmajor“ samo neki agent Pasek iz Prage. 'Zenjsko so zaprli in brzojavili generalmajorju, naj pride nemudoma v Brno po konfiscirane kovčeke. Generalmajor je res takoj odpotoval v Brno, kjer so ga pa takoj, ko je izstjopil iz ylaka, aretirali in spravili na varno. Raznoterosti. Iz davčne službe. Davčni upravitelj Iv. Reisp v Ptuju je 'imenovan davčnim višjim upraviteljem. Iz poštne službe. Na lastno prošnjo ste premeščen# poštni oficijantinji v Slov. Bistrici Terezija Fritz in Leopoldina Rutter, in sicer prva v Velikovec in druga pa v Liberec na Češkem. Za Društveni dom v St. liju )e nabral gosp. Peter jHlastec, organist v Žicah, pri Tamšetu na gost,iji 8 K. Hvala! Velik javni shod v Celju, hotel Teršek, se vrši v ponedeljek dne 13. t. m. dopoldne ob MO. uri. Poročafi Ibodo poslanec dr. Benkovič, Pilšek in Ter glav. Na shodu se osnuje katoliško pojitično društvo za celjski' sodni okraj. Dostop je dovoljen le pristašem S. K. Z. m vseslovenske ljudske strankle. Protestni shod v Pišeoah dne 28. novembra t. 1. je izborno uspel ob udeležbi 3—400 voMlcev. Poročal je poslanec dr. Benkovič o državnem in deželnem zboru, o nameravani preosnovi da,vka na vi-' no. Sklenila se je ostra, resolucija zopjer namero Vlade; /dr. Benkovič1 jb je k'sejij d fa e 30.11. mj. vložil v državnem zboru. Vsled mraza in prepiha v lokalu se je morali shod predčasno zaključiti. Dva dni je potreboval dr. Kukovec, predno je mogel časnikurako ijzrabiti proti ntam ptujski vinogradniški shod, kojega sija priredila on in njegov prijatelj dr. Ploj. ,0 veliki politični dostojnosti kaže dejstvo, da je pnstjšl izraziti našim poslancem na shodju ogorčenje, ker so glasovfaii za nagodbo z C|grsko, čeprav je bip ravno čeilni dr. Ploj oni, kateri je glasoval in se najbolj potegoval za ogrsko nagodbo. Ce tako nastopa dr. Ploj povsod, potem se noben pošlten človek ne more čuditi, zakaj se ga mniagi ogibajo. Nesramna laž je v poročilu, da so naši poslanci -sklicali svoto shode še-le, ko je dru š^vo Pozor naznanilo shod. O Pozoravem shodu Še ni bito ne duhla ne siluha, ko jei bila/ ž;e večina naših shodov plakatiranih po okrajih. Kako malo resno se misli med liberalci na gospodarsko osamosvojitev našega ljudstva, pokazal je dr. Kukovec s tem, da je priporočal od liberalcev osnovano vinarsko zadrugo,, o kateri je izreklo poljedfeljsko ministrstvo uničujočo sodbo. Budalosti poln je zopet celjski dnevnik od srede. Salaja o tem, da so naši, poslanci glasovali za draginjo. To je seveda laž in nesramnost, k(a,-koršinih so zmožne le liber/ajne, propalice. Zakaj pa dr. Kuk(ove|c samega sebe ne napada, ker je v deželnem zboru brez pametnega, razloga zbežal iz zbornice, ko se je glasovalo o takozvanih dnaginijskih predlogih. Naši zastopniki kmečkih občin so vedno zastopali kmečke koristi, zhstoj/uki naši iz splošne kurije pa bi ravnali proti intersom poljedelskega de-lavstvaj,; ako bi glasovali za iprep>og|e, ki fmajlo po n-tob predlagateljih obrnjen*^ ost p^otii poljjedjellcem. Dr. Kukovcu ni trebjalo v dežef^iem zboru kot zastopniku trgov teh ozirov),; ce p'a jih je trebalo, por tem ,pa ni značajno, Če sedaj njegovi Usti napadajo le pri drugih istjo, kar je tudi njih šef sam zakrivil. Čujmo! Vendar so ,se vzdramili tudi enkrat celjski liberalci ün izdali poziv inla svoje; liberalno učiteljstvo, da nastopa narodno. Ker deželni šolski svet n a roča nastavljati le take 1 iičitjeljiš6n»e, Id so na Rta (ferskem doštudirali, in ker se, po tem receptu pošiljajo celo nemšlki absolventi na slovenske šole, pozivjlja „Narodni Dnevnik“ vse učiteljstvo v vseb svojih društvih, da vsi krajni in okrajni šolsk'} sveti v ki šo v slovenskih Tokah. odločno protestirajo proti takemu postopjanju. Videli bomo, kako bo libe-rajlno učiteljstvo izvršilo dano mh nalogo in v tem slučaju bomo odikpito veseli, ako akicija doseže nameravan uspeh. Izpred porote. Danes se vrši pred mariber-skiim porotnim' sodiščem obravnava Kn'aflič proti CenČič-Anzelm. jZiagovornik Cencič-Auze’ma je deželni odbornik kranjski dr. Helgam Obravnava proti „iSIov. Gosp.“ ,se najbrž Še ne vrši danes. Tožitelj Graner je prostovoljno umaknil tožbo proti gospodu Gornii'KSeku. To v Celjju dobro vedo, vkljub temu še zadnji K sli obirajo in obrekujejo zopet po starem gradenj načinu gospoda Gomilšfeka. Fe j in boj tatom listom! Štajersko. ’Poneveril je dninar Franc Wiake Hen. Hirschu v Mariboru mnogo kupljene bakirßine poso e _ nese na »rodsal spotoma SuöavSÄ Rolerju. _ Polmijsjd ^nik, ie za- . šačil Wake j a v neki žganjarnr na Koroški cesti, ko , se je ta s podobnimi bratci najbolje zabaval. M * Sleparja so prijeli mariborski stražniki bi Franca iZaveskyja, ko je popival y nekft'gostin v Vikitringhofovi ulici. Za Zavesjcyjem je bila izdana namreč \tiralnica iz Gradca, (ter je tam osleparil mnogo oseb za precejšnje svote. Med potoma \ Maribor je pa še ukradel v neki gostilni kolo, ter se / njim pripeljal v Maribor, Porota. Dne 29. novembra je stal pred mariborskim porotnim sodečem 24letni s amsla viničarski sin in črev! j ar Jože! Klinc radi hudodejhha uboja. Dne 26. septembra zvečer slo sedeli v -ostani Mihaela Šege v Gladlenežu pni Slov. Bistrim posestnik Tajnikar z ženo in otroci Simonom, Marijo in Antonom ter posestnikom in Črevijarjem Margučem pri eni mizi, pri drugi pa obtoženi Klinc, Franc in Martin Janžič. Od zadnje mize so začel1 kar naenkrat brez povoda metati kozarce proti Tajnikarju. Krčmar Sega, je pozval metalce, naj bedo mirni m naj se odstranijo. Posestnik Tajnikar je Begi pntr-dijl in še pridodal, naj se tudi oni odstranijo, ki nič ne piiMo ila ne, plapajfj. Miarglup je nato izpijl vino iz kupice, jo vrgel proti peči, da se je razbila, Prir čal in odšel. Takoj za njim so pa odš|li tudi omenjeni od sosednje mize. Posestnik Brence, ki je ravpo prišel v gostilno, je dejal, ida je videl na skednju nekoga, ki si je dal opraviti pri plugu. Gostilničarka je SfJai pogledat, pa ni nikoga zapazila. Ko se jo Tajnikar vračal z rodbino proti domu, ga je napadel Klinc s koso* ga vdaril po glavi in ga, tako težko ranil, da je Tajnikar drugi dan za poškpdbami umrl. Ženo Tajnikarjevo je pa Klinc na^ roki ranil, ko je hotela braniti svojega moža,., .Obtoženec je deloma priznal zločin. Sodišče Iga je obsodilo na pet let težke ječe. Kamnica. Posestnik, Mihael Ruprecht iz Kiam-. nice je šel dne 16. t. m. v Šfumo po opravkih. Nazaj gja pa ni biIp in ga je njegova rodbina povs iskalla, a zastonj. Se-le po osmih dneh so ga našli ■ lovci, ko jle višal obešen na smreki. Vzrok samo-umora je bijl ta, ker ni mqgel poravnati neke male tirjatve. Razvanje. V torek dne. 30. novembra zjutraj so zasačili dninarico Terezijo Drozg, ko je skupaj z Sinovoma 'Janezom in Francetom kradla, perutnino pri posestniku Rečniku. Občinski predstojnik Pukl se je peljal v Maribor, da preišč;e stanovanje tatice. Ko je pričela žendiarmerija po Razvajnjih poizvedovati, si je Drozg prerezala z britvijo (vrat in je bila kma-lo izkrvavela. V stanovanju tatice so našli 16 ukradenih kokoši j. Ruše. V nedeljo dne 28. novembra zvečer je 4oKotni težak Anton Ambeifger z Bistrice domu grede padel črez neko brv v jarek v Rušajh in si pri t,em strl ilevo nogo. Tepež. V nedeljo dne 28. novembra zjvečer je nastal' v krčmi iLep na Plaču pri Leistersbergu med fanti pretep, pri katerem je Jože Bračko 261’etnega viničar sjkelga sina Leopolda Rijčka z Dobrenja štirikrat z nožem zabodel ,i,n ga telesno nevarno ranil. Ričkfa so takoj drugi dan v mariborsko bioljnišnico prepeljalij St. Janž na Dravskem polju. Bleda žena, ki je dlo sedaj si Izbirala svoje žrtve bolj pri otrocih, . je s svojo m ralo roko v zadnjem času seglfo tudi po odrašenih. (V Loki je umrlja blaga gospodinja A. Brodnjak, po domače Ledinekfova. Bolehala je pač 14 dni, pa nihče ni mislil, da jo bodemo tako naglo izgubili. Nismo ji pa še posodili zadnjega nota, ko se je zopet oglasil mrtvajški, zvon, ki jp naznanjal, da ni več med živimi zatoličke babice Marj. Miklav-žič, ki je bila mnlogjm mate,ram, y; pomoč in veliko ■število otrok prinesla v cerkev, da prejmejo sv, krst. — VzLasti pa je pretresla celo faro žalostna novica, da je nehalo biti blago srce gospoda Jakopa Golob, posestnika in gostilničarja v Zatoličih, Bil je to eden izmed najuglednejjših mož cele župnije. Po njem žalujejo raz uti žene, otrok, vnukov in drugih sorodnikov še posebno cerkveno predstojništvo, ker je ž njim izgubilo blizu 201etneg;a požrtvovalnega cerkvenega ključ,arjh, občinski odbor in krajni šolski svet v St. Janžu mnogoletnega in marljivega odbornika. Rajnki pa ni bil 'le prijatelj šolske mladine, temveč tudi šoli odrasle mladine, za to je med ustanovitelji našega katoliškega slovenskega izobraževalnega društva ib. njpgdv prvi predsednik; razim njjega so še bik štirje člani njegove družine udje našega društva. Kljub temu, da se je vršil pogreb na soboto, za naše razmere najbolj neugoden dan, imel je rajni veliko spremsftvo že od Risfe žalosti; pri Šoli so se temu pridružili Šolarji, kolikor jih žp ni bilo poprej zraven, pod vodstvom vse(ga učiteljstva,, ter spremili blagega pokojnika v cerkev k sv. maši zadušnici in potem na pokopališče. Ob odprtem grobu je z ginijivimi besedami vzel od ranjkega slovo domači gospod župnik, ki ga je označil; kot globoko vernega, kjatjDliško-marodndga, za občni blagor velepožrt-vovajlnega moža. Mnoge solze so bile priče bridke ločitve ob preranem grobu. Blagi Jaka, naj ti bo lahka zemljica! Mi pa ohranimo blagi ti spomin: Sv. Trojica v Halozah. Proti novemu udarcu, ki se namerava prizadeti našemu ljudstvu z že naznanjenim davkom na vino,i se je oglasilo na protestnem shodu predzadnjo nedeljo naše Gospodarsko in bralno društvo. Posestnikom, katerih je bilo po rami maši zbranih polna čitalnica1, je v govoru razjasnil, za kaj se gre, tajnik društva, častiti gospod Rafael Potrč, in so se odposlale pretečeni teden peticije poslanski zbornici in mlnistjrstvu. Konjice. G- kr. ok[rajni zdravnik dr. Rihard Ganter je prestavljen iz Konjice v Slovenj gradeč. Rajhenburg. Dne 8. dec. se bode vršil po I. sjvetem opravilu v dvorani nove kaplanijje politični shod, na katerem bodo govorili goisppdje 'držalvni poslanci dr. Benkovič, dr. Korošec in dr. Hočevar. Ob enem bode ta shod tudi protestni shod proti name ra,vanemu novemu vinskemu davku.. Vinogradniki, udeležite se tega shoda v obilnem številu!, Gre se za vaše koristi. Ob enih popoldne Istega dneVa bbde tudi v dvorjani nove kaplanije ustanovni shod katoliškega izobraževalnega društva ,za Rajhenburg. Govori odposlanec S. K. S. Z. Velenje. VI zadnjem gNarodnem Dnevniku“ jr nek dopis iz Velenja, kateri pa je najbrž nastal v obližju notarjeve pisarne v Šoštanju. Dopisnik se huduje na okrajni zastop, na občih skl odbor in na klerikalne posojilnice! Med drujgimi izrodki bujne domišljije pravi, da nemčurske posojilnice napredujejo in skuša krifvdo zvaliti na naše posojilnice. Ker mogoče dopisnik sam sebe in svojih' o^ih somišljenikov ne pozna, mu hočemo vzroke navesti, zakaj posojilnice v Velenju in Soštajnju, katere imajo liberalci v rokah, — naše tri posojilnice namreč prav izvrstno prospe vajo, in je imela vsaka že prvo leto dosti več prometa in uspeha), kakor na primer velenjska ppsojpndoh po preteku petih let — ne pro-spevajo. Prvi vzrok je, da se opomipi strankam pošiljajo od notarja in povzročaj/b dragi, stroški, drugi vzrok je, da so v načelstvu teh posojilnic tudi nekateri možje, kateri ne vživajo priljubljenosti. Tretji vzrok pa, in o tem hi mi lajhko pisali cele knjige, ako bi nas naš narodni čut od tega ne odvračal, je zadeva Voš-njak v Šoštanju, odstop nekaterih odbornikov Šoštafijske posojilnice, odstop bivšejga marlji-vdga tajnika itd. Dopisniku svetujemo sledeče: Skrbite za to, da se uredi vsej, kar Še dosedhj ni urejeno, uplivajte na to, da bodo posojilnice same opominjale stranke ih jim zaračunale k večjemu 20 do 40 yin. za tak opomin, in ko bodete vse to uredili, potem bodete gotovo lahko ušpešno konkurirali z zabodi naših narodnih nasprotnikov. Naše posojilnice imajo svoj delokrog, prebivalstvo župnij, v kateri delujejo, se jih pdsMžuje in na ta nlačin odvrača od nasprotnih zavodov. Končno bi še pa svetovali dopisniku, katedri sanja, o nekih klerikalnih zakladih, katere stražijo čuki, da se naj povrne v realno življenje m kot vesten reformator reformira razmere pri svojih pristaših y Velenju., Tudi liberalci v Velenju naj uvažujeijo geslo: Svoji k svojim!, kajti smešno je nemške trgovce po liberalnih listih napadati, a vedno, k njim zahajati, vse pri njih kupovati in se izogibati vrlega slovenskega trgovca. Galicija pri Celju. Zadnjo nedeljo dne 28. novembra je bilo ppl nas ljudstvo zelo razburjeno, ko je občjjnski slujga Izklieal, da se bodo prodale na dražbi zavoljo šolskih z-amufdi zarubljena reči; Res je hudo, če pomislimo, da je samo v enem šolskem okolišu kaznovanih toliko strank, da kazni znaišjajo ' 39'2 K, in koliko še bi bilo, če hi deželni šolski svet nekaterim ne odpu/stil kazni/ Pa kjakor se navadno godi, da nedolžni največ morajo požreti, tako ludi tulcaji. Gospod župan ima z šolskimi kjazni ravno toliko opraviti, kot najzadnji viničar, zato se po krivici njega dolži. Zupan mora storiti le to, kar mu naloži višja oblast, zato tudi se ne sme nihče jeziti, ker župan mora ravno tako izvršiti ukaze višjih oblasti, l'Tykor vsaki drugi. Naš gospod župan mi nikoga klical na pomoč, ampak je samo poročal na merodajnem mestu, dla kazni vsled uboštva ljudstva npso izterljive in zato je višja oblast poslala moža pravice s puško, ki je prišel k županu in zahteval, naj gre občinski sluga, da bosta terjala kazni. Slu-&a. kakor tudi župan nista torej nič kriya. Ob enem naj se omenimo, da krajni šolski svet nima popolno-ma, mö opraviti z šolskimi kazni, kr/aTni šolsjo, svet je .e. da gospodari z šolskim premoženjem, kakor co na primer cerkjveni ključarji postavljeni, da z ž*un-iniki vred gospodarijo z cerkvenim premoženjem, •/ službo božjo pa se nimajo nič vtikati. Kdor tedaj drugače mišk v tej stvari, se zelo moti. /Toliko v pojasn/ilo! Bilo bi Še marsikaj zaniiniv(ega, pa za danes naj omenimo še samo to, da je neki zadružnik odpovedal v naši hranilnici in posojilnici svoj delež in svoje soproge, in sicer majbrže samo zat(o, ker je naša posojilnica, ki je bila pirej pri celjski zvezi, odstopila od nje in bo pristopila k ljublj/anski. Nam je sicer popolnoma vseeno, če odpove delež, ker je vsajki svoboden i— mi tudi —, pa Čudno se niam zdi, da ravno tisti, ki govorijo vedno o slogi, složnem delovanju itd., prvi .hočejo to (slogo uničiti, ker sloga jim je le neka fraza brez pravega pomena, aii si pa mislijo, da oni komandirajo, mi pa moramo poslušati. Kje je pa potem tolikjo zabeljena svoboda, pro-stost mišljenja in delovanja itd. $No, sicer nas pa veseli, da se poznamo! cel$e. Včeraj v torek 'se je, vršila pred tukjajš-nnu sodiščem sodna obravnava v znani aferi Balogto Astrich radi žaljenja časti. Baiogh je bil obsojen Samo na denarno kazen s6Q krön. — Vjišji rudarski syetnik Alojzij Janvus, dosedanji vodja celjske cinkarne v Gaberju, stopi v pokoj. Kranjsko. Zoper liberalno gonjo so se vršili minulo ne-. Jo jäko dobro obiskani shodi v Selcih, Moravčah in Križah pri Tržiču. Nfei shodih so poročali državni in deželni poslanoi o1 djelovanju v državnem in deželnem zboru ter o splošnem slanju. Ožjgoisali so pa tudi nesramno in zahrbtno delovanje liberalnih prvakov, ter se tudi spominjali vseslovenskega delavskega shoda,, ki je isti čas ravnjo zboroval v Ljubljani. Ljudstvo je pozivalo poslance S. L\ S., naj vztrajalo na. dosedanjem stališču in naj nadaljujejo neizprosen boj proti nesramnim poliujševalcem In' zastrupljevalcem mladine. Orel v Domžalah. V Domžalah, kjer je do sedaj gospodoval oholi tirolski tovarnar, je razprostrl minulo nedeljo ponosni. Orel svoja krila v znhk. da se prične sedaj boj, pri katerem bo pa s'amnikarsk. Tirolec moral odnehati. Telovadci bodo imejli y novem in krasnem domžalskem domu, iki bo polete dozidan, eno najlepših telovadnic na Kranjskem. Kočevci na Kranjskem so se jeli ošabno gibati. Od vseh Strajni imajo zaslombo «in s tako pomočjo pretijo celo domačinom Slovencem. Jeli so po-grabljiati slovensko posest in poprej tako slovenske vasi, kakor: Draga, Trava m Star .kot. so sedaj ža večinoma v njih rokah.’ Kočevarji s pomočjo v.ude tako sistematično ponemčujejo slovenski živelj, da so boje izročiti v pregled akte o svog!1 zakotnih Šul-vereinskih' šolah kakemu slovenskemu «Marnu deželnega šolskega sveta), ker tako nekontrolirano delujejo. Pa Še trde Nemci, da se jim na Kranjskem tako slabo godi. . .. Nemec ustrelil Slovenca. V Begunjah na Gorenjskem je šel 201etni mladenič Jakob Rožič na gorsko senožet na Begu.njšici po opravku. GrajšČin-ski lovec barona Borna., hud Nemec Eisenpan, mu je pa zastavil pot. Rožič je bežal, a lovec jje streljal za' njim kot za kafkim jzajcem. Ustreljen je bil Rožič v prsi In noge. Ko mladeniča ni bilo več dhi domov, so ga šli iskat in so ga našli zakopanega v zemlji in bijež glajve. Preneisli so ga v Begunje. Osumljenega lovca, so riafkoj prijeli in akp bi ga orožniki ne branili, bi ga razkačeni ljudje raztrgate na kosce. Nemška oholosit se že preveč zrcali v takih zločinih. Treba je napraviti enkrat temeljit konec temu, da bi se od privalndranih tujcev streljali domačini kot divjačina. Primorsko. Imenovanje deželnega glavarja na Goriškem se bo izvršilo v najkrajšem času. Klub laških liberalcev se je .zavzel z vso vnemo za dr. Pajerja in še celo grozil vladi, z obstrukcijo, ako bi ga ne imenovala zopet deželnim glavarjem. Agrarna stranka na Goriškem pojema. Pred kratkim so imeli zborovanje v Gorici, na katerem so se kregali in prepirali, da je bilo joj. Mrmolj'o so tako zdelavali, da revež ni vledel kam. Nazadnje so volili ndbbrA pa večinoma samo take, ki nit,i niso bili na zborovanju. Res jako lepe razmere pri noriških liberalnih agrarcih. Razgled po svetu. Proces kraljice Natalije. Zanimiva sodnijska razprava se vrši v Belgradu. Bivša srbska kraljica Natalija toži generala Petroviča zaradi 200.000 din. General je bil svoječasno glasni pobočnik nesrečnega Natalijinega sina, kralja Aleksandra. General je prejel v mesecu aprilu in mfaJd leta 19,03 omenjeno svoto ž a kraljevski dvor, a potem, ko je bil nesrečni kralj umorjen, ni še položil računa o tem denarju. Natalija, ki je naslednica svojega sinja, toži sedaj generala, oziroma njegove naslednike, ker je on že umrl, da ji vrnejo denar. Razpravo vodi predsednik belgrajskega sodišča. Predsednika in državnega pravdnik!a stražijo v sodni dvorani orožjmki. ker je branitelj Petrovičevih naslednikov odvetnik dr. Mostič, ki je krvni sovražnik senatpvega predsednika in je TiasoviČa, ob enaki prifliki že nekoč napadel. Konec razpijave se pričakuje z velikim zanimanjem v Beligradu.-. zakon za nbegle zakonske može. Na potovanja po Zedinjenih državah v Severni Ameriki je prišel predsednik Taft tudi v Cineinati, kjer mu je 600 žen izročilo prošnjo, v kateri se prosi za zakonsko predlogo, da bodo vsi zakonski možje, ki zapuste svoje žene, ravno tako kazno-; vani kot vojni begunci. V prošnji se navaja, da je v zadnjih treh mesecih zapustilo Cincinatijn nič manj km 2000 mož svoje žene. To so posledice precej proste post i •• glede zakona. regiatrovana zadruga z neomejeno zavezo, lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8. Hranilne vloge se obrestujejo po 4*/*% brez Posojila na zemljišča, po 5% do 51/*0 odbitka rentnega davka. m z amortizacijo. Domači hranilniki se dajejo na dom brez- i Posojila na zastavo vrednostnih listin. _iQx.n Osebni kredit na menice in v tekočem pod najugodnejšimi pogoji. Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo Konvertacija v knjiženih dolgov z na kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. širni stroški. = Oskrbuje srojlm članom Izterjevanje njihovih terjatev Brezplačno reševanje vseh zadev. Šolske potrebščine knpite po cesi in dobro edino pri tvrdki: :: Goričar & Leskovšek o v CELJU, (iraška ulica šl. 7. Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po novih predpisih. — Zaloga šolskih tiskovin, papirja, peres, svinčnikov, peresnikov, raznovrstnih črnil in tušev, kamenčkov, gob, tablic, uradnih zavitkov in strun. HA PEBELO! HA DROBHOI! M5LÄ NAZNANILA ki se sprejemajo po 2 vin. od besode, najmanjši znesek je 50 vinarjev. Kdor žeši pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori. Služba organista in cerkovnika Je raspisana v Ribnici do 15, decembra. Nastop 1. januarja. Pred-noBt imajo cecil.janci. Cerkveno predstojuištvo. 227 Pozor Slovenci! Izdelujem obleke vsake vrste iz garantirano pristnega domačega in tujega sukna po najnižji ceni. Postrežba točna in solidna. F Janjo Pajk, krojač, Dol pri Planini. Okusno ln krepko letošnje haloško Vino lastni pridelek oddaja kaplani j a sv. Barbare v Halozah s postaje Ptuj po 80 K hi. Sodi se posodijo.! 22t Naznanjam, da sem otvoril vinotoč črez ulico in da točim vino domačega pridelka po najnižji ceni. Za obilen obisk se priporoča Pajk Jožef, veleposestnik, Dol pri Planini. 163 Dražba cerkvenega vina = 250 hekt. = Restavracija XXXX> bo 9. decembra t. L ob 11. uri „ predpoldne pri Sv. Petru niže Ha3*€>CllH OOI11 Maribora. Slavnemu slovenskemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril V ClrkOVCih šfCV. 25 nasproti župnišču moderno urejeno brivnico in strižnico, katero priporočam vsem zavednim Slovencem ob čisti in točni postrežbi v blagohotni obisk. Z odličnim spoštovanjem Anton Ferk, brivec in strižee. v üarilaora. Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd. Pivo iz budjeviške češke pivovarne. Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tujce. Za obilni obisk se priporoča 37 Lojzika Leon. Alojz Šumenjak | Maribor, Tegetthoffova ulica št. 31 x priporoča svojo trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Vsem cenjenim narodnim odjemalcem jamči za sveže blago najboljše kakovosti, posebno za božične praznike. Postrežba točna in solidna. Prodajajo se tudi razne žganjice. 226 božična prodaja po zelo znižanih cenah se vrši v narodni veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje. Poštne pošiljatve crez K 20'— franko. co •OO M d OOOOi 09 ■ m <5 o 3 n M J5 i g > d S S ® S a ä3 s 2 £-§1 • a > S -g &1 ® O £ S m. Ul ** S »h o o ■s 5 -S c I * 00 .S >02 . * > O S3 1 H3 < OOOO Edina narodna steklarska trgovina Fra® Strap!, Celfr priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. *2 Najriižje cene! NajsoMdnejša in točna postrežbaI f¥a tleStel©. Ma drobna. OS' f c Cerkveni in sobni slikar in pleskar Franjo Horvat MARIBOR, Kasinogasse štev. 2. Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : : 53 Wir-*. Postrežba fočua! Cene nizke! .a ■ ■ n Pozor! Slovenci! Pozor! Josip Mačah,Maribor Stolna ulica štev. 5. se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za zdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke ! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah. 48 ywvwk'wv fr* mr ab (8%®T|■ «v® frB fri Pravična era in vaga T9 o — “O Jz O “ 0» »ul •m sz m O