Kmečka Irgovina Trgovina s sadjem Za mesec september Je neanška vlada dovolSla ponovon uvoz sadja. Zaradi velike ponudbe aadja pd naših kmetovalcev in pa, ker je nastal prejsnjl teden zashoj v sadni tiTgovini, je cena sadju nekoliko padia, in sicer od 3 dm na 2.50—2.60 din. Sorto »zlata parmena« pa trgovci še vedno plačujejo po 3 din za 1 kg. Cene sadju na inozemskih trgifa pa niso padle. Blago prihaja v eplošnem zeio lepo scrtirano na inozemaki trg in dreveano zrelo. Splošno mnenje med sadnimi trgovci je, da bo za zinisko sadno trgovino premalo sadja na razpolago. Za sadje iz južnih predelov države, predvsem za jabolčne sorte »budinko« in »tetovko<, eo se začeli zaniimati Angleži in Čehi. Ce bodo ti pokupUi budinko in tetovko, ld sta letos zelo lepo obrodili in bosta dali približno 1500 do 2000 vagonov, potem naša država ne bo mogla izkoristiti vsega uvoznega dovoljenja, katerega nam je dala Nemčija za naše sadje, ki znaša 3200 vagonov. V teh 3200 vagonih so vraeunana naša štajeraka jabolka in pa bosanske slive. Izvoz avežih sliv pa ne bc tako velik, ker se slive porabijo večinoma le za gospodinjstvo doma kakor tudi v drugih državali. Tako smemo upati, da bo preoslalo zelo veliko izvoznih dovoljenj samo za naša jabolka. Izvoz Iesa v Nemčijo Na konferenci jugoslovansko-nemškega ociboia za lea v Crikvenici je bil dosežen apo^t.-Ui! za. izvoz leaa v Nemčijo, kar se fciče cen. G'; '.e dviga našega kontingenta pa se bodo vrbila -š poeebna pogajanja v Kolnu. Lista cen je razdoljena v tri skupine: 1. rezan les poljubnega jugoslovanskoga izvora, 2. rezan les bosanskega izvora in 3. rezan les slovsnskega in hrvaškega izvora. Cene so v glavnem naslednje: A. Za rezan les poljubnega jugoalovanskega iavara: smreka-jelka: deske in plohi 50—62 RM, kratice 36—41 RM, remeljni, trami, les, rezan na posebne mere, les za gradnjo vagonov 32—40 RM, pribitek za gradbeni les po seznamu znaša 2 RM za kub. meter, late 26—34 RM, tesani trami 19—21 RM, franko meja; 20—22 RM jugoelovanska jadranska luka. B. Rezan les slovenskega in hrvaškega izvora: smreka-jelka, kakor pade od žage: 1. deske in plohi 3—6 metrov od 10 cm navzor 32—34 RM franko jugoslovansko-nemška meja, prosto za izvoz, 33—35 RM franko jugoslovanska severnojadranska luka, vkrcano prosto za izvoz. — 2. Deske in plohi samo 4.50 m dolgi, 29 cm široki, franko meja aJi aevernojadranska luka 37—3fi RM. — 3. Hoblerji z najmanj 7% smreke 3 m nav2igor, doJgi 10, 12, 14 in 16 cm aU 11, 13 in 15 cm široki, f ranko suha meja ali severnojadranska jugoslovanska luka 35—38 RM. — 4. 9—23 angleških čevljev daljše, 4—7 angleških col široke ali po izberi kupca širše od 7—8 angleSkih col navzgor, močno, franko suha meja, 34—36 RM, franko jugoslovanska severnojadranska meja 35—37 RM. Za blago bosanskega. izvara znaša cena 34 do 49 RM franko jugoslovanska jadran=1:a luka šibenik ali južnejša jugoslovanska luka, vkrcanc prosto za izvoz. Ta sporazum velja do konca januarja, ko bosta obe pogodbeni stranki sporočili pristojnim vladnim mestom svoje predloge glede nadaljnjega obstoja. Hmelj Hmeljaraka zadruga poroča, da ae pri mirneni, vendar čvistem razpoloženju nadaljuje z nakupovanjem letošnjega pridelka ix> nespremenjenih cenah in plačuje za najboljše blago 24 do 25 din, za prvovrstno 23—24 din, za dobro arednje 22—23 din in za srednje 20-22 din za 1 kg; le v barvi slabše blago se trži tudi izpod navedene cene. Več povpraševanja je zlasti za boljše ter najboljše in predvsem v barvi brezhibnc gladkozelenc blago. Računa se, da je prodano dosdej iz prve roke že kakih 3500 stotov letoš njega pridelka. Konji Povpraševanje po konjih je zelo živahno. Zlaeti na Hrvaškem in Slavoniji raate cena konjem V naši državi ae mudl več inozemskih vojaških delegacij, ki nakupujejo konje v vojaške namene. Samo Turčija bo kuplla pri naa 1500 kooj. Povprečno se pri nas trgujejo konji po 1100 do 5000 dfin za glavo. Sejmi Sejem na Planini Planini oo znani po zek> lepi živiiii pomurake pasme ali — kator tudi pravlnx> aivopšenične pasme. Vogon živine je bii precejsen, manjkalo je pa predvaem kujpcev, kar je krivda tudS v tem, da je bil sejem v začetku prepovedan zai-adi slinavke in se je 1« komaj par dnl pred sejmom razvedelo, da se bo sejern vršiil. Kmetje so nejevoljnih obrazov gonHi neprodano živino domov, nekateri so glasno zabavljali, drugi pa nemo korakali zraven utrujenoga živinčeta. Na njih nri bilo opaziti prav ni* sejmskega razpoloženja. Prodanlh je bilo samo par komadov, in sicer krave med 2.50 in 3.50 din za 1 kg, voli pa po 5 do 6 dln. Največ se je pa prodajaJo na čez, prl temer bo brihtnejsi živino prej stehtali in ai napraviH proračun, da ni šlo nič v izgubo. Goveja živina Naši živinski in svinjski sejmi ter trgovina 2 živino vobče je še vedno slaba. Zavira jo živinslta kuga slimavka in parkljevka, ki se sicer polagoma, pa trdovratno širi kljub vsem strogtm obrambnim meram. živinsM sejml so le redki, cene pa so precej slabe. Dobiii smo poročllo le z dveh sejmov. — V Novem mestu je bii na živinskein sejmu položaj sledeč: dobro rejeni voii so ae plačevali po 5.50 din, krave po 2.60 do 3 din, telice in junci 4—5 din. — V Gabru pri Idtiji so bile na sejmu živinske cene: vodd 4.50 do 5.50 din, krave za meso 2—3 din, telice za meso 3.50—-4 din, bilti za meso 3.50—i din za 1 kg žive teže; krave za pleme po 1500 dki, telice za pleme po 1200 din komad, Svinje Tudi trgovina s svinjami je pri naa alaba. Kupčuje se v krajih, kjer se ie pojavila slinavka, samo v soseščino, doftim je prepovedano go- nitl svmje v drug« kraje. Pršutarji ae prodajajo sedaj psi nas po 6.50 do 7.50 din, mladl prašieid po 100 do 150 dm. Na Hrvaškem se je c«na avinj zelo popravila ter je sedaj prav čvrsta. Tovarn« plačujejo pršutarje za industrijako predslavo po 7.50 do 8.25 din, de3Dele svinje po 8.50 din, mladl prašički ao po 40 do 160 dki glava. Najdražje pa so mlad« pleanenska svinje, kl se prodajajo po 10 do 11.50 dlin za 1 kg. Mariborsld trg Na trg v soboto, 10. septembra, so kmetje prfpeljall 13 vcxz in 114 vreč krampirja, ki se jt prodajal od 0.75 do 1.50 din za 1 kg, en voz ki 44 vreč čebule 2—3 din, česen 5—7 din, osem vo« zelja glava 0.50—4 din, kiato zeljo 1 kg 4 din, repa komad 0.25—0.50 diin, kumarce komad 0.28 do 1 d.in, zelena paprika 6—10 komadov 1 din, karfijola komad 1—8 din, ohrovt 0.50—2 dSn, hren 1 kg 8—9 din, zelena komad 0.50—S din, buče 0.50—2.50 din, paradižnikl lkg 2—4 din, peteršilj šopek 0.50—1 din, endivija kcanad 0.25 do 1 din, radič kupčdk 1 din, Spinača 1 din, vrt^ no korenje 0.50—1 din, koleraba 2—4 din, fižoi ˇ atročju kupček 1 din, grah v atrodju 1 dio, lusčen grah liter 10 din, majarom šopek 0.50—1 din. — Sadje je na trgu imelo slededo ceno: jabolka 1 kg 1.50—5 din, hruške 5—8 din, ailive 6—10 din, črnice (borovnice) liter 2.50—3 din, breskve 1 kg 4—14 din, maline liter 4 din, grozdje 1 kg 5—10 din, brusnice liter 6—7 din, luščeni orehj 1 kg 38 din. — Na trgu je bilo osem vreč pšenice 1.75 do 2 din, devet vreč rži 1.50—1.75 din, osem vreč ječmena 1.25—1.50 din, 12 vreč koruze 1.50 do 1.75 dim, osem vreč ovsa 1 din, devet vrefi T>ro,sa 1.25 din, osem vreč ajde 1.50, 16 vrei fižola 1.50—2.50 din. Mleko je bilo po 1.50—2, smetana 10 din, surovo maslo 24 din, čajno maslo 28—32 din, domači sir 10 dim, jajca kornad 0.50 do 1 diin, Prinaali so 263 kokošl 18—25 din, 868 parov piščaneev po 18—50 din par, 4 gosi 30—35, 10 rac 12—18 din, 24 domačih zajcev 5—35 din. špeharjev in krme na trgu nl bilo.