m	Poštnina	plačana	v	gotovini	„
Slovenski
Cena Din V-
Stev. 109.
V Ljubljani, sobota 14. maja 1938.
Leto III
Obisk voditelja čeških Nemcev v Londonu
naj angleškim krogom pojasni upravičenost nemških zahtev in pridobi angleško pomoč zanjo
London, 14. maja o. Voditelj čeških Nem-
Konrad Henlein je dopotoval v London na obisk k raznim angleškim državnikom po povabilu svojega prijatelja, polkovnika Malcolma prahama Christiea, bivšega angleškega letalskega atašeja pri poslaništvu v Berlinu. Namen *ega nenadnega Henleinovega obiska, ki je po vsej Evropi vzbudil ogromno pozornost, je prepričati angleške politične kroge, tudi tiste, ki zagovarjajo češkoslovaško stališče, da so zahte-ve čeških Nemcev upravičene in naj se zanje zayzatne tudi Anglija. Glavni zahtevi sta popolna avtonomija za nemške predele v ČSR ter sprememba češkoslovaške zunanje politike v ‘effi smislu, da postane češkoslovaška nevtralna, *° se pravi,_ da odpove politično in vojaško zvezo s sovjetsko Rusijo. Henlein in nemški krogi to zvezo predstavljajo kot edino nevarnost za evropski mir, češ da so vse druge države že pretrgale stike s Sovjeti.
Henlein je londonske kroge tudi skušal pre-pričati^ o pravih namenih nemške politike v Srednji Evropi ter pridobiti zanjo ludi tiste, ki jj nasprotujejo. Bil je na kosilu pri bivšem ministrskem predsedniku Churchillu, pri voditelju liberalne opozicije v poslanski zbornici Achibnldu Sinclairju, razgovarjal se je z zastopnikom narodne delavske stranke Haroldom Nicolsonom ter s šestimi drugimi poslanci. Najvažnejši njegov razgovor pa je bil snoči, ko je
Francovi uspehi na španskih bojiščih
Hendayo, 14. maja. o. Nacionalistična ofenziva, se je začela pred dvema dnevoma in ki ima namen prodor ob obali do Castellona in Valenci je, je včeraj privedla do prvega velikega uspeha, ko je posrečilo vzpostaviti zvezo med četami generala Valina, ki prodirajo od Teruela proti morju | oddelki generala Varele, ki so prodirali od Alboracera na jug in na zahod. S to združitvijo so obkolili nacionalisti velik del ozemlja, v ka-terfm je zaprtih 10.000 vladnih vojakov. Obalni oddelki so včeraj zavzeli kraj Cabanesv zadnje večje mešto pred Castellonom, ki ga rdeči že iz-praznjujejo.
Po sprejetju zakona o Judih
Nova vlada na Madžarskem
V; .?udimpešta, 14. maja, o. Madžarska vlada, *;iJ1.Je Predsedoval Daranyi, je včeraj odsto-sicer nekaj ur potem, ko je zbornica
udeležbo z t jUe Proti Judom, ki zmanjšujejo Judov v gospodarstvu, trgovini in obrti za 20%.
Kraljevski namestnik admiral Horthvi je nocoj na predlog bivšega ministrskega predsednika IJaranvija poveri) naročilo za sestavo nove vlade dosedanjemu ministru za narodno gospodarstvo in predsedniku narodne banke lmredyju. la je preložil namestniku tale seznam ministrov:
ministrski predsednik Tmredy, zunanji minister Kanya, minister za vere in prosveto grof Teleky, kmetijski minister Stranjavsky (dosedanji predsednik skupščin), notranji minister Kerestes, vojni minister general Raz, pravosodni minister Mikecz, finančni minister Re-menyi, industrijski minister Domemisa, trgovinski minister Imredyi, minister brez listnice Homan. Danes dopoldne je kraljevski namestnik potrdil listo nove vlade. Pričakujejo novih imenovanj državnih podtajnikov. Zn predsednika narodne banke še niso določili naslednika lmredyija. Trdijo, da bo na ta položaj prišel državni tajnik v finančnem ministrstvu dr. Jakob.
Časopisje za zdaj še ne piše, kakšen poseben značaj in naloge naj bi imela nova vlada.
Tisočkrat je letel čez Alpe
Berlin, 14. maja. AA. (DNB) Italijanski letalski kapetan Leonida, ki je z letalom »Ala Vittoria« prispel danes iz Rima v Berlin, je s tem ravno tisočkrat preletel Alpe.. Italijanski letalec Leonida si je osvojil rekord na tej progi. Dozdai je Leonida preletel vsega skupaj milijon kilometrov Ko se je njegovo letalo na letališču v Tempelhofu spustilo na zemljo, so italijanskega letalca prisrčno pozdravili predstavniki nemške Lufthanse.
Belgifa v pričakovanju nove vlade
Bruselj, 14. maja. o. Ker so vsi trije katoliški ministri v Jansonovi vladi odrekli soglasnost glede vladnega proračunskega načrta in odstopili, je izbruhnila tudi v Belgiji včeraj vladna kriza. Ministrski predsednik janson je sporočil kralju odstop svoje vlade. Kralj je po daljših posvetovanjih poklical v avdienco bivšega zunanjega ministra Spaaka. Ta je po avdienci, ki je trajala do 20.15, odšel v zunanje ministrstvo, kjer je izjavil časnikarjem, da je sprejel naročilo za novo vlado. »Vladarju ni-iem odgovoril, da bom poklical svoje prijatelje, "oložaj je tak, da se moramo izogniti vsem oviram. Sklenil sem prevzeti nase to odgovornost, joda tudj drugi morajo storiti isto. Sestaviti oom skušal vlado, v kateri bodo približno iste sebe kot v prejšnji. Mislim, da se bom s svojo lado lahko predstavli parlamentu v torqk«. Spaak se je nato telefonsko pogovarjal z raznimi osebnostmi, osebno pa se bo sestal z Jansonom.
obiskal tudi uradnega zastopnika angleške vlade, sira Roberta Vansittarda, prvega diplomatskega svetovalca vlade. To je prvič, da je Henlein prišel v stike tudi z uradnimi zastopniki Anglije.
Razen naloge, da pojasni zastopnik angleškim političnim zastopnikom svoje stališče, se zdi, da ima Henlein tudi nalogo, izvedeti, ali bi Anglija ob kakem napadu na češkoslovaško šla tej dejansko na pomoč skupno s Francijo, ali bi ostala nevtralna.
Uradno je Henlein pri prihodu v London izjavil, naj ostane njegov obisk čisto zaseben.
Sklepi o manjšinah in o volitvah v ČSR
Praga, 14. maja A A. ČTK: Na včerajšnji seji vlade je ministrski odbor, ki je sestavil poročilo o manjšinskem pravilniku, sporočil, da je tako po vsebini in obliki pravilnik sestavljen in da nudi širok temelj za ureditev vseli aktualnih vprašanj.
Vlada bo torej sedaj skušala izvajati te načrte in sicer s pogajanji z merodajnimi čini-telji in pa po zakonodajni poti.
Nata se je govorilo na seji vlade o občinskih volitvah, ki bodo dne 12. junija. Vlada meni, da je ugodila vsem zahtevam in potrebam avtonomnih demokratskih občin in zato
lahko javno mnenje izkoristi to priliko in v disciplini izpriča svojo soglasnost pri urejevanju vseh državnih problemov, kar pa naravno zahteva, da se vsakdo najprej zaveda, da je češkoslovaški državljan in šeie nato pristaš te ali one stranke.
Vlada je tudi proučila vse potrebno, da se brezpogojno ohrani mir in zagotovi varnost tam, kjer so narodnosti pomešane. Vlada bo brezpogojno skrbela za spoštovanje zakonov in ne bo dopustila nikakršne teroristične akcije niti na nacionalnem, pa tudi ne na političnem, socialnem in gospodarskem polju -Sleherni prestopek bo kaznovan po zakonskih določilih. Gospodarsko izsiljevanje bo kaznovano z gospodarskimi sankcijami.
Ustanovitev nemške mrliče
Praga, 14. maja. A A. DNB: Z odobren jem češkoslovaških oblasti je bila včeraj v Egerju ustanovljena »prostovoljna nemška varnostna služba — Freivvilliger deutscher Schutzdienst«. S kraticami bo organizacija nosila ime FS. Vrhovni voditelj organizacije je Konrad Henlein, ki je za svojega namestnika imenoval načelnika svojega štaba Willyja Brandnerja. Organizacija hoče skrbeti za red in mir pri velikih manifestacijah in ob katastrofi nuditi prvo pomoč prebivalstvu.
Vesti 14. maja
NajveŽ elektrificiranih železnic v Evropi ima
Italija. Celotna dolžina elektrificiranega železniškega omrežja znaša nad 4000 km.
Nadvojvoda Albreht Habsburški je dal madžarskim listom izjavo, v kateri pravi, da ne prizna izključitev iz Habsburške rodbine, ki jo je nad njim izrekel Oton Habsburški zaradi poroko z navadno učiteljico.
Angleškemu komunističnemu poslancu Galla-cherju so ameriške oblasti zabranile prihod v USA, kamor je mislil iti na propagandno potovanje.
80 m globoko sta se spustili italijanski podmornici »Tembien« in »Durboc blizu vojnega pristanišča Spezie.
Odmevi španske vojne so dospeli celo na skrajni evropski sever, v norveško mestece Trom-soe, kjer sta že dalj časa zasidrani dve španski ladji. Del posadke bi ladji rad odpeljal v kako nacionalistično pristanišče, drugi del pa v rdeče. Zaradi tega je bilo že več pretepov med mornarji na ladjah in po mestu, tako da so norveške oblasti sklenile ladji izgnati.
Amerika ne bo spremenila svojih zunanjepolitičnih načel, ki so znane. Tega dejstva n« spremene nobene izjave, je povedal ameriški zunanji minister Hull včeraj časnikarjem.
Mednarodna konferenca glede avstrijskih beguncev, ki so jo sklicali na pobudo predsednika Roosevelta, bo imela prvo sejo 7. julija v Evianu ob Ženevskem jezeru.
3500 prvovrstnih letal bo imela Anglija ko* nec leta 1940, ko bo izvedla prvi del svojega oboroževalnega načrta, je povedal angleški letalski minister v poslanski zbornici.
Bombo v policijsko vojašnico y Jeruzalemu so vrgli Arabci predsnočnjim. Bomba je ubila službojočega častnika ter enega policista.
Italijanski vladar bo 20. maja odpotova 1 v Libijo, kjer se bo udeležil vojaških vaj kolonijalne armade in izročil prometu razna javna dela.
Obisk turskih državnikov v Sofiji je deležen velike pozornosti vse bolgarske javnosti, ki želi, da bi se med obema državama čim prej začelo [»polnejše sodelovanje.
200.000	sardin so morali vreči v morje francoski ribiči, ker tovarne za predelavanje rib še nočejo sprejemati blaga.
Vedno več vojnega materiala iz Sovjetsko Rusije za Španijo prihaja po poročilih italijanskih listov zadnje čase skozi Dardanele.
Veliko propagando za državno obrambno posojilo je začela francoska vlada. Posojilo bodo začeli podpisovati v ponedeljek. Pri propagandi sodelujejo vsi kinematografi in vse radio postaje.
Veliko zaslugo za splošno priznanje italijan* 6kega cesarstva pripisujejo tuji listi politiki dr. Stojadinoviča in njegovemu nastopu v Balkanski in Mali zvezi.
Občinske volitve na češkoslovaškem bodo kon« dane dne 12, julija ter je vlada sklenila, da bodo volitve v treh in ne v štirih obrokih. 22. in 29, maja bodo v 1600 občinah, 12. junija pa v 8000 občinan.
Proračun angleškega letalskega ministrstva je bil včeraj sprejet s 299 proti 131 glasovom. Proti njemu so_ glasovali delavski in liberalni poslanci.
Mchikanska vlada je ponudila tujim petrolej* skim družbam, bivšim lastnicam vrelcev, odškod-nino, ki bi v desetih letih znesla 60% celotnega do* hodka od izvoza petroleja.
Tri milijarde dolarjev za podporo in omogočc« nje dela ameriškim brezposelnim je določila zbor« nica, ki je včeraj sprejela primeren zakonski načrt.
Poljsko zastopstvo na mednarodnem kongresu kemikov v Rimu šteje 33 ljudi s prosvetnim ministrom Sventoslavskim na čelu.
Močno državno radijsko postajo za pobijanje protiameriške propagande v Juini Ameriki, katero širijo tam države z levičarsko in desničarsko diktaturo, bodo zgradile Združene države v kratkem.
60 reflektorskih postaj za obrambo proti zračnim napadom so začeli graditi v Egiptu.
Velike manifestacije za palestinske Arabce so bile včeraj po vsem mohamedanskem svetu, ki je praznoval Mohamedov rojstni dan. Po pokrajinah, ki so pod angleškim vplivom,- je prišlo do demonstracij proti oblastem.
46 novih bojnih ladij, 26 pomožnih ladij ter 950 vodnih letal bo po novem proračunu zgradila Severna Amerika.
Cel vlak letal in letalskih motorjev je pred dnevoma odpeljal iz Francije v Barcelono, piše fran-coski list »Action Franpaise«.
Daljši članek o politiki dr, Stojadinoviča pri« naša ugledni ameriški tednik »Christian Science Monitor«. V njem pravi, da je po zaslugi politike dr. Stojadinoviča Jugoslavija najmočnejša država v južnovzhodni Evropi.
50 letnico odprave suženjstva »o praznovali včeraj v Braziliji. V Rio de Janeiro &o priredili slavnostni sprevod, v katerem je korakalo 50.000 ljudi, ki &o njihovi predniki bili sužnji.
Pred otokom Amoiem, ki so ga zasedli Japonci, se je zasidralo celo brodovje evropskih križark, da zavaruje tuje državljane na tem otoku.
Načrt za izgradnjo turškega civilnega letalstva je pripravila ankarska vlada. Uvedli bodo več no« « vih potniških prog.
Italijansko cesarstvo in zasedbo Abesinije ja priznala včeraj tudi Finska.
Skrivno komunistično tiskarno je odkrila por« tugalska policija v Lizboni in prijela vse osebje.
Posebnega komisarja za begunce bo imenoval Svet Zveze narodov in v njegovih rokah združil vse posle, ki se nanašajo na podporo političnih beguncev.
13 ljudi je bilo ranjenih blizu južnofrancoskega letovišča Cannesa, kjer se je poln avtobus zaletel v cestno ograjo in se prevrnil po pobočju.
Francoski zunanji minister Bonnet je včeraj v Ženevi sprejel našega stalnega zastopnika pri ZN, dr. Subotiča, in se z njim dalje časa razdovarjai o mednarodnih vprašanjih, ki so na sporeuu posveta Zveze narodov.
17 j*??1 fa,*nco*kega atlantskega brodovfa ia
drugi oddelek podmornic je zbranih zdaj v Lizboni To je v zadnjih letih največji obisk francoskega brodovja na Portugalskem. Poveljuje tem ladjam admiral Laborde.
Najvažnejši evropski dogodek tega ledna:
Mussolinijev politični govor v Genovi
Genova, 14. maja. o. Danes ob 11 dopoldne bo imel na trgu zmage ob navzočnosti vseh članov vlade, visokih strankinih funkcionarjev iz vse Italije, uglednih osebnosti iz Libije in italijanskega cesarstva, ter ob navzočnosti ogromnega števila ostalega ljudstva Mussolini velik govor, za katerega vlada veliko zanimanje in ga vsi nestrpno pričakujejo. Ministri, državni podtajniki, člani strankinega direktorija ter ostali zastopniki so prispeli v Genovo ponoči ali pa zjutraj na vse zgodaj. Mesto Genova je vsa v zastavah. Na vseh važnih mestnih točkah so postavljeni veliki napisi s sliko Mussolinija. Pročelja zgradb so vsa v dragocenih preprogah, okrašenih s cvetjem in liktorskimi snopiči. Vse to dela veličasten vtis in svečano razpoloženje.
Od zadnjega obiska, ki ga je naredil Mussolini v Genovi pred 12 leti, je mesto zabeležilo ogromne uspehe, ki jih je napovedal Mussolini v svojem
Karambol motociklista s kamničanom
KrižiSče Vodovodne ceste s kamniško progo je jako nevarna prometna točka. Tam ni po starih predpisih železniškega prometa nikake zapornice in tudi ni nobenih vidnejših znakov, kakor samo napis, da je treba paziti na vlak. Včeraj okoli 14 se je^ tam primerila huda prometna nesreča, katere žrtev je postal Vladislav Jamar, 27-letni, samski trgovski sotrudnik pri tvrdki Lovro Demšar na Sv. Petra cesti, rodom iz Poljan nad Škofjo Loko, in nečak zdravnika dr. T. Jamarja. Pri tvrdki je zaposlen že nad 5 let. V. Jamar je vozil z motociklom po Vodovodni cesti v smeri proti Ljubljani. Prevozil je podvoz in ni takoj zapazil vlaka, ki je vozil proti Kamniku. Naglo je sicer zaokrenil, toda lokomotiva ga je zadela in vrgla z motocikla v stran. Motocikel je ostal popolnoma nepoškodovan, Jamar pa je nezavesten obležal ob progi. Hitro so poklicali reševalce, ki so ga z reševalnim avtom prepeljali v sanatorij »Slajmarjev dom« za Zaloški cesti. Jamar je pri karambolu dobil hude poškodbe na glavi in si je zlomil nogo. V sanatoriju so mu dali prvo pomoč in je upati, da ostane Vladislav Jamar, ki je bil podjeten in marljiv trgovski sotrudnik, se pri življenju kljub' hudim poškodbam.
Filmi
La Habanera (Kino Union). Le zakaj je kino »Union« vzel dobri film »Dogodilo se je neke noči« že po enem dnevu s programa? Mar zato, ker se je tako mudilo za rezerviranje nemške solate, kakor je »La Habanera«? šve-dinja na žarkem jugu ali nanovo pogreti stari romantični motiv, ki ga je bil nakazal svoj čas Heinrich Heine v pesmi »O smreki in palmi«. Žarah Leander še dokaj srečno, vendar pa — kar je razumljivo — kopira tri druge zvezde: Greto Garbo po otožnem liričnem registru, Marlene Dietrich po »usodnosti« in globokem altu ter Lil Dagover, kateri je še najbolj podobna, po neznosni ženski živčnosti in neki mondensko izgubljeni materinskosti. Vsebina bi bila prav hvaležna, če bi jo obdelali Francozi. Tako pa je psihološka plat izčrpana v »usodnem« motivu »Habanere«. Vse ostalo je nesrečna nemška buršikoznost, ki nai bi bila simpatična. Mnogo je nemških toreadorjev in počasnih vročekrvnežev, jug je predstavljen tako, kakor si ga predstavljajo penzionatska dekleta. Prav dobra pa sta pevsko izvajanje in mimika Žarah Leandrove v oceni, kjer sama poje pesem »La Habanera«. Takih narejenih filmskih demonizmov današnji svet postaja sit. Uspevajo le še tam, kjer jih — pristnih — že od začetka sveta nikdar ni bilo. Film pa bo morda mana za ljudi, ki so svoja čustva izživljali le v osladnih tomanih predvojne nemške ljubavne literature.
1000 din nagrade
Z ozirom na vlom, ki se je izvršil v mojem stanovanju v Rožni ulici 21 dne 6. marca t. 1., kjer je bila ukradena ženska srebrna, zlata, tula in budilna ura, zlata ženska in zlata moška verižica z obeskom, briljantni ženski prstan, zlata broša in zlat ženski medaljon ter zlat križec in uhani, dalje siva moška suknja, moška siva obleka, rjav moški jopič s telovnikom, siv klobuk, modne hlače ter dve strašilni pištoli, dam onemu, kdor bi mi pripomogel, da dobim svoje blago nazaj, 1000 din nagrade. — Evgenija Zidarič.
Beseda o klancih v Drašičih
Drašiči, 12. maja.
Pa so le že zapeli krampi in lopate tudi na cesti Drašiči—iKrmačen. Odlašanja je bilo dovolj. Ze leta 1912—1913 so bila dela za preložitev klancev na tej cesti v načrtu. Vojna pa je te načrte prekrižala. Po vojni eo se takoj začeli naši ljudje potegovati za to, da bi se namišljeni predvojni načrt uresničil. Prišli pa so tedaj do besede drugi ljudje, ki so se jim zdela druga dela mnogo bolj važna, čeprav še daleč niso bila tako zelo nujna kot ravno ureditev omenjene ceste. Takrat je to delo spet zaspalo, kakor med svetovno vojno, ko je moralo.
Novo upanje pa ee je rodilo, ko so prišli v cestni odbor možje, ki so se z vso nesebičnostjo zavzeli za to, kar je v splošno korist. Z odlokom bana g. dr. Marka Natlačena smo dobili cestni odbor nazaj iz Črnomlja, kamor so malo prej prenesli njegov sedež. Načrti za ureditev naših cest so se kmalu začeli uresničevati. 2e v enem mesecu, odkar smo dobili cestni odbor spet nazaj, smo pričeli z delom. vTako bodo naši revni ljudje spet prišli do zaslužka in kruha, ki ga letos toliko primanjkuje. Gradbena dela vodi inž. g. Merše. Cesta bo speljana izpred šole, za šolo bo zavila proti Krmačenu (tam, kjer zdaj vodi steza), nato zavije nazaj v Cerkveno Drago, dalje ob robu gozda do »potoka« «ter na začetek klanca. Do tu je zdaj trasiran prvi del te ceste, ko bo pa tu delo končano, se bo nadaljevalo proti »Repici«.
Kakor vsako delo, tudi to ni bilo vsem všeč. Dosti je bilo govoričenja na vse 6trani. Proti preložitvi klancev na omenjeni cesti pa najbolj govore tisti, ki so prej najbolj zabavljali nad tem, zakaj se delo že ne prične. Ne bo težko uganiti, zakaj in čemu takšno zabavljanje teh ljudi. Sicer pa se zaman prizadevajo, da bi ovrgli to, kar je zdaj postalo za vse, ki jim je kaj mar splošna korist, razveseljivo dejstvo. Najbolje je, če se držimo pregovora: Kdor molči, deveterim govoril
Madžarski državni upravitelj Horthjr je sprejel Hitlerjevo povabilo, naj ee udeleži velikih manevrov nemške vojne mornarice, in bo v kratkem odpotoval v Nemčijo. Spremljal ga bo vojni minister, vrhovni poveljnik madžarske vojske in več visokih častnikov ,
kratkem govoru. Poleg tega, da se je mesto silno povečalo, mu je bilo priključenih še 20 okoliških občin. Tako se je število prebivalstva od 350.000 dvignilo na 700.000. Mestno pristanišče se z veliko naglico razvija in že danes laHko tekmuje z Mar-seillesom po svojem prometu. Prednjači tudi glede sodobne tehnične opreme. Zgrajenih je bilo nešteto najmodernejših mostov, za izkrcavanje. V kratkem bodo zgradili letališče ter prktajališče za letala in vodna letala. To letališče bo po svojem obsegu največje, kar jih ima svet. Zgradili so nova industrijska središča, v okolici pa jih še grade. Med temi nameravanimi deli je tudi velika jeklarna družbe »Ansaldo« v Comeglianu, za katero bo sam Mussolini položil temeljni kamen. Ta jeklarna bo zgrajena v treh letih in bo proizvajala vsako leto 300 tisoč ton jekla, S tem bo v veliki med doprinesla k gospodarski nezavisnosti na tem področju gospodarske delavnosti.
Pogovor sredi opustele božje njive
Spomini starega grobar»a pri Sv. Krištofu
Korakam po svetli Dunajski cesti. Čudovita melodija drugega basa iz narodne, po Foersterju prirejene pesmi »Vse mine« ves čas poje v meni; ne morem se je znebiti. Po umazanosivi cesti drve avtomobili in ropotajo vozovi. Po hodniku hite po opravkih pešči: starčki, ki jim jutranje sonce zlati uvele obraze, otroci, ki jih svetloba in toplota mikata k teku, gospodinje, ki se vračajo dobro obložene s trga. možaki in fantje, ki gredo po opravkih, delavci, obrtniki, študentje, kmečka dekleta in gospodične, vse veselo, lepo in podjetno. Prav je,. ti pride na misel, da ljudje ne vemo ne ure ne dneva, kdaj bomo morali odriniti za vselej. Saj bi življenje izgubilo slednji mik, če bi človek vedel, kdaj bo tek v kraju.
Od ranega jutra do trde noči je ta cesta nemirna in trušč se niti ponoči ne utegne docela umiriti. Tik ob cesti pa stoji cerkev svetega Krištofa in staro ljubljansko pokopališče, od katerega se zdaj poslavljamo. Pobožna misel je narekovala nekdanjim graditeljem, da so si za patrona pokopališke cerkve izbrali tega znamenitega svetnika: naj bi na svojih mogočnih ramah ponesel skozi življenje in čez motno reko smrti človeške duše v raj tako, kakor je po legendi neke davne burne noči prenesel skozi deroče valove Jezuščka. Pobožna je bila vera nekdanjih ljudi in v njej je bila prečudna moč, ki je mirno uravnavala vse pozemsko ravnanje. Dandanašnji pa svet pretresajo tako zvani »problemi«, težki in nepotrebni, porojeni iz duha, ki je izgubil zaupanje in odvrgel vero ter se predal svojemu »svetlemu«, edino merodajnemu uravnovalcu, razumu. Današnje življenje je sen, poln boleče pisanih sanj, ki končavajo po kratkih zdrzljajih v utrujenosti in razočaranju: tod ni happyenda, po katerem si tako vroče želimo, da ga zase — v zavestno, toda prepotrebno prevaro — vnašamo skoraj v slednji film — za tolažbo in za kratko, pa prijetno iluzijo.
Tako lep je ta majski dan, tako prazničen in svetal. Sonce razstilja svojo zlato luč na mlado zelenje kostanjev. Med nežnim, svetlozelenim listjem se že zibljejo v rahlem dopoldanskem vetru beli grozdi kostanjevega cvetja.
Na mestu smo! Prišli smo do pokopališča pri Sv. Krištofu.
Obisk pri gospodarju pokopališča
Za zidom je na desni nizka, dolga hiša, žup-. nišče. Moji koraki se razlegnejo po hladnem, praznem hodniku. Posel prihiti in že odide po župnika, p. Kazimirja. Že prihaja, njegov dobrodušni obraz se prijazno vprašujoče smehlja izza gostega dima jutranje cigare. Brž mu pojasnim svoje želje. Hitro je pri pisalniku, pokaže mi kroniko, časopisne izrezke, brošure in knjižice, ki so bile spisane in izdane o pokopališču ter o spremembah in novih zidavah, ki se obetajo na tem zemljišču. Staro ljubljansko pokopališče izginja, ne bo skoraj ostalo sledu po njem, kakor tudi ni ostalo sledu po drugih mestnih pokopališčih pri sv. Petru, na Ajdovščini in v Zvezdi. Naš mojster arhitekture, profesor Plečnik, je zamislil na delu pokopališča grandiozen »Hram slave*. Tod bodo poslej počivali zemski ostanki naših velikanov, tod bodo stali njihovi spomeniki. Zunanje stene prenovljene cerkve so okrašene s spomeniki drugih bolj ali manj znanih pokojnikov. Mnogo sorodnikov je tudi poskrbelo za prenos spomenikov in posmrtnih ostankov svojih dragih; vse to bo odslej nameščeno tik pri cerkvi na majhnem ograjenem delu pokopališča.
Številni spomeniki pa so bili — z zemskimi ostanki pokojnikov vred — 'prepeljani na druga pokopališča, največ k Sv. Križu. Ostali spomeniki bodo v najkrajšem času odstranjeni in grobovi izravnani.
Ni še dolgo, kar je potekla preko pokopališča nova cesta; s tem je vrt mrtvih dobil značaj javnega prostora. Na tako opustošenem pokopališču So pričeli nepridipravi krasti železne ograje, križe ter železne in kamnitne spomenike. V odprtih grobnicah so skrivali ukradeno blago. Otročad je skakala med grobovi, razbijala kipe, razgrajala in uganjala norčije. Tudi zaljubljenci so prihajali zvečer. Prav do zadnjega časa je imela policija tod mnogo opravka, predvsem s tatovi in skrunilci.
Zato je treba z veseljem pozdraviti dejstvo, 'da so merodajni faktorji končno vendarle sklenili, da bodo pereče vprašanje starega, zapuščenega pokopališča rešili. Dela so napredovala prav naglo in ne bo trajalo dolgo, ko bo zapuščena božja njiva pri Sv. Krištofu urejena v druge namene.
Vse take in podobne stvari izvem iz pogovora z ljubeznivim bežigrajskim župnikom.
Toda prignala me je bila, poleg »zgodovinske« in »bodočnostne« radovednosti še druga. Katera zgradba bo na novo pridobljeni parceli neki prva
prišla na vrsto? Najprej semenišče, potem morda nova župnija; vse ostalo je še zavito v nejasnost in meglene, ne še tako hitro izpolnjive želje..
Pogovor teče in končno pridem s pravo barvo na dan. Kaj posebnega, nevsakdanjeega bi rad zvedel o pokopališču, od katerega se poslavljamo. O zelo starem možu sem slišal, ki neki stanuje tod v župnišču in je bil do te pozne starosti svoj živi dan med grobovi pri Sv. Krištofu. Brž povem, kako in kaj bi rad. Kaj pestrega in zanimivega, ne številk. Aha, dobilo se bo zdravilo. »Kaj takega bi Vam pa najlažje povedal Francelj!« pravi župnik. »Kar ven stopiva, prav gotovo bo kje na pokopališču.« In že stopim iz hladnega hodnika v topli dan.
Opusteli vrt mrtvih
Tik ob cerkvi so nagromadeni drug tesno k drugemu kamnitni spomeniki. Majhen, bel gozd, ki se sveti v pomladanski sončni bleščavi. Na desni je cerkvena, že izravnana in očiščena parcela. Za druge grobove bo župnijski urad še malo počakal, če pa ne bo svojcev, ki bi poskrbeli zanje, bo vzela spomenike v last cerkev, ki bo tudi dala izravnati grobove. Ob poti leže odstranjene marmorne klade, razbiti stebri in ob vznožju od prsti umazani nagrobniki. Na južnem zidu zevajo prazne stenske vdolbine; plošče so romale drugam. Le tu pa tam še stoji na oluščenem, zanemarjenem podstavku s pajčevino preprežen kip kakor otožen opazovalec, ki se je v žalostni prizor zamislil tako, da je pozabil oditi. Sivi zid kaže rdečkaste rane; razpada. Le tu pa tam so ob poti še grobovi. Na severu so od zidu ostale le še razvaline; široke vrzeli je bil vanj naredil kramp. Pogled se odpira v Ljubljansko polje, svetlo in veselo v majskem dopoldanskem soncu, in na za-molklosinje, po temenih srebrno zasnežene Kamniške gore. Zunanji svet je vdrl v samoto, hrum jo je preplavil, od nekdanje vase zamaknjene tišine in stroge ločenosti ni ostalo ničesar. Med vrzelmi v zidu so se odprle sijajne, mikavne perspektive v vabljivi božji svet, na zeleneča polja in na gore, ki se pripravljajo za pomlad. Tiha samota je pobegnila.
Vse na tem, kmalu bivšem pokopališču, je preraslo s travo. Svetlozelena je, visoka in mehka; sončni žarki se igrajo z njo in prešerno pobliska-vajo. Samo še zamišljeno, otožno in zbrano drevje je ostalo: temnozelene kleke, vitki stožci divjih cipres, ki še zdaj kakor prst kažejo k nebu, edini, ki se v svoji resni zbranosti ne dajo motiti, ampak ohranjajo prvotno zamaknjenost. Dolgo je že minulo, kar jih ni bil nihče obrezal.
Vedno globlje prihajava, že sva sredi pokopališča. Na levi strani so pravkar prekopali grob. Dva močna možaka z lopato odmetavata prst. »Ali ste kaj videli Franceljna?« »V mrtvašnici je!« »No, zdaj ga boste pa že našli,« mi pravi župnik. »Le dobro ga povprašujte; če boste od koga utegnili izvedeti o tem pokopališču kaj zanimivega, boste brez dvoma od njega.« Posloviva se, močan, plavolas pokopališki hlapec (od Sv. Križa je) me povabi na voz. Ob novi jami ustavi. »Zdaj pa Franceljna ne morete več zgrešiti! Tamle gre!« mi pravi. Pogledam proti mrtvašnici. Res, neki stari možiček gre proti meni.
Mož, ki le prebil življenje med grobovi
Majhen starček gre po porasli stezi. Pozdravim ga, mu povem, po kaj sem prišel in si ga ogledam. Droben je in nebogljen, ozkega, rdečkastega obraza, slabo oblečen, neobrit — saj je delavnik — suh, trudnih, zelenkastosivih oči.
»Kaj naj bi Vam povedal. Saj se ne bom mogel ničesar spomniti,« mi pravi brez prave volje.
»Danes me tako glava boli! To bi morali priti kdaj drugič, da se bom prej kakšne stvari spomnil.« »Saj Vas ne bom dolgo spraševal,« mu odvrnem Sicer pa, ali ne bi bilo boljše, če bi šla rajši na drugo stran, s tega sonca v senco, na kozarec vina, da se bova lažje pomenila?«
»O ne,« pravi, »hvala, dopoldne mi ni prav nič zanj, danes pa še celo ne, ko me tako glava boli! Ne rečem, zvečer bi se mi prilegel kozarec, pa samo eden. Podnevi pa me nihče ne pripravi, da bi pil.«	o
»Če ne, pa stopiva malo po stezi; med hojo se človek lažje pogovarja kot če stoji pri miru. Katerega leta ste bili rojeni in kako ste začeli s to rečjo?«
»Oktobra meseca 1865 so me na Trojanah krstili za Franca Ržišnika. Precej let sem pretolkel doma, z dvaintridesetimi pa sem prišel za stalno v Ljubljano. Leta 1897 sem postal hlapec za kadilnico in zvonenje. Terezija Medičeva me je pa vzela v službo. Takrat sem včasih moral že tudi kopati jame in jih po pogrebu zasipati. Ob tistih časih so še mrliče — tudi prav iz srede mesta in še od dalje — na pokopališče nosili. Takrat je imela vsaka fara svoj pogrebni zavod. Jožefova in Marijina bratovščina sta imeli pravico, da sta priredili vse potrebno za pogrebe. Bil je sicer tudi pogrebni podjetnik, Doberle se je pisal; ta je imel mrtvaški voz in s tem vozom je vozil na pokopališče posebno imenitne mrliče. Druge pa so morali nositi peš iz mesta ven gor k nam. Doberle ni imel koncesije, pa je kar tako vozil. Seveda so bili ti imenitni pogrebi tako dragi, da jih ni vsak zmogel. Kadar je šel pogreb, sem se vstopil pred vrata tamle zunaj, pa sem ga zapazil že prav notri doli pri Špitalskem zidu. Ali veste, kje je bil ta Špitalski zid? Tam, kjer je zdaj Kmečka posojilnica. Tam je bil njega dni špital, zid je segal skoro na sredo ceste, zadaj je bila cerkev, prav pred Verovškom. Tisti ulici, ki zdaj drži čez trimostje proti magistratu, smo pravili »Špitalska gasa«; bila je na vso moč ozka in po potresu je bilo skoznjo prepovedano voziti.«
»Nekaj sem slišal praviti, da je imela tale sedanja fara še pred kratkim časom prav malo ljudi!«
»Kaj pa mislite! Komaj tristo duš je štela, zdaj jih imamo pa precej več kakor šesttisoč!«
Kako je postal oskrbnik grobov in kai le dožvel
Počasi hodiva po peščeni poti in prideva do delavcev, ki so izkopali jamo. »Francelj, ali naj začnemo zasipati?« ga vpraša korenjak, ki me je bil pripeljal z vozom. »Saj ste že do kraja prekopali, kajne?«
Povsod po travi leži prst in razbite koščice so raztresene v^ tesnem krogu. Francelj se pripogne in jih začenja s tresočimi, starčevskimi rokami skrbno pobirati ter metati nazaj v> jamo. Še na stara leta, ko je bil svoje že odslužil, ne more najti miru. Neprestano si daje na pokopališču s kakšno rečjo opravka.
»Poglej,« pravi nenadoma krepki pokopališki hlapec. Z lopato je zajel veliko, porumenelo in s prstjo zamazano mrtvaško glavo, ki ji je bil ali kramp, ali zob časa sam odkrhnil velik drobec od čela preko nosu do ust. Tu stoji, prečudni Hamlet, v predpasniku, z zavihanimi rokavi, z rumenimi kuštravimi lasmi, ki se mu usipajo na čelo, široko razkoračen in moli k nam s svojimi mišičastimi od zemlje umazanimi rokami lopato z žolto, okrušeno lobanjo. »Kar nazaj jo lepo vrzi,« pravi Francelj. Spet se povrneva k razgovoru, ki sva ga bila prekinila.
Kdor pa je bil oskrbnik perd Vami? ga vprašam.
»Do. leta 1906. je bil Peter Medič. Z njim sva se prav dobro razumela. Včasih, kadar sva imela čas, sva jo mahnila tudi v mesto, v gostilno in v kavarno. To je bil res imeniten možak. Leta
ko sem moral svetiti tam na petih krajih, ker so šli škof trikrat okrog vsega pokopališča. Leta 1906. me je bil Peter Medič priporočil kanoniku Erkerju, pa sem postal samostojen, prav za prav sem bil tudi kot oskrbnik tega, starega pokopališča hlapec pri Mediču, do leta 1912., ko je Medič umrl.«
O strahu, o dr. Plečniku in o drugih
»Kako pa, ali Vas je bilo na pokopališču kdaj' strah?«
»Tisto pa ne! Prav nikoli ne! Le tako zapišite, da sem bil ponoči vsako uro na pokopališču, pa nisem nikdar ne videl, ne spoznal strahu, tako da je ta stvar prav zares votla, znotraj pa je^nic ni! Samo nekoč se mi je nekaj primerilo, pač Še to skoraj ni vredno govora. K pogrebu so prinesli neko gospo, ki je bila še prav lepo rdeča v lice, pa so ljudje začeli govoriti, da še ni mrtva. Duhovniki so že odmolili svoje molitve, pa so odšli. Pustil smo jo na parah čez noč. Še vem, ko mi je hlapec dejal: »Francelj, le dobro jo priveži z vrvjo, da ti ne bo ušla!« No, pa ni ušla. Drugo jutro so ji dali »mrtvaški žlok«, potem pa smo jo pokopali. Dostikrat sem bil tudi pri obdukcijah. Tako se spomnim, da je bil, ko so ubili Adamiča in Lundra, pri zapisniku dr. Janez Plečnik. Ta je pa že tako učeno vedel sama neznanska imena prav za vsako mišico, skozi katero je šla krogla, da sem si dejal: Tale pa ne bo dolgo navaden doktor, ta jo bo še daleč privozil. In res, vidite, zdaj uči gori na univerzi!«
»Kako pa so se ljudje kaj vedli pri pogrebih? Ali so se lepše in bolj zbrano pred vojno ali danes?«
»Lepše pred vojno. Pa tudi pozimi, ko je bilo mraz in debel sneg, jih je bilo več na pokopališču. Pa več so molili. Seveda sem videl tudi take reči kot jih vidim dandanašnji. Nekateri so jokali, zares, drugi pa so se bolj delali. Nekoč je nad jamo tako presunljivo jokala neka mlada vdova, da so vsem stopile solze v oči. Najrajši bi skočila za možem. Pa mi je dejal potlej duhovnik Hajdrih: »Tale pa ne bo bogve kako dolgo vdova; kar kmalu se bo omožila.« Spomnim pa se tudi treh otročičkov, ki so že tako jokali in klicali »ata, ata«, da se mi še danes stori hudo, kadar se spomnim. Pravo žalost človek menda kar nekako čuti.«
»Vi boste prav gotovo^ vedeli, kdaj je bilo ustanovljeno tole pokopališče in kako se je razširjalo!«
»To pa! Leta 1780. Od kraja je segalo tamle. na zahodni strani do Lichtenbergove kapelice, to je bilo staro pokopališče, potem je bilo podaljšano — staronovo pokopališče smo dejali in nazadnje je prišlo do kraja. V ono kraj je bilo vmes zasukano, pa tam smo pokopavali samo vojake. Levo odondod je bila velika jama. Vanjo so ljudje na Velikonočni ponedeljek metali pomaranče, otroci pa so skakali ponje ter se lasali in tepli, če je kdo preveč nagrabil. Tam pri Šentjakobski cerkvi živi še neki Andrej, ta bi Vam vedel marsikaj povedati! Zakaj da so ljudje metali pomaranče v jamo? V spomin na tiste čase, ko je moral na Velikonočni ponedeljek bežati Turek; saj zato še zdaj pravimo našemu koncu Bežigrad! Prej ste me vprašali, kako da je toliko nemških napisov. Nikari ne mislite, da so bili to 6ami Nemci. Tu-kajle je ležal neki Krašnja, zaveden Slovenec; napis je imel pa nemški. Le moda je bila takrat takšna. Ljudje so postali že tako čudni, da imajo dandanašnji že celo mrliči svojo modo. Včasih so mi nekateri prav hvalili štirioglate piramide na grobih, potlej so imeli v časteh stebričke, fotografije, angelčke, danes imajo nekakšne eudne kipe, da niso nobeni stvari podobni. Mrličem pa je na onem svetu prav vse eno, kaj imajo na grobu.«
»Ali se kaj spomnite, kdaj je bil največji pogreb?«
»Takrat, ko smo pokopavali Adamiča in Lundra. Policija mi je prepovedala, da bi odprl pokopališka vrata, ljudje pa so tako butali vanje, da sem moral odpreti. To je bijo ljudstva pred mrtvašnico in potem pri pogrebu! Tudi tisto noč sem Čul pri obeh mrličih kakor tolikokrat. Pa tudi takrat, ko smo pokopavali Tavčarja, je bilo ljudi, da se je kar trlo. Sama dvorna dama gospa Tavčarjeva, ki je zadnjič tudi umrla, mi je ukazovala, ko sem njenega moža deval v cerkvi na pare. Vso noč smo takrat bdeli.«
(lVeselje mo e preč jef preč"
»Kako pa ste bili kaj zadovoljni v svojem poklicu? Ali Vam je bilo všeč delo med grobovi?«
»Oh, pa še kako,« mi pravi stari mož, in zdi se mi kot bi se mu začele megliti oči in drhteti ustnice. »Prav tako ee mi je priljubilo kakor bi bilo pokopališče moja zemlja, moj grunt. Tako lepo je bilo, veste, spomladi, še prejšnje čase, ko so najprej cveteli nageljni, takole o binkoštih. Po vsem pokopališču je dišalo. Pozneje pa je začel cvete,ti bezeg. Tja na ono stran proti jami jih je bilo vse polno. Tako sem rekel, da če bo kdaj šla cesta skozi to jamo, ji bomo dali ime Bezgova dolina. Zdaj je pa vsega konec. Vse so mi vzeli, vse sem moral vrniti. Zdaj na stara leta sem brez vsega kakor berač. Nekaj denarja sem bil posodil sestri, drugo sem pa med vojno napačno obrnil, v vojno posojilo sem vložil, pa je propadlo. Ne vem kako bo; dozdaj sem imel prosto stanovanje in hrano in 33 dinarjev na mesec. Bog vedi, kako se bo obrnilo. Tako me skrbi zdaj na stara leta.«
Kevm starček je ves klavern; tako nebogljen je videti, skoraj mu gre na jok. V strgan suknjič J? oblečen in posvaljkan klobuk ima na glavi. V življenjskem delu se je bil spojil s to siaro božjo njivo v eno. In zdaj se mora posloviti, pa bi še vedno tako rad kopal jame, obrezaval kleke, gladu steze, ali kaj, ko so inu vzeli to veselje in tudi njegov grunt je menjal značaj; prav tako se najbrž zdi temu starčku kakor priletnemu kmetu, ki ~ ™ Prodali njive, zdaj pa mislijo tisti svet zazidati, postaviti nanj hiše, tvornice, dimnike tja, kjer je nekoč valovala pšenca.
. Ys® J® tiho, le s ceste prihaja oddaljeni, pri* i k* SUn* kak°r neka nejasno mrmrajoča godba, droben ptič se oglaša z razpadajočega zidu. Nedaleč od naju pa širi svoje grbaste veje cvetoča jablana, ki je nihče nikdar ni negoval. Jaz pa moram gledati tega zaskrbljenega starčka, ki brez pomoči gleda — po pridnem in zvestem življenjskem delu — v nejasno bodočnost. Počasi greva proti izhodu, še postajava in se ozirava, potom pa se prisrčno posloviva.
Spet stopim na šumno cesto. Spet srečujem vesele ljudi, ki podjetno korakajo po hrapavi po*1 za vsakdanjim kruhom. Grem, grem po tem pr®' lepom, bleščečo sinjem in radostnem dnevu, v meni pa se spet začenja oglašati prečudovita melodija drugega basa iz Foersterjeve »Vse mine«.
N« Rožniku bo jutri ob sedmih zjutraj sveta maša, pri kateri bo pel pevski zbor Društva rokodelskih pomočnikov. K udeležbi vabimo vse člane in prijatelj« društva.	.
v. redni zvezni občni zbor Zveze združenj g stilničarskib obrti dravske banovine bo 19. mul^ 1938 ob 9 dopoldne v dvorani Narodnega doma Brežicah.
1906. pa je bilo blagoslovljeno novo pokopališče pri Svetem Križu. Prav dobro se še spominjam,
Slavna Švedinja
ki jo imenujejo drugo GRETO GARBO v najnov. krasnem filmu V domotožju po svoii severni domovini, razočarana v svoji ljubezni in dušeča se r vnčlni užnega podnebja, je gposnnla mlada žena vso tragedijo i voiega življenja ...
Mino Union
Telef.
•22-21
Predstave danes ob 16., 19.15 in 21,15 uri v nedeljo ob 15., 17., IB. in 21. uri
V nedeljo dop.ob 10 30 uri lati film po globoko znižanih cenah
pil i>: f'
MEANDER
Začutil sem roko na ramenu. Poleg mene je stal .polkovnik Harvey.
Pripravile listine,« je šepetal. »Bliža se trenutek, ko ee jim bomo morali zahvaliti za življenje.«
Nato je še pristavil:
»Naše delo se pa šele pričenja.«
Priznati moram, da sem tako njega kot barona Idzumija občudoval zaradi mirnosti. Profesor Henriksen pa, ki je ležal na klopi, mi je bil pa naravnost odvraten.
Zunaj je bila obupna tišina. Nenadoma pa je začelo čisto pod našimi okni zopet, strahovito streljanje.
»Prenehajte s streljanjem, prenehajte 8 streljanjem,« je ponovil Pe-arse, kot da bi mogli zunaj slišati njegov žalosten glas.
MacDonagh je ob oknu obupno krilil z rokami. Na njegovem obrazu se je mešalo občudovanje in strah, . Instinktivno sem pohitel k oknu; tudi gospod ltalph je bil že tam. Oba sva pritajeno zakričala.
Na trgu se je bil svojevrsten boj. Na eni strani so bili angleški vojaki, ki «o prihajali od vsepovsod, na drugi strani pa je stal en sam mož.
Bil je nek velikan, ki je imel samo eno roko. Stal je na stopnišču neke hiše in jemal granate iz svoje
Pierre Bfinoit:
VELIKI JEZ
Roman ix irskih bojev za svobodo
56
lovske torbe, ki mu Je visela okoli vratu. Videl sem, kako je ta enoroki velikan z neverjetno spretnostjo in močjo metal granate na nasprotnike. Angleži so mu odgovarjali s^ puškami. Bil je pravi čudež, da moža še ni nihče zadel... V manj kot dvajsetih sekundah je vrgel štiri granate, od katerih je vsaka zadela.
Ko 6e je sklonil, da bi vrgel še peto, je padel, zadet. Videl sem, kako se je to ogromno telo zvalilo po stopnicah.
Deseto poglavje.
VELIKI JEZ.
Zdelo se mi je, da je pomlad nastala v enem dnevu, še včeraj, ko mi je bilo dovoljeno iti za četrt ure na izprehod v žalostni vrt z golimt zidovi, v vlažne temne drevorede, kjer so lezli polži in puščali za seboj svoje lepke sledi, je nisem zaslutil. Zdaj jo
Naš novi listek;
GUuŽh****-
bila pomlad. Nebo je sijalo sinje kakor mehka, skriljasto-sinja peresa na golobovem vratu, ki ga boža veter. Mlado sonce se je smejalo. Veselo
Ittičje žvrgolenje sem zaslišal. Morda e bil«} okoli desete dopoldne.
Dostojanstveno se mi je približala bolniška strežnica, ki je nosila očala, se težko obračala v tesni platneni halji, obrobljeni z oškrobljenim ovratnikom in rokavniki ter imela za okras rdeče križe za zaponke. Ni se ji bilo treba podvizati, saj z delom nikakor ni bila preobložena; kajti v dolgi dvorani z belimi zastori, v kateri je bilo kakih dvanajst postelj, je bila la moja zasedena.
»Doktor je prišel,« je rekla. »Spali ste. Menil je, da ne bi bilo prav, če bi Vas zbudil. To pomeni, da je z Vašim počutjem zadovoljen.«
»Ali grem danes lahko ven?«
»Seveda ne v Dublin. Toda okrog enajstih lahko vstanete, ter se v vrtu sprehodite. Opoldne boste jedli z drugimi vred pri mizi. Mislim, da boste okrog desetega maja lahko odšli iz bolnišnice.«
»Ah,« sem vzkliknil, »še štiri dni!«
»No, no,« je odvrnila zbadljivo, »človek bi mislil, da smo Vam slabo stregli. Ko so Vas pripeljali sem, nismo mislili, da boste ostali pri nas samo dvanajst dni, ampak ves mesec.<
»Ne pritožujem se,« sem dejal.
S” kretnjo mi je naznačila: Še tega
bi bilo treba. Popravila mi je odejo, zrahljala blazino in nekaj naročila pazniku ter odšla. Paznik je bil velik fant z gosto brado. Sedel je ua oknu in ga čistil.
Okno je bilo ravno nasproti moji postelji. Njegov hrbet mi je zastiral' pogled na vrt. Zdelo se je, da sploh ne bo nehal s čiščenjem; gotovo je četrt ure čistil isto steklo.
Po nadaljnih desetih minutah, ko se mož ni premaknil in šo vedno drgnil isto steklo, nisem mogel obvladati svoje nepotrpežljivosti.
»Koliko zaslužite ua dan?« sem vprašal.
»Deset šilingov in hrano.«
»Torej petnajst šilingov,« sem menil. »In koliko ur delate?«
»Običajno deset.«
»Upravljanje in čiščenje okna stane torej poldrug šiling.«
»Zelo mogoče,« je odvrnil. »Toda dobro upravljanje je v tem, da je delo dobro opravljeno. Potem drži dalje.«
Medtem ko je to govoril, je mirno pobral svoje potrebščine: gobo, cunjo in posodo. Začudeno sem ga gledal, kako je šel proti meni in kako je prostodušno sedel k mojim nogam na posteljo.
»Nikdar si ne bi mogel misliti,« je dejal, »da se človek tako izpremeni, če se osem dni ne brije. Ali me ne poznate, gospod profesor?«
Planil sem pokonci. _
»Vi,«	sem vzkliknil, »Vsi ete
tukaj.«
Gospod Ralph je položil prst na ustnice.
»Pst, lahko »si pač mislite, gospod profesor,	da sem tukaj le zato, da
počakam	nadaljni razvoj dogodkov.
Koncert bolgarske pesmi v Ljubljani
prahu in misliš, da hodiš ob žrelu Vezuva.
Vse prošnje na merodajnih mestih so bile zastonj. Vičani lahko požirajo prah naprej in plačujejo dajatve, kako se zračijo stanovanja, pa itak čitajo v knjigah in slišijo pri predavanjih. Sicer je ob nedeljah na tej cesti precej ljudi iz mesta, ki pomagajo požirati prah (kakšen socialni čut!), toda od ljudi, ki bi temu lahko odpomogli, ni bilo očividno še nobenega. Najbolje bi bilo preseliti se na Kurešček in gotovo se ne bi več vrnili, ker je zelo verjetno, da je Menenius Agrippa že umrl.
Danes se je od nas poslavljal protituberkulozni teden. Med drugim je tudi rekel, da ga prihodnje leto ne bo več, ker je popolnoma obupal in se bo najbrž obesil. Ker pa bi bilo škoda tega vrlega in cenjenega moža, prosimo, naj se ljudje zbudijo iz spanja in preprečijo smrt tega pravičnika.
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
Navdušenje, s katerim je naše občinstvo na	kvinteta, »Preporodovcev« (ki so vsi že uživali
sinočnjem koncertu sprejelo bolgarske pevce	bolgarsko gostoljubnost) posebno pa so gostje in
»Plovdivskega pevčeskega družestva« bi se dalo	občinstvo prisluhnili besedam zastopnika Aka:
primerjati le še prisrčnim in viharnim navduše-	demskega pevskega zbora, ki je pozdravil pevce
njem ob obisku prvega bolgarskega zbora, ki je	v njih domačem jeziku, kar je izzvalo v dvorani
pred ne^aj leti prišel koncertirat v Ljubljano.	še posebno navdušenje Bilo bi pač umestno, da
Od takrat smo slišali že več bolgarskih pevskih	bi tudi ta naš zbor imel priliko pokazati Bolga-
zborov, tako prav pred kratkim ženski zbor uči-	rom vso pristno lepoto naše pesmi v svoji visoko
teljic iz Sofije, a »Plovdivsko pevčesko družestvo« kvalitetni izvedbi.	dr.	W.
je doživelo sinoči posebno -topel in prisrčen sprejem. Že takoj, ko so se pevci in dirigent pojavili na koncertnem odru, jih je pozdravilo občinstvo z viharnim in dolgotrajnim ploskanjem in vzklikanjem. Pozdravu zastopnikov naših pevskih zborov se je pridružila vsa dvorana z navdušenjem, ki ob koncu koncerta kar ni hotelo prenehati, tako da so morali bolgarski pevci dodajati in so končno vsi poslušalci skupaj z Bolgari stoje zapeli slovansko himno »Hej Slovani«.
A če je zavest krvnega bratstva ono, kar daje vsakemu takemu obisku posebno prisrčen okvir, je lepota bolgarske narodne in umetne pesmi in Pa visoka pevska kvaliteta bolgarskih zborov, ki nam vedno znova izvablja občudovanje. Moški zbor »Plovdivskega pevčeskega družestva« nas je Presenetili z Izredno zborsko disciplino, preciznostjo v ritmu in bogastvom izraza v prednaša-nju, kar je predvsem zasluga njih dirigenta Ivana Kočetova. Zbor je glasovno lepo zlit v celoto, ki ji dajejo posebno trdno oporo basi in tudi baritoni.
Pri vseh bolgarskih narodnih in umetnih pesmi, ki jih je obsegal spored, nas je vedno znova presenečalo melodično in ritmično bogastvo narodne pesmi in pa visoka stopnja njih umetne Pesmi, naj si bo še več ali manj naslonjena na folkloro. Prav posebno se odlikuje Dobri Hristov ®ed skladatelji; sai je tudi v veliki meri njegova zasluga, da je bolgarska pesem na tako visoki stopnji.
Poleg bolgarskih pesmi je zapel zbor tudi Adamičevo »Franico« in Gotovčev »Vardar«, ki pa obe žal ne spadata med najbolj reprezentativne naše pesmi.
Ob koncu prvega dela so se poklonili gostom zastopniki Jugosl.-bolgarske lige, Glas. Matice,
Učiteljskega pevskega zbora, Slov. vokalnega
iernpe ra turi v C<
Pada-
vine
Veter
(smer.
jakost)
Ljubljana	768 4 19-0	6-3	83	0	0	—	—
Maribor	768 7 I8'8	5-0	80	0	0	—	—
Zagreb	769 2 19-0	7'0	90	0	NE,	—	—
Belgrad	769-9 18’0	9-0	!0	8	NW,	-	—
Sarajevo	7691 ISO	8-l	90	10	0	—	—
Vis	766-6	20-0	11 0	60	5	WSW,	—	—
Split	766-0 22-1	12-0	50	4	W,	—	—
Kumbor	764'3 20’013’0	70	5	NW,	—	—
Rab	767-1 19 0	13-0	50	3	SSW,	-	—
Vremenska napoved: lepo sončno čez dan toplo vreme.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeruj do danes: Včeraj je bilo popolnoma jasno do 9.45. Ob tem času se je pojavila na jugovzhodni strani mala plast lahkih visokih oblakov, ki pa se je kmalu zgubila, a tekom popoldneva večkrat zopet pojavila. Od 16.30 daljo v noč pa je bilo zopet popolnoma jasno.
O viškem prahu
Zadnje čase so začeli Šiškarji, ki imajo izreden dar opazovanja, očitati Vičanom, da se debele in rede in da se jim sploh dobro godi. Vičani so trdili, da to ni res. Podali so se k mestnim očetom in jim povedali kako in kaj, češ to je obrekovanje. »Patres conscripti«, modri možje, so jih bistro pogledali in ugotovili, da je res tako. Ugotovili so tudi, da je to od tega, ker Vičani niso več »kmetje«, ampak častivredni meščani, kar so postali po priključitvi viške občine k mestu. Proti temu pa da ni pomoči.
Vičani, ki imajo tudi svojo glavo, so pa rekli, da temu ni tako. Pravi vzrok so ogromni, veličastni stebri prahu, ki se dvigajo od ure pri tobačni tovarni tja doli naprej na kmete. Kajti znano je, da hruške, jabolka in sploh drevje ob cesti, ki je deležno prahu, mnogo bolj uspeva.
Vzrok teh veličastnih stebrov prahu pa ni morda blato, ampak pravi cestni prah, ki se ga more »panati« samo z vodo. Za to »pananje« je določen škropilni avto, ki pride zjutraj okoli 9 in popoldne enkrat, in to je vse. Ko pride do ure pri tobačni tovarni, ga nevidna sila (nekateri še verjamejo v strahove) obme ip odjadra v »city«.
Avtomobilski promet je na tej cesti velik in ni dovolj, ako avto leti enkrat doli in gori. Pravijo, da voda ni dovolj mokra. Pa to menda ne bo res. Res je, da avto še takrat škropi, kadar prehitro vozi. Ako bi bila to asfaltna cesta, bi se voda bolj prijela, tako je pa čez pol ure tako kot prej. Starejši Vičani vedo povedati, da so včasih imeli kljuse (starega konja), ki je s filozofsko mirnostjo vlačil škropilno »cizo« in odlično opravljal svojo nalogo. Sedaj pa tavaš v oblakih
Ljubljana danes
Kotlar
Danes, sobota, 14. maja: Bonifacij.
Nedelja, 15. maja: Izidor, Zofija.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7.
Tivar obleke, moda, kakovost in cena en pO' iem. Glavna zaloga Anton Brumec, Ljubljana, Pre šernova ulica 54, nasproti glavne pošte.
Ljubljansko gledališče
DRAMA — Začetek ob 20
Sobota, 14. maja: »Izpit za življenje«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Nedelja, 15. maja: »Pokojnik«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
OPERA. — Začetek ob 20.
Sobota, 14. maja ob 15: »V kraljestvu palčkov«. Predstava samo za šolsko mladino v spremstvu učiteljstva. — Ob 20: »Jakobinec«. Red B.
Nedelja, 15. maja: »Helteja«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdoL
Za evharistifni kongres v Budimpešti, ki
bo letos od 25. do 29. maja, vlada po vsej državi veliko zanimanje. Tega kongresa se bo po dosedanjih podatkih udeležilo iz naše države
20.000	katoliškili vernikov, Hrvate bo vodil zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac. Iz Voj-> vodine se bo bndimpeštanskega kongresa ude-< ležilo okoli 2.600 ljudi.
Truplo pomočnika čsl. zunanjega ministra Bohdana Pavla so včeraj ob 17 prepeljali z avtomobilom v Zagreb. Položili so ga v mrtvašnico na Mirogoju. Kdaj bo prevoz trupla v ČSR in pogreb, še ni določeno. Končno besedo ima pokojnikova vdova, ki se je danes pripeljala v Zagreb. V Bosenskem Novem so dopoldne pokopali po rimsko-katoliškem obredu služkinjo Beti Novakovo, ki se je smrtno ponesrečila pri avtomobilski nesreči. V imenu Jsl. generalega konzulata v Zagrebu se je pogreba udeležil višji uradnik Ludo-vik Kolovus.
Z uredbo o cestnih fondih se je včeraj bavil
gospodarsko-finančni odbor ministrov. O tej uredbi, ki jo je gradbeno ministrstvo že pripravilo, je podal na včerajšnji seji daljše poročilo gradbeni minister Stošovič. Danes se bo razprava o cestnih fondih nadaljevala. Obširno gradivo pa so za gospodarsko-finančni odbor ministrov pripravili tudi drugi ministri. O njem bodo ministri razpravljali na svojih prihodnjih sejah. Med drugim je pred omenjenim odborom ministrov uredba o tekočem gorivu, uredba o kvasu in glicerinu, predlog zakona o zastavah na jugoslovanskih ladjah, vprašanje povračila zneskov od strani železniške uprave za uporabo poelopij, zgrajenih iz kaldrminskega fonda, dalje predlog zakona o živinozdravnici službi ter sklenitev pogodbe z »Zetsko plovidbo« za vzdrževanje redne med-balkanske proge ter elektrifikacija železniško proge Sušak—Srbske Moravice.
Vse tri filharmonije, ljubljanska, zagrebška in belgrajska, bodo spet nastopile skupno na velikem glasbenem festivalu, ki ga nameravajo prirediti v kratkem v Splitu. Predstave so zemišljene nekako tako, kakor pred nedavnim v Belgradu, kjer so tudi skvnino nastopile vse tri omenjene filharmonije. Ta glasbeni festival nameravajo prirediti v Splitu ob priliki velikega kongresa filmskih igralcev iz vse države.
O ciljih ženskega gibanja je predavala
predsednica novosadskega ženskega združenja. Opozorila je tudi na to, da so 14. maja povsod na svetu takšne proslave. Kakor druga ženska združenja po 9vetu, tako bo tudi naše predložilo posebno resolucijo vladi, ki jo bo poslala Zvezi narodov. V tej resoluciji, ki jo je izdelalo naše žensko združenje, je zahteva po aktivni in pasivni volivni pravici tudi za ženske. Ženskam naj bi bilo v bodoče tudi dovoljeno opravljati posle sodnikov, dalje, da poročene ženske, ki so po državnih in samoupravnih službah, uživajo iste pravice kot jih imajo glede mesečnih' prejemkov moški ali neporočene ženske. Zahtevajo tudi ukinjenje člena 93 uredbe o ljudskih šolah, po katerem izgube učiteljice službo, če sc poroče z neučiteljem. Čimprej naj bi se uvedel tudi zakon o služkinjah In deklah po deželi.
Poplave po južni Srbiji Se ve3no niso prenehale. Včeraj je še vedno padal dež, zaradi česar so reke še bolj narasle. Ker se nizek zračni pritisk počasi umika tudi iz vzhodnih krajev naše države, bo verjetno v najkrajšem Času tudi v krajih južne Srbije posijalo sonce in bodo vode le začele upadati. Skoda, ki eo jo naredile sedanje povodnji po raznih krajih, je velika. Pri reševanju so morali nastopiti tudi vojaški oddelki.
Ogromne jate kobilic že 5 let delajo veliko
nadlogo po nekaterih hercegovskih vaseh. Prvifi so se namreč v večji meri pojavile leta 1934, ko so uničile vse, kar so tamkajšnji kmetje posejali in posadili. Zadnji dve leti je bilo kobilic že nekaj manj, tako da so kmetje že upali, da se jih bodo enkrat za vselej iznebili. Letos pa so se pojavile še v večji trumah kot pred petimi leti. Najbolj jim diše posevki v občini Aladinič. Od tod je zdaj odpotovalo posebno zastopstvo občinskih svetovalcev v Split, da posreduje pri merodajnih oblasteh ta pomoč pri iztrebljanju te golazni, ki je spravila vso občino tako rekoč na beraško palico.
Več madžarskih časnikarjev in zdravnikov se je včeraj pripeljalo v Zagreb. Ugledni madžarski gostje si bodo v glavnem ogledali socialne ustanove vnaši državi. Zagrebški župan dr. Teodor Peičič jim je priredil snoži večerjo. Danes si bodo madžarski gostje ogledali Zagreb in njegove znamenitosti.
V tržaškem pristanišču se. je potopila manjša ribiška ladja, natovorjena z veliko zalogo rib. Nesreča se je pripetila v trenutku, ko jo ladja pristajala. Ladja je z bokom udarila ob breg tako močno, da se je naredila vanjo velika luknja, skozi katero je začela udarjati voda. V nekaj minutah je bila vsa notranjost zalita z vodo. Mornarji so si komaj rešili golo življenje, ladja pa se je kmalu potopila z vsem tovorom, ki ga posebno zaradi nočne ure niso mogli rešiti, škoda, ki jo je povzročila ta u«~ sreča, znaša okoli 90.000 dinarjev.
Za lepe dneve najcenejši in najprimernejši platneni čevlji za otroke z gumastim podplatom. Vel. 27—34 Din 19.—, St. 35—42 Din 25.—, moški Din 29.—. Izdelujemo jih v beli, sivi in drap barvi.
Novi, elegantni, lahki in udobni kopalni čevlji iz tkanine z gumijastim podplatom, neobhodno potrebni za vroči in ostri pesek na plaži. Izdelujemo jih v beli, rdeči in modri barvi.
Moški sandali, izdelani iz močnega boksa s prvovrstnimi usnjenimi podplati. Okusno zgubani ter dajo nogi vso udobnost in zračnost.
Otroške sandalke iz platna z elastičnim podplatom in špango preko rista. Od št. 27—30 Din 25.—, št. 31—34 Din 29,—
Poleti za štrapac, delo in sprehod ni boljših čevljev, kot so ti. Izdelani so iz močnega drap platna, z ojačenim vrh-nim delom in okusno okrašeni z rdečim Stepom,
Elegantni lakasti in zračni damski sandali. Izdelani z močnega belega usnja, kombinirani z modrim usnjem preko rista.
Za dobre otroke je za pomladne dneve tale tleksibel sandala z okraskom in špango preko rista. Od štev. 27—30 Din 49.—, št. 31—34 Din 59, št. 35—38 Din 69.—.
Zelo okusni čevlji iz lanenega platna, primerni za kopališče, plažo in sprehod na solncu.
Elegantni moSkl sandali, izdelani iz belega semiša z usnjenim podplatom in usnjeno peto. Zelo lepo pristojajo k belim hlačam.
Lepi otroSki čevlji iz laka z okrasnim jezikom preko rista. — Štev. 27—30 Din 69.—, št. 31—34 Din 79.—. Enaki iz belega nabuka za isto ceno.
Damski čevlji, izdelani iz grobega drap meliranega platna z okraskom iz rdeče kože preko rista.
Nov modeli Elegantnim gospodom b letnim oblekam. Izdelani iz iinega belega in rjavega boksa, šivani na rom.
»S)o**n«kl do«. Uhaja «Hb delavnik ob It Nmfu naročnina 18 Din, u Innembro M Din UrednUtvo, Kopitarjih ulica MU lelelon tnoi do 40M Upravo, RopitarJeTa ulica *•
Za Joioilovantko tUkarno t Ljubljani, K CeA Izdajatelj. Ivan Rakovec. Urednik« Jofe Koiifek.	nopnarj*
roman v slikah
Po težkem boju z besnim orkanom, ki jo je zajel na poti, se je ladja kapitana Nagleja vrnila do opustošenega otoka Manukure. Guverner de Laage 6e je za deset let postaral v skrbi za usodo svoje žene. Pamik sreča čoln z edinimi ljudmi, ki so preživeli strahoto, in guverner izve, da je Terangijevo rodbino z njegovo ženo vred odnesla voda, ki je izruvala drevo, na katero so bili privezani. V silni bolečini sklene, da bo vseeno preiskal vso okolico
otoka, čeprav ima le šiibko upanje, da bi ženo našel.
Toda po čudežnem naključju so valovi drevo s Terangijevo družino in guvernerjevo ženo vrgli na prazen otoček. Tam najde Terangi tudi čoln, ki ga je od nekod prinesel vihar. Nenadno zapazijo žrtve viharja na obzorju parnik Terangi začne dajati znamenja z ognjem, da bi parnik priklicali. Guvernerjeva žena, ki 6e ji zdi, da je to ladja, ki lovi begunca, prosi Terangija, naj z ženo in otročičkom
beži v čolnu, ki so ga našli na otoku. Terangi to tudi stori, prej pa še zakuri ogenj tako, da dim zapazi guverner na ladji.
Guverner hiti na pomoč nepoznanim ljudem na otoku. Ko pristane, najde tam ženo, ki bi rada rešila Terangija, in pove možu, da ni razen nje na otoku nikogar. Guverner opazi na pesku stopinje in išče z daljnogledom na obzorju, kjer se izgublja črna pika. 2ena*ga prosi, naj jo odpelje na ladjo in
ga prepričuje, da je črna pika drevo, ki ga odnašajo valovi.
Po mučnem premoru, med katerim je guverner prepoznal v čolnu Teirangija, se nenadno obrne k ženi in pravi:
»Tako je, res je drevo!«
Zena se mu z veselim krikom vrže okoli vratu, Terangi pa z ženo in otrokom plove v svobodo io novo življenje, kjer jih v ljubečem objemu čaka sreča.	(K o n e c.)
Nekaj veselih na račun zdravnikov
Značaj kakega naroda se nikjer ne odraža jasnejše kot v njegovih dovtipih. Človek pokaže prostodušno in odkrito brez vsakega pridržka svoje pravo bistvo prav takrat, kadar se 6meje. Ni tako brezpomembno, da se francoski dovtip tako bistveno loži od nemškega in da se zna Dunajčan prisrčno smejati anekdotam, ki bi kakšnega Slovana ali južniaka sploh ne razgibale. Angleške dovtipe označujejo za suhe, vendar trdijo to samo oni, ki se ne znajo prav nič uživeti v miselnost drugega naroda. Ravno anglosaški humor je včasih neverjetno duhovit, čeprav zelo kratek. Angleži radi pripovedujejo anekdote e kratkimi in natančnimi besedami, tako rekoč v stvarnem trgovskem žargonu. Vse podrobnosti, ki naj bi emešnico podčrtale in olepšale, namenoma za-molče. To si mora misliti vsak sam. Poleg angleških dovtipov na Škote zaradi njihove skoposti, ki je ravno zaradi teh dovtipov postala že legendama, imajo Angleži posebno piko na zdravnike. Nekaj takih primerov nam pokaže, kako gledajo Angleži na te zveste pomočnike trpečega človeštva.
•	.	•	‘	...	-I
»Treba je pač priznati, da je svet zdravnikom res zelo nehvaležen,« je ogorčeno dejal znameniti kirurg Bob Sholield na izprehodu svojemu prijatelju Jacku. »Zaslužnim tehnikom, vsem pomembnim iznajditeljem, da celo malim pisunom in napol uspešnim piscem operet postavljajo dandanes naravnost razkošne spomenike. Na zdravnike pa, ki store toliko dobrega, ne misli nihče!«
»To ni res, spoštovani gospod doktor,« je ugovarjal spremljevalec, »oglejte ei samo pokopali-žča. Vsi ti spomeniki so postavljeni samo zdravnikom v čast.«
.*
»Halo, my dear mister Brown, vašo gospo zdravi naš novi zdravnik. Kaj mislite vi prav za prav o njem?« — »Ah, pred tem zdravnikom vas moram samo svariti; mislim, da bo spravil vse ženske v grob.« — »Tako, tako, kdo bi si to mislil; njegov predhodnik je bil odločno boljši človek. Ta namreč ni delal nobene razlike med moškimi in ženskami.«
•
K nekemu težko bolnemu škofu so v zadnjem hipu poklicali specialista. Natančna preiskava, posvetovanje s stalnim hišnim zdravnikom, kratko obotavljanje, nato pa je sledilo mnenje: »Mylord, nemudoma morate odpotovati na jug in tam preživeti. Svetoval bi vam Egipt.« Škof je odklonil: »Premalo časa, preveč naporno, nemogoče...« —
Zdravnik-specialist je suho odgovoril: »Samo eno izbiro imate, mylord: ali Egipt ali pa nebesa.« — »Potem rajši Egipt,« je prestrašeno odvrnil škof. *
»Hitro, gospod doktor, pohitite, moj mož hoče umreti!« Zdravnik je pograbil klobuk in 6uknjo:
»Ravno prav, draga gospa, da ste me prišli takoj poklicat!«
»Ne vem v kateri stroki bi se specializiral,« se je pritoževal mladi medicinec svojemu izkušenemu profesorju. Hotel bi biti zobozdravnik ali pa specialist za oči.« — »Odločite se na vsak način za zobozdravništvo. Pomislite vendar, človek ima samo dvoje oči, zob pa vendarle dvaintrideset!«
Londonsko podzemlje na delu
Ne mine noč, da se ne bd zgodilo v Londonu kako zločinstvo. Londonsko podzemlje ni niti za las boljše ali prizanesljivejše od slavnih Gun-Men iz Chicaga ali Newyorka. Nasprotno, morda je še hujše, ker dela povsem tiho in sovraži bučno ame-rikansko reklamo.
Podzemlje pa nosi svoje ime v mestu ob Temzi tudi z vso upravičenostjo. Ta svet je popolnoma zaprt sam vase, odtrgan od sveta in živi samo v podzemlju. Zanimivo je, da prebivalci tega podzemlja v svojem navadnem življenju žive povsem konservativno, kot najbolj filistrski malo-meščani. Seveda so med njimi tudi takšna, ki gredo s časom in se poslužujejo pri svojih zločinih najmodernejših iznajdb tehoike in znanosti. Večina teh ljudi pa ostane zvesta starim in dobro preizkušenim metodam. V Londonu so nekatera zatočišča tatov še danes na las podobna onemu revnemu skrivališču, v katerem je Fagin sprejel nekoč Oliverja Twista. Ti prostori eo eldorado trgovcev z dekleti, izsiljevalcev, ponarejevalcev, prekupčevalcev z mamili, z eno besedo: zločincev vseh vrst.
Policija srednjeevropskih držav je zatrdno prepričana, da trgovina z dekleti sploh več ne obstoja. Gola dejstva, ki Londonu niso tako neznana, nam izpričujejo nekaj čisto nasprotnega. Prav pred kratkim sta se dogodila dva taka primera trgovine z belim blagom.
Neki trgovec iz province je odpotoval s svojima dvema hčerkama na počitnice v London. To sta bili dve srčkani dekleti: šestnajstletna Mabel in leto dni starejša Mary. Na postaji, kjer so Izstopili, je oče naročil svojima hčerkama, naj se v čakalnici malo uredita in očistita, sam pa je hotel poskrbeti za prtljago. Niti za trenutek ju ne bi smel pusiti same! Ko je prišel nazaj, sta izginili in vse iskanje ni nič pomagalo. Ves razburjen je oče obvestil policijo. Policiji se je posrečilo najti sled za izginulimi dekleti, vendar premalo, da bi ju mogli izslediti. Usoda obeh deklet Mary in Mabel še do danes ni znana.
Kako je bilo mogoče, da so zločinci na tako miren in neopazen^ način izvršili svoje hudobno dejanje? Ko sta si dekleti v čakalnici umivali roke in se pripravljali za odhod v mesto, je pristopila k njima neka ženska, preoblečena kot usmiljenka in jima sporočila, da se je njun oče ravnokar ponesrečil. Ponudila se je, da ju popelje v bolnišnico, kamor so odpeljali očeta. Silno prestrašeni in razburjeni sta dekleti pritrdili in tako so vse tri vstopile v bližnji taksi. Šofer je v zrcalu opazoval, kako je bolniška sestra tolažila razburjeni deklici in v pomiritev dala vsaki še injekcijo. Ko je šofer 6voj avto ustavil, so vse tri izstopile — od tu se pa izgublja vsaka sled za dekletoma.
Nevarnost pri vsakemu
Neko drugo mlado dekle je potovalo iz Londona v Monte Carlo z izletniškim parnikom. V hotelu, kjer je hotela obedovati, je samo za trenutek zapustila svojo spremljevalko in — ni je bilo več nazaj. Afrika je vendar tako blizu in carinska kontrola mora paziti, da ne gre preveč tihotapcev čez mejo. Kaj jim potem mar deklica, ki ni izgledala čisto trezna? Glavno, da je imela svoje papirje v redu.
Vsako lepo dekle od sedemnajstega do dvajsetega leta je v nevarnosti, če je zločincem le dana možnost. Hotelske veže in restavracije so priljubljena lovišča z trgovce z dekleti. — Tu z različnimi lažnimi vestmi privabijo mlade dame v 6voje mreže. Razumljivo^ da jih ne morejo imeti dolgo zaprte, kot divje živali, toda navadno je tako, da se taka dekleta ne bojijo ničesar bolj kot škandala, ki bi razkril njihovo preteklost, zato tudi same nikogar ne ovadijo.
Poleg teh trgovcev z dekleti in drugih zločinstev pa ima londonsko podzemlje še svojo posebnost: sleparje.
Ti ljudje so često sijajni psihologi, ki si svojo žrtev že naprej natančno ogledajo. Delajo brez načrtov in obravnavajo vsak primer čisto po svoje.
Takoj ee znajo prilagoditi vsaki situaciji. Triki teh sleparjev eo tako smešno preprosti, da skoraj ne moremo verjeti, kako se more pustiti povprečen človek tako potegniti za nos. Osleparjeno žrtev je sram svoje lastne neumnosti, kar je tudi najboljši pomočnik teh zločincev.
Življenje londonskega podzemlja je silno pestro. Oni, ki jim je dovoljen pogled v ta temni del človeškega udejstvovanja, vidijo v njem pregled vseh človeških slabosti. Talenti in geniji se mešajo z najpreprostejšimi lopovi. Toda cilj je enak vsem — oslepariti ljudi in dobro živeti. Le enega neizprosnega nasprotnika imajo ti ljudje: Scotland Yard.
Kraljičino godovanje
Angleška prestolonaslednica je pretekli mesec praznovala svoj 12. rojstni dan, s katerim je stopila v angleško javno življenje. Tako majhna, pa 6e mora že zavedati svojih vladarskih dolžnosti! Oče, kralj Jurij, jo je lepo po domače vzel na kolena in ji v resnih besedah razlagal pomembnost novega življenja. Prvič je prejela 6edaj brzojavne uradne če' stitke iz vseh koncev sveta, kjer ima Anglija 6voje posesti. S tem jo vsi dominioni uradno priznavajo za postavno naslednico kralja Jurija, za bodočo kraljico oajvečjega svetovnega cesarstva.
Programi Radio Ljubljana
Sobota, 11. maja: 12 Vožnja neznanokam (pestra revija plošč) — 12.45 Porodila — 13 Napovedi, 13.20 Opoli danski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi —t 18 Za delopust (igra Radijski orkester) — 18.40 Pogo-i vori a poslušalci — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Novine in javnost (Lndvih Mrzel, Ljublj.) — 19.50 Protituberkulozna propaganda (g. dr. Tomaž Furlan)
— 20 Zunanja politika (g. urednik dr. Alojzij Kuhar)
— 20.30 Za oddih (plošče) — 21 Prenos iz Firenze: Veri dljeva opera «Aida«. Solisti: Gina Cigna (Aida), Bei njamlno Gigli (Radames), Ebe Stignani (Amneris). Tancredl Paeer (Ramphis), Carlo Tagliaube (Amoi nasro).
Drugi programi
Sobota, 11. maja: Belgrad: 20 Nar. pesmi, 21 Zab. kone., 23.2U Tamburice — Zagreb: 20 Koncert Ančice Mitrovičeve, 20.30 Pihala, 21 Verdijeva opera «Aida< (iz Florence) — Praga: 19.20 Zab. progr., 21 Nar. gl.. 22.30 Ples. gl. — Varšava: 20 Zab. kone., 22.15 Nar. gl.
— Sofija: 20 Vok. kono., 21.40 Zab. kone. — Budimpešta:
20 Igra, 21.35 Operni ork., 23.20 Ples. gl — Trst-Milan:
21 Verdijeva opera «Aida», (iz Florence) — Rim-Bari! 17.15 Ples. gl., 21 Izbrane pesmi, 22 Letalska godba —* Dunaj: 19.30 Zbor (iz Gradca), 20 Moderna zab. gl., 2l Fireuca — Hamburg-Monakovo: 19.10 Orkester, Šramli iu solisti — Vratislava: 20 Vojaška godba — Lipsko: 20 Heuberegerjeva opera »Operni ples« — KSln: 19.10 Po zabaviščih — Stuttgart: 19.15 Operetna in filmska gl. 20 Pihala, 20.30 Orkester in mandoline.
POD CRNO KRINKO
»Lagal sem!.., Lagal sem!... Črna legija me je prisilila k temu, da sem postal ubijalecI... Vse, kar je bilo tu izgovorjenega, je podla, skrbno premišljena laž ,..
V dvorani je nastalo velikansko razburjenje ... Poslušalci so kar poskakali na svoje sedeže. Nick, Barham, Jones in drugi člani Črne legije, ki so poslušali razpravo, so prebledeli od strahu. Začeli so se v zadregi ozirati, kje bi mogli neopaženo oditi iz dvorane
Te besede so vlile Ruthi spet življenja... Spregovoril jel Spregovoril je njen nesrečni Frank ... Vse je bilo prej laži,.. Ruthi so solze čisto zalile oči. In skozi te solze je gledala Franka, Bile so to solze Hvaležnosti. Frank je obsodil vso to razbojniško tolpo Črne legije in podrl njeno zgradbo.
»Prisilili so me, naj tako govoriml... Zagrozili so mi, da mi bodo umorili ženo in otroka!.,. Vse, kar je izpovedala Pearl Danwersova, je laž... Črna legija je odgovorna za Edovo smrt... Črna legija je izvršila vse one umore in požige... Rešite nas pred temi razbojniki. Ne bojim se tega, kaj utegne bita z menoj... Varujte pa mi mojo ženo in otroka!,., Moji pomagači 8toje tu, glejte jih, in že gledajo, kako bi ušli iz dvorane..,
Ta nenadni preobrat je spravil vso dvorano pokonci... Policija je takoj zasedla vse izhode iz dvorane ...
»Nihče ne sme iz te dvorane ...« je zapovedal sodnik. »Pokažite nam te ljudi«, se je spet obrnil k Franku...
Frank je s pogumnim korakom odšel v smeri proti Cliffu, Barhamu, Nicku in drugim.., Kazal jih je s prstom in vpil:
»Tale .., Ta ... Tale ... To so voditelji Črne legije!«
Kmalu je policija vse tc že zvezala. Razprava je bila prekinjena. Voditelje Črne legije so odvedli v zapor...
Vse mesto je brž zvedelo za razburljiv prizor na sodniji...
Ko so odvedli Franka iz dvorane, mu je Ruth blaženo pokimala ... Z Betty sta jokali, toda spričo vsega tega, kar se je tako nenadno zgodilo, jima je čisto odleglo. Nekaj sonca je že posvetilo v njuni duši ,.. Vsaj malo sonca ...
Razprava se je kmalu nadaljevala. Časnikar Jacki je precej pripomogel, da so se zvedele še nekatere druge zanimive stvari iz Newyorka. Odtod je prišla Glorija, ki je spoznala Nicka, Bar-hama in Jonesa .,, Njeno pričanje je bilo težko ... Ni bilo več smisfla vse tajiti... Vse je prišlo na dan... Črna legija v Pine Lakeu je bila razkrinkana po tolikih težkih zločinih, potem ko sta bili popolnoma razdejani dve mirni družini.
Ko je bila preiskava končana, je bila razglašena sodba. Za ta dan je vladalo v Pine Lakeu silno zanimanje .,. Spet je bila sodna dvorana do roba polna. Ruth in Betty sta s precejšnjim strahom prišli k razglasitvi sodbe...
Na zatožni klopi so sedeli vsi voditelji Črne legije skupaj s Frankom.,. Na njihovih obrazih je bila zaprepadenost zaradi tako nenadnega konca njihovih zločinov ...
Državni pravdnik je še imel zaključni govor:
»Vaše ideje o domoljubju so razkačile vse mirne iii poštene Amerikance. Teptali ste zakone in pravico in ogražali našo osebno svobodo. Ne moremo dopustiti mržnje, s katero ste nastopali proti poštenemu in mirnemu ljudstvu. Ne moremo tudi dovoliti, da bi ti strahovalci mirnih in poštenih državljanov sami hodili po mili volji. Tako, kakor ste vi delali, mora biti konec vsake civilizacije, do katere smo prišli z velikimi napori in žrtvami, Amerikanci so že davno postavili temelja človeškim pravicam.,. Mi hočemo ostati svobodni ljudje. Ljubezen do svobode je vsajena v naša srca, Mi to svobodo ljubimo kot največje in najdragocenejše bogastvo, ki ga more imeti kak narod na zemlji...
Vi ste krivi Jacksonove smrti... Vi ste krivi...«
Tu je državni pravdnik naštel vsa grozodejstva Črne legije,
V sodni dvorani je bilo težko in napeto ozračje ... Za govorom državnega tožilca so se porotniki in sodniki umaknili v sosedno sobo. Vse v dvorani je nestrpno pričakovalo, kakšna bo
sodba ... Kmalu so se porotniki spet vrnili .,, Na vprašanje sodišča je porota odgovorila z »da«. Predsednik sodišča je tedaj vstal in je ob največji tišini razglasil sodbo:
»Obsojeni ste na dosmrtno ječo!...« je sodnik z ledenim glasom izrekel pravico.
Je besede so strle Nicka, Barhama, Jonesa, Cliffa in druge( Frank pa je v mirni zavesti globoko sklonil glavo ...
Drug za drugim so odhajali obsojenci iz dvorane ... Frankov pogled, ki ga je vrgel na Rutho, je bil poln ljubezni in prošnje ,. / Pogled na objokano Ruth, ki je gledala za svojim Frankom, ko je odhajal..«
Konec.