it©Vo 316
TRST, v torek 14. novembra 1911
Veta} XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
t*dl ab nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tob&karnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ičini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.) O0LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 2O st. vim. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4- stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »£dinostiu. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in to2ljivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edinosti je moč!"
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroontna na nedeljsko Izdanje „EDIHOSTI" stene: mm oelo leto Kron 5'30, it pol leta Kron 3 00.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma so ne aprejemajo In rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila T:skama .Edinost", ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trsta, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. PoJtno-hranllnKnl ra?un Stev. 841-652. TELFFON It 11-57
BRZOJAVNE UESTI.
Parlamentarni položaj.
(Izvirno.)
DUNAJ 13. Ministrski predsednik grof Stiirgkh je bil danes sprejet v dolgi avdijenci pri prestolonasledniku nadvojvodi Francu Ferdinandu, po avdijenci pa je dolgo časa konferiral z ministrom vnanjih zadev grofom Aehrenthalom. Ti dogodki so vzbudili splošno pozornost.
Kakor se zagotavlja v parlamentarnih krogih, je šlo tu za brambno reformo, ki je postala vsled konsolidacije parlamentarnih razmer na Ogrskem aktualna tudi za avstrijski parlament. Zatrjuje se, da žele merodajni krogi, da bi bila brambna predloga tudi v našem državnem zboru perfektuirana vsaj do konca meseca marca 1912. Trdi se, da bodo prizadeti krogi, zlasti pa ministrski predsednik energično skušali delati na to, da se čimprej ustvari trdna parlamentarna večina. Preugodnih avspicij pa ministrski predsednik grof Stiirgkh nima za to.
V	Pragi so se po večtedenski pavzi danes zopet začele češko-nemške konference v svrho češkonemške sprave. Pokazale pa so se velike težkoče, ker so se izkazali nemško-sudetski poslanci na Dunaju, kjer naj bi se začela parlamentarna akcija, popolnoma ne-pristopne.
Na eni strani nespravljivost Čehov in Nemcev, na drugi strani pa razpor v nemškem „Nationalverbandu", vse to ne obeta posebno dobrega za sestavo trdne parlamentarne večine.
V	četrtek se vrši prva seja proračunskega odseka in splošno mnenje je, da bo ta cian posebno kritičen.
Italijani zahtevajo, da pride predloga o ustanovitvi italijanske pravne fakultete kot prva točka na dnevni red proračunskega odseka. V poljskih krogih se pa trdi da bi se s tem najbrž izzvala slovenska obstruk-ci-a in da bi tudi oni poslanci, ki so člani nemškega „Nationalverbanda" odločno nasprotovali italijanski zahtevi. Kakor se javlja, groze Italijani, da v slučaju, da se ne ugodi njihovi zahtevi, stopijo v odločno opozicijo proti vladi, kar pomenja za vlado veliko neprijetnost, ker bi bila s tem razbita njena oporna večina v pariamentu.
Ključ situacije imajo v rokah Čehi, je pa jako težko pričakovati od njih, da bi se odločili za to, da bi podpirali vlado, dokler jim ne da popolnih garancij, da ugodi vsaj glavnim njihovim narodnim zahtevam.
Drug kritičen zaplet pa nastane za vlado tudi najbrž vsled znanega nastopa finančnega ministra v uradniškem vprašanju. Treba pa je tozadevno počakati še konference pri ministrskem predsedniku dne 16. t. m.
Z ozirom na težavni notranji položaj se je včeraj in danes povdarjalo v parlamentarnih krogih, da mora rešiti položaj edino-le sestava parlamentarne koalicije.
Deželni zbori.
(Izvirno.)
DUNAJ 13. Z ozirom na današnjo kon-ierenco ministrskega predsednika s prestolonaslednikom in ministrom vnanjih zadev se dvomi, da bi bili deželni zbori sklicani k zasedanju po novem letu. Med parlamentarci vlada mnenje, da bo parlament, če bo
PODLISTEK.
Jug.
Historičen roman. — Spisal Prokop Chocholonšek. Poslovenil H. V.
Zadnji bosanski kralj.
„Kakršen je vladar, taki so tudi njegovi zaupniki," je menil Radić, „širijo blesk in slavo njegovega imena po vseh deželah."
„K vragu ! kako lepo znaš to povedati, vojvoda Radič!" je občudoval Vukman, po-delivši s poštenim sunkom komolca v bok vojvode svojemu občudovanju primerno važnost, „jaz bi nikoli ne spravil iz sebe na tak način, toda prav imaš !"
Turčanski župan si je vihal brke, kimal z glavo in nekak čuden nasmeh se mu je zibal okoli usten. —
„No, vojvoda Radič 1" je ogovoril istega, „ali sem se dobro naučil tvoje pripovedke na pamet, in vendar sem jo samo enkrat slišal ?"
„Kaj? kako?," so se sedaj začudili njegovi poslušalci, ozirajoč se drug na drugega kakor poparjeni. „Kaj govoriš, gospod
le mogoče, zboroval nepretrgoma tudi po novem letu.
Izprememba v finančnem ministrstvu.
(Izvirno telef. poročilo.)
PRAGA 13. „Narodni listi" poročajo, da bodo Poljaki zahtevali še eden ministrski portfelj. — Stališče fin. ministra dr. Mayerja je vsled njegovega postopanje v uradniškem vprašanju zelo omajano, in skoraj gotovo je, da dobi finančni portfelj Poljak.	_
Za dunajske češke otroke.
(Izr. poročilo).]
PRAGA 13. Češki listi poročajo, da so razne češke družine na Češkem izjavile, da sprejmejo v oskrbo dunajske češke otroke, ki ne morejo pohajati češke šole na Dunaju, ker so zaprli Komenskega šolo. Nad 200 dunajskih čeških otrok se je že odpeljalo na Češko, da tamkaj obiskujejo češke Šole.	_
Češko-nemška sprava.
(Izvirno.)
PRAGA 13. Danes je imela nacional-nopolitična komisija in njeni pododseki po večtedenski pavzi sejo, toda prišlo ni niti v eni točki do sporazuma. Položaj se sodi jako pesimistično. _
Beg morilca Sičinskega.
(Izvirno.)
STANISLAV 13. Danes je prodrla v javnost vest, da nameravajo oblasti odrediti hišne preiskave v galiških maloruskih samostanih, ker se z vso gotovostjo vzdržuje mnenje, da je Sičinski skrit v nekem ga-liškem katoliškem samostanu. Sled, ki kaže na rumunsko mejo se vedno bolj kaže za nepravo.
Mati Sičinskega se je iz Stanislava vrnila v Lvov, kjer ostane tudi še nadalje.
Izvedelo se je, da je bil pri komplotu za rešitev Sičinskega soudeležen tudi neki zobozdravnik, ki je prihajal Sičinskemu popravljat zobe in ga je ob tej priliki seznanjal z vsemi podrobnostmi, kako nr.j pobegne.
Zatrjuje se, da ni upati, da bi se Sičinskega moglo najti.
Tripolis na Češkem.
(Izvirno.)
MOSTI (Češko) 13. Včeraj je prišlo v Lomu do velikega p/etepa med italijanskimi in češkimi delavci. Češki delavci so očitali italijanskim znana grozodejstva v Tripolisu, vsled česar so Italijani dejansko napadli češke delavce. Prišlo je do boja z noži, in bilo je ranjenih mnogo delavcev. Eden Italijan je bil zadet z nožem v srce, težko ranjenil je bilo 12 Italijanov, Čehov pa 24. Bila je cela bitka. Šele orožništvu se je posrečilo razgnati na življenje in smrt se boreči stranki.
Ogrsko-hrvatski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 13. Zbornica je nadaljevala generalno debato o proračunu. — Posl. Teodor Battyany (Justhova stranka) je govoril najprej o splošni draginji in je rekel, da je vprašanje argentinskega mesa postala gospodarska akcija Avstrije naperjene proti Ogrski. Ako zahteva Avstrija od nas, je nadaljeval govornik, da dovolimo uvoz argen-
tinskega mesa, je vendar to najmanje, da j zahteva ogrska vlada spoj anaberške železnice. Govornik je izrazil svoje zadovoljstvo, I da se ni vlada glede mesnega vprašanja (sporazumela z avstrijsko vlado. Vsekakor ,se mora zavarovati proti temu, da se v ! Avstriji vzbuja vera, kakor da bi bila Ogrska kriva splošne draginje. (Pohvala na levici.) I— Potem ko je govoril še poslanec Štefan ■ Szabo, je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri. Na dnevnem redu: Nadaljevanje proračunske debate.
Avdijence pri cesarju.
DUNAJ 13. Cesar je danes predpoludne ;vsprejel v posebni avdijenci ministra za uk i in bogočastje Hussareka in vojnega ministra Auffenberga.
Ogrska ne najme posojila.
BUDIMPEŠTA 13. Na kompetentni strani dementujejo vest, češ, da namerava ogrska vlada najeti posojilo v znesku 200 milijonov kron.
j	Umor in samoumor.
TRUTNOV 13. (Izv.) Danes zjutraj so : našli sluge finančnega urada v njegovem biroju ustreljenega finančnega koncipista Rohrsetzerja. Poleg njega je mrtva ležala 23-letna Mici John v svatovski obleki z vencem na glavi. Rohrsetzer je najprej ustrelil njo, potem pa še sam sebe. Dekle je bilo zaročeno z drugim in ker se zaroka ni dala razvezati, sta sklenila skupaj se usmrtiti.
Grozen roparski umor.
DUNAJ 13. (Izv.) Danes proti večeru so našli v kamnolomu v Sieveringu dve popolnoma nagi moški trupli. V bližini so našli debelo gorjačo in kladivo. Preiskovalna komisija je dognala, da sta ubita moška bila očividno delavca, da sta bila popolnoma oropana, slečena in pokopana pod kamenje. Dognalo se je, da sta umorjena eden Čeh, drugi pa ogrski Slovak. Policiji se je posrečilo izslediti nekega Tosta, na katerega leti upravičen sum, da je bil soudeležen pri umoru.
Kralj Peter na potu v Pariz.
DUNAJ 13. Srbski kralj Peter, ki potuje v Pariz v poset francoskega predsednika Fallieresa, je danes s posebnim dvornim vlakom dospel na Dunaj. Kralj se je z državnega kolodvora preko spojne železnice odpeljal na zapadni kolodvor in je od tamkaj odpotoval dalje z Pariz.
Občinske volitve na Španskem.
MADRID 13. Na včerajšnjh občinskih volitvah v Madridu in Valenciji so zmagali monarhisti. Republikanci so podlegli.
Vihar v Ameriki.
, JONNESVIVLE 12. (Wisconsin). V enem 'delu Wisconsina in centralnem Illinoisu je razsojal včeraj popoludne silen orkan, ki je napravil ogromno škodo. V Jonesvllli je bilo med viharjem usmrčenih devet oseb. Izlasti velika je škoda, ki jo je provzročil vihar v mestu Virginia (Illinois). Tri osebe, ki so Iskale zavetja v neki cerkvi, je ubila opeka in kamenje, ki je padalo z zidovja in strehe.
LONDON 13. (Izv.) Iz severne Amerike poročajo, da je v državi Wiskonsin napravil vihar nad 4 milijone dolarjev škode. Ves promet je ustavljen, brzojavna in telefonska občila so vsa pretrgana, da se niti ne ve, koliko ljudi je ponesrečilo po viharju.
Turčanski?" se je obrnil k njemu Tomaševič, „ti morda ne veruješ našim navedbam?"
„Da je sultan Mohamed tajno obiskal kralja Štefana, ki ga je, mesto da bi ga prijel, gostil kakor svojega gospoda ? Ne, Tomaševič, jaz ne verujem tega," je dejal odposlanec Korvina odkritosrčno.
„Ali nisem rekel, da je star lisjak — ta Turčanski župan?" je mrmral Radič poluglasno, „težko ga je goljufati, on ne veruje."
„Resnično, ne verujem tega," je pritrdil Vukman, zmajujoč resno z glavo. — „Kaj?!" se je streznil Tomaševič iz svojega strmenja in nekako nesigurno je vprašal: „In kralj Korvin ?"
„Mari naj jaz vem, ali on to veruje? Ni mi povedal tega," se je odrezal Korvinov sel. „Dosti je že, da tega ne pobija in radi tega kar smelo poprimi kraljevsko žezlo, zaščita Korvina ti je zasigurana, dokler boš vemo izpolnjeval svoje obljube!"
„To hočem in bom 1" je vskliknil Tomaševič, položivši desnico na srce kakor v prisego.
„S tem storiš sam sebi največjo uslugo. Prvič: ne smeš priznavati nikakega drugega zaščitnika nad seboj, nego samo Matijaža Korvina, kralja Ogrskega."
Nesreča na torpedovki.
PULA 13. Na torpedovki „Anagonda" je danes ob 5*30 počil glavni parni ventil sprednjega kotla. Izlivajoči se par je oparil j dva kurjača in enega mašinista. Oba kurjača sta mrtva, mašinist se je močno opekel.
Novo ministerstvo na Portugalskem.
LIZBONA 12. Novo ministerstvo je sestavljeno, predsedstvo in vnanje stvari je prevzel Augusto Vasconcellos.
Revolucija na Kitajskem.
ŠANGAJ 13. (Reuterjev biro). Mesto Cifu je brez prelivanja krvi prešlo k ustašem.
PETROGRAD 13. Ruski odposlanec v Pekingu je včeraj brzojavil, da je prebivalstvo tamkaj silno razburjeno. Ne ve se, kje da se nahaja kitajski dvor.
Toulon 13. Oklopni križar „Leon Gam-! betta" odpluje popoludne na sirijsko obalo, da zameni oklopnega križarja „Jules Ferry",
•	ki se vrne na Kreto.
Dunaj 10. Grški kralj Jurij je danes
•	zvečer s spremstvom dospel semkaj iz i Pariza in se je nastanil v hotelu „Im-' perial".	_
Revolte v „nebeški državi11.
(Zvršetek.)
Tatarji so na Kitajskem ustanovili svojo lastno državo pod imenom Kitaj, pod imenom, ki je uporabljamo tudi mi Slovenci. Še-le v 12. stoletju je Kitaj razdejal Džln-gisan, ki je s svojimi Mongoli prekoračil kitajski zid in je razširil svoje gospodstvo od Rumenega morja notri do Evrope. Pod njim so nastali nešteti upori bonzov (duhovnov) radi fega, ker se jih je sililo k poljedelstvu. Ta ogromna država je razpadla vsled domačih viharjev, in tedaj je prišla na krmilo domača, kitajska dinastija Mingov, toda ne za dolgo ; kajti mandžur-ski Tatari, najbojevitejši izmed vseh tatarskih plemen, so uprizarjali vedne napade, dokler se niso polastili Kitajske in ustanovili dinastijo Tsingov. Mandžurska dinastija Še danes vlada v Pekingu.
Še-le v devetnajstem stoletju se pojavljajo na odru kitajskih neviht Evropejci. Bilo je leta 1839, ko je kitajska prepoved utiho-tapljanje opija provzročila vojno z Angleško, ki je končala še-le črez tri leta z zmago Angležev, katerim je morala Kitajska v nankingškem miru prepustiti pristanišče Hong-kong in jim še izven tega odpreti pristanišča Kanton, Niugpo, Funčel, Amoi in Šanghaj. Po Angležih so nastopili na Kitajskem kakor zmagovalci Francozi in Amerikanci.
Porazi v bojih proti Evropejcem so provzročili nove domače revoluje in upore, trajajoče pod vodstvom Taipingov od leta 1850 polnih petnajst lel. Med revolucijo se je dobilo Nanking, Ningpa, Sučea in dr., oblegalo se je tudi Šanghai. In ime Tai-Pmg pomenja „veliki mir" !
Te revolucije so provzročile novo vojno z Angleži, s katerimi so skupno bojevali tudi Francozi. Evropejske ladije so bombardirale Kanton. Celo Peking Je bil osvojen in cesarska palača je bila zasedena od francoske in angleške vojske ter — izplenjena.
Nebeška država je vnovič kapitulirala pred „belimi možmi" in Peking je dobi! stalen sedež angleškega in franooskega poslanika in ter posadki teh dveh velesil. Pred tem je že Rusija izkoristila težkoče kitajskega
„Krono Bosne vsprejemam iz njegovih rok," je trdil Tomaševič glasom, tresočim se vsled radosti, da prihaja tako lahko do cilja svojega hrepenenja.
„Drugič ti bo storiti vse možno, da vničiš kar najprej prokleto Patarensko kri- ■ voverstvo v deželah Bosne."
„Naj se zgodi z vsemi sredstvi in pri j vsaki priliki," je obljubljal Tomaševič ; „toda, to izprevidiš sam, gospod Turčanski, j izprevidi to tudi tvoj jasni gospod, mogočni Korvin, da tako hitro, kakor bi si mi želeli, j ne bo vdušeno ono krivoverstvo. Skoro, tretjina vsega prebivalstva Bosne se je z vso dušo priklopila k onemu prok!etemu| krivoverstvu Patarenskemu; med njimf so, močni župani, glasoviti na bojišču in v deželnem svetu; treba je torej največje opreznosti ; odkrito nasilstvo bi provzročilo ustajo, in ustaja bi bila dobrodošla prilika za sultana Mohameda, da ugrabi bosansko državo, kakor je že ugrabil carstvo Srbije 1"
„Seveda, ti moreš najbolje presoditi ,to," je pritrdil Korvinov poslanec, „kajti > ! Srbijo si dobil z ženo za doto, toda že prej 'si jo izgubil, predno je končal ženitvovanj-! j ski dogovor."
„Resnica," je porudečel Tomaševič, ki| i se je čutil užalljenega vsled teh besed; „jaz j
sem se preveč zanašal na trditve In obljube madžarske, ne da bi spoštoval staroverni narod srbski; radi tega me je narod zapustil v času sile, in one madžarske obljube so dozvenele v obokih kraljevske prestolnice v Višegradu. Radi tega se hočem drugič čuvati podobne napake."
Precej časa je zrl Korvinov poslanec molče na-nj, in samo z glavo je kimal. „Vidiš, kraljevič!" je dejal potem prostodušno, „ti si sedaj rekel trpko resnico, in ne hudujem se radi tega na-te; da, resnično, sam slavni Korvin bi pritrdil, da je bila velika napaka prepustiti Srbijo Turkom brez boja, brez obrambe, v katero je bil vendar obvezan; toda vojna z Nemci mu je vkle-pala roke, in Turek je med tem spravljal na jugu deželo za deželo v svojo torbo, kakor kos kolača na opasilu. No, samo potrpljenje ! Saj mi se poravnamo med seboj. Radi tega se tudi prepušča žezlo Bosne tvojim rokam, kraljevič, tebi, ki imaš meči in poguma." Tomaševič se je ponosno vzravnal. „In sedaj se ti stavlja tretji in glavni pogoj," je nadaljesal gospod Turčanski, „da ne plačaš niti beliča več, nego davek turškemu sultanu, kakor so to delali tvoji predniki."
(Pride še.)
Stran D.
EuDsOST* iu 316.
V ir^iu, 14.
novemoix itfi
dvora in vlade ter je brez vojne dosegla ugodnosti. Anglo-francoska akcija je odprla vrata tudi drugim evropejskim državam, ki so Peking vojaško zasedle in imajo tamkaj od one dobe svoje poslanike. Era poznejšega sklepanja trgovinskih pogodb je bila samo posledica temu prodiranju v Kitajsko.
Domači uporniki Taipingi so bili popolnoma poraženi — s pomočjo Angležev in Francozov, ki so osvobodili iz njih rok posebno Šanghai, Hangčan in Nanking. V Nankingu pa je bil pri revolucionarjih — sam cesar, mladi, nepolnoletni Kitsiang, k je izvršil samomor.
Uporniki so se tedaj razkropili v naj-oddaljenejše kitajske provincije, kjer so še polnih pet let, do leta 1870, razsajali boji.
Potem je prišla doba mohamedanskega upora. Kitajci so izgubili Junuan, Sangarijo in Malo Bueharsko. Tudi potem, ko je Kitajska sklepala prijateljstvo s tujimi državami, katerim je olajševala prodiranje v deželo, ni prenehal kitajski narod sovražiti tujcev. Nastali so novi viharji, morjenje Evropejcev. Najelementarnejše je izbruhnila ta revolta proti tujcem v Tientsinu, v cesarskem pri stanišču pekingškem, kjer je bilo skupno umorjenih 68 Evropejcev in krščencev, Evropejcem prijazno naklonjenih Kitajcev.
Ti krvavi upori so bili od tujih vlad kruto potlačeni in kaznovani s strogimi ek-sekucijami. Tujina je napredovala in slednjič so poslaniki dosegli tudi to, da so na kitajskem dvoru iz ozirov na njih osebe morali odnehati od stroge etikete, ki se je gojila skozi tisoče let. Glasom te etikete se mora vsakdo pred „sinom nebes" vreči na tla. Pred cesarico-materjo se mora celo cesar sam devetkrat do tal prikloniti. Toda niti potem ni imela Kitajska miru. Ogromna bokserska vstaja je vrgla državo v nove težkoče, ki so privele vojske vseh evropskih držav na Kitajsko.
Nebeška država je prišla v osmem stoletju tudi pod vlado žensk in sicer lepe Wu-Ley, ki so jo zgodovinarji krstili za „kitajsko Semiramis". Druga vladarica, Wen-Še, je bila tako kruta gospodarica, da je provzročlla palačno revolucijo v Pekingu, pri kateri so ji po noči glavo odsesali.
Vsako evropsko podjetje je na Kitajskem provzročilo domače boje. Ko so na primer Rusi zidali sibirsko železnico,J so videli Kitajci v tem nevarnost za-se in so brez razmisleka revoltirali ter morili tujce. Največ pa so trpeli kristijanje. Misije so se plenile. Skozi provincije so divjale tolpe po 30.000 zarotnikov. Sedanja vstaja je prva, pri kateri se po večini prizanaša življenju in imetku Evropejcev na Kitajskem.
Tudi vstaja moslimskih Dunghanov in Panthaijev je svojedobno provzročila velike zmešnjave na Kitajskem. Stotisoče ljudij je padlo v bojih za prestol v prvem stoletju po Kristu. Tudi Hunje so razorali Kitajsko, v kateri so postavili svojo „protidržavo". Pod Lingtijom je nastala zanimiva revolta domačih literatov in učenjakov, od katerih je bilo okoli tisoč javno obglavljenih, toda v spravo se njih imena po smrti vklesali v mramornate deske, ki sb jih postavili pred akademijo.
50-letni jubilej Narodne čitalnice v Ljubljani.
Odbor je razposlal nastopno okrožnico rra društva:
Slavno društvo!
Letos obhaja naše društvo svoj 50-letni jubilej.
Mesto same proslave našega jubileja hočemo ž njim vred proslaviti predvsem veliki pomen čitalništva sploh, ki ga ima za vso narodno probujo po celi Sloveniji.
Čitalnice in bralna društva — te zibelke
POD LISTEK.
Naša opereta.
„PTIČAR".
Imel sem prijatelja, železniškega uradnika, ki ga je nesreča, t. j. volja višjih gospodov, zanesla nekam v planinski svet, ki ga občuduje vse, kar ima le količkaj smisla za lepoto. Po dolgih mesecih ga obiŠčem in mu čestitam na sreči, da more živeti v tem planinskem raiu. Sedela sva v prijazni sobici, gledala skoz okno v zahajajočem solncu žareče se snežnike in čakala večerje. Brhka planinka postavi na mizo liter rujnega vinca in velik krožnik izborno pripravljene — srne.
—	Srečni človek, mu pravim, zavidam te: rujno vince, bujne punce, diven kraj in pa — srna!!
—	Bog daj norcem pamet, mi odgovori, zlasti pa tistim, ki so me vrgli v to prokleto luknjo. Zjutraj snežniki, vince in punce in srna, opoldne snežniki, vince, punce in srna, zvečer snežniki, vince, punce in srna ! Znoreti mi je, če se prav kmalu ne rešim teh divnih snežni-kov, tega rujnega vinca, teh bujnih punc in teh prokletih srn. Življenje bi ti dal za en sam pošteno papriciran golaš, magari če bi bil tudi konjski!
Vselej mi je še prišel na misel ta nesrečni moj prijatelj, ko sem čital srčne izbruhe onih veleestetičnih dušic, ki namrdajo nos, kakor hitro le slišijo od daleč imenovati fff opereto — fidonc ! Le drama, le opera, drugo vse —
narodne zavednosti — zaslužijo, da se njih delo svečanostno proslavi.
Naše društvo je kot tako po starosti tretja narodna čitalnica, a kot klub je obstojala že več let pred ustanovitvijo kot društvo in je tedaj dejanski najstarejša čitalnica.
Zato je gotovo primerno, da bodi naš jubilej proslava vsega čitalništva.
Iz čitalnic in bralnih društev je izšel ves narodni in kulturni polet, — zato bodi jubilej čitalništva praznik vsega Slovenstva.
Obračamo se do Vas z vabilom in prošnjo, da prisostvujete temu velepo-membnemu slavju, ki naj postane manifestacija slov. napredka tekom 50 let.
Spored svečanosti bi bil sledeči:
V soboto, dne 6. januarija 1912. Do-poludne: Slavnostno zborovanje v „Narod, domu".
Popoludne: Slavnostna predstava Dramatičnega društva s sodelovanjem drugih društev in event. diletantov v deželnem gledališču, ki naj v prvi vrsti poda razlike o stanju gledališča in glasbe ob pričetku čitalništva in danes.
Zvečer: Narodni ples v veliki dvorani in vseh gorenjih prostorih „Narod, doma" s sodelovanjem „Slovenske Filharmonije v Ljubljani.
- Prosimo Vas, da opozarjate na to proslavo čitalnic in bralnih društev in vzbujate zanimanje za njo, da nam čimpreje prijavite svojo udeležbo pri slavnosti, da nam podaste nasvete k sporedu svečanosti, ki jih bomo drage volje vpoštevali, in da nam prijavite približno število udeležencev iz Vašega kraja, po možnosti z imeni.
Zlasti Vas prosimo, da nam izrečete svoja mnenja, če bi ne kazalo, prirediti slavnostno gledališko predstavo že zvečer
5.	januarja 1912, da bi ostalo popoludne
6.	januarja svobodno za eventualne druge prireditve.
Kakor se je ob pričetku našega narodnega življenja v čitalnicah in bralnih društvih zbiralo vse, kar je čutilo slovenski, tako naj dneva proslave čitalništva ne zamudi noben zaveden Slovenec, nobena zavedna Slovenka!
Z narodnim pozdravom
ODBOR Narodne čitalnice v LJubljani.
Italijansko-turška vojna.
Italijani beže pred vojno.
INOMOST 13. (Izv.) Od 6. novembra sem je iz Italije pobegnilo čez mejo pri Ro-veredu nad 200 italijanskih dezerterjev, ki so se na ta način odtegnili svoji vojaški dolžnosti
NIZZA 13. Tukaj sem prihajajo itali-anski vojaški begunci na stotine in beže odtod preko Francije v Ameriko.
GRADEC 13. V alpskih deželah osta-ajo letos italijanski delavci, ki se sicer navadno jeseni vračajo domov v Italijo, tudi čez zimo, boječ se, da ne bi bili klicani jod orožje.
Italijani vpadejo v Dardanele.
DUNAJ 13. (Izv.) — „Vossische Zei-tung" poroča iz Carigrada, da se pričakuje v turških krogih, da italijansko brodovje, ki se nahaja v Egejskem morju, vpade v Dardanele.
Zanesljivost italijanskih poročil.
Italijanski listi se hudujejo na evropsko, n posebno avstrijsko časopisje, ki objavlja tudi vesti iz turških virov; še posebno jih jezi to, da se ne veruje kar na slepo poro-čilem iz italijanskih virov in to Še posebno onih uradne „Agence Štefani". Koliko pa gre verovati italijanskim uradnim poročilom, smo videii minulo poletje o priliki kolere, ki
anathema sit. Moj prijatelj si je pa želel ob vsej naravni krasoti, najboljšem vincu, najlepših puncah in najfinejši srni — horribile dictu — pošteno papriciranega golaša 1
Nihče ne poreče, da je morda opereta ideal umetnosti, toda lepota ostane lepota, če je tudi nekoliko lahkokrilejša, in če je ta lepota podpasana z nekoliko poskočnejšim dvečetrtinskim in nekoliko okroglejšim tričetr-tinskim taktom, zato je še ni treba poditi v tingeltangel, kamor pa sicer omenjeni veliki estetiki prav radi hodijo ohlajat svoje vele-estetične duše.
Za nas, tržaške Slovence, pa je opereta še drugega pomena. Saj vendar hočemo z našo gledališko umetnostjo naprej, saj se hočemo razvijati, a ta razvoj mora biti dvostranski : na odru in v dvorani. Ali naj prireja naše „Dramatično društvo" svoje predstave samo za par gourmandov, a vse drugo naše občinstvo, ki se šele polagoma razvija v gledališko publiko, ki je je šele pridobivati treba za to, naj pa ostaja zunaj! Temu občinstvu je prav treba lažje glasbene hrane, da je utrdiš za krepkejšo, težje prebavno; in kakor je burka (estetiki: oho !), veseloigra predhodnica drami, tragediji, je opereta predhodnica operi.
To dulce cum utili, ki ga ima opereta za naše gledališče, je ne samo opravičuje na našem odru, temveč jo celo naravnost priporoča. Seveda pa tudi že sedaj, tembolj pa pozneje, ko pridemo do zgoraj omenjenega našega smotra — modus in rebus! Nikdar pa ne bi bil zato, da bi se opereta popol-1 noma odpravila z našega odra, kajti treba je
je razsajala po vsej Italiji, ki so jo pa uradna italijanska poročila hotela prikriti in so s tem spravljala tudi naše dežele v največjo nevarnost, in ki je provzročila našim pokrajinam na milijone škode, tako, da so se celo tukajšnji Italijani zgražali nad brezvestnim postopanjem italijanske vlade, katero postopanje so označili za brez-vestnost.
Če so torej italijanska uradna poročila hotela tako brezvestno potajevati pred par meseci resnice glede kolere, smo povsem opravičeni, da ne verujemo tudi italijanskim uradnim vestim o vojnih dogodkih, ki po-tujajo sedaj italijanske poraze v Tripolitaniji! Oni bi hoteli dokazati na vsak način, da so že dosegli bog zna koliko zmag nad sovražnikom, a v resnici se ne morejo ganiti nikamor, in so v resnici kakor miš v pasti.	_
Domače vesti.
Slavnemu c. kr. poštnemu ravnatelju na znanje. Ker stanujem v okrožju poštne podružnice v ulici Stadion, se seveda tudi poslužujem tega urada v svojih poštnih opravilih. V tem uradu pa je neka mlada, menda vročekrvna gospica, ki tudi na pisma s samoslovenskimi naslovi daja kaj rada italijanski recepis. Minole dni sem Šel osebno tja priporočit neko pismo, in na vprašanje: „comanda", sem odgovoril: „Prosim, priporočite to pismo !*
Ponovil sem, a me ni umela ; pomagal sem ji in rekel „raccomandata!" Na to je seveda vstregla moji zahtevi. Ko sem pa videl, da mi hoče dati italijanski recepis, sem prosil, naj mi da slovenskega ; a mesto tega mi je odgovorila: „Non capisco !" Bil sem že nevoljen in vendar sem se vzdrževal. Zahteval sem povsem vljudno, a nič ni pomagalo. Ta mila gospica nima niti toliko obzirnosti, da bi se opravičevala, ker ne zna slovensko. Kaj Še I To bi bilo preveč za njeno italijansko srce. Videč, da se še nekako baha s svojo italijanščino, sem ji omenil: „Almeno dovessi capire un tanto sloveno I" Na to mi je odgovorila prevzetno : „Non e legge che obliga".
Tako se izvršuje v praksi jednakoprav- j nost na vaših poštnih uradih! Mari pa ti uradi niso tudi za Slovence ?!
Slovenskega noče čuti! Prejeli smo: j Smatram za svojo dolžnost, da vse one, ki j so namenjeni v žganjarno v ul. Barriera vec- i chia (na oglu ul. delle Zudecche), opozarjamo, j naj nikar ne govore slovenski, ako nočejo j razburiti posestnika te žganjarne. Slovenska j beseda ga razburja tako, da pozablja tudi j na druge goste in jim ne streže.
To sem izkusil tudi jaz v nedeljo pred- j poludne. Mož je bil silno razburjen in se je v svoji razburjenosti šetal gori in doli, tako, i da me niti postregel in takoj. Vzrok! razburjenju mi je bil jasen, ko je neka večja slovenska družba ostavila lokal. Mož je vskliknil: „Ande mostri di ščavi, i vien qua far conversazion \u
Vrhu tega torej, da mu znašajo denar, bi hotel torej ta vele-Italijan še prepovedati našim ljudem razgovor v materinem jeziku, i To je skrajna predrznost, a našim ljudem j menda ne treba še le praviti, kakov bi bil najbolji odgovor na to predrznost.
Konfekcijsko blago na prodaj. Vsled neprevzetja leži v skladišču Sylos v Trstu pošiljatev konfekcijskega blaga za ženske in otroke v fakturni vrednosti okroglih 2000 K, ki je bila določena iz Berolina za Aleksan-j drijo. Izvoz je carine prost, za uvoz je plačati carina. Kdor hoče kupiti, dobi podrobne podatke ob delavnikih od 9. do 12. ure dopoludne pri komercijelnem oddelku c. kr. državno-železniškega ravnateljstva v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 9, III. nadstropje, vrata št. 137.
tupatam nekoliko oddiha, treba je nekaj iz-premembe, saj si je moj prijatelj ob vsej krasoti in dobroti, ki jo je užival danzadnem, želel nekoliko oddiha v pošteno papriciranem golašu!
Naše gledališče ima v g. Mirku Policu, sicer mladem, a z resno možatostjo po dovršenosti stremečem kapelniku, moža, s katerim bo gotovo ostala ozko zvezana bodočnost našega odra. Gotovo je g. Polic danes sam šele v začetku svojega razvoja, a to, kar nam daja že danes, nam je poroštvo, da smemo v polnem prepričanju pričakovati od njega čim dalje tem boljšega, tem popolnejšega. Priznavamo pa, da ni lahka naloga g. Polica, kajti saj mora šele komaj sejati pšenico za bodočo pogačo.
Naš zbori — Kolike težave napravlja gledališču zbor, ako ni stalno angažiran kot tak, o tem vedo peti gledališki kapelniki naravnost prebridke pesmice. Človek, ki je zaposlen celi dan v svojem poslu, pride zvečer k vaji utrujen in izmučen, in potem naj poje ure in ure. Stvar je res težavna. In pevski materija! našega zbora?
Reči moramo, da se je posrečilo zagotoviti letos za zbor nekaj naravnost izbor-nega materijala, zlasti v sopranih. Alti sicer nekoliko zaostajajo za njimi, toda so tudi Še dobri. Nikakor pa ne zadoščajo moški glasovi. Tenorjev ni, zlasti prvih, prvi basi so premalo izraziti, na mestu je edino le drugi bas, a še tega bi bilo treba popolniti. Moški zbor je napram ženskemu daleč prešibek. Temu nedostatku je treba odpomoči takoj in gled. uprava naj pri tem ne gleda na stroške.
Vrdelskega „Sokola" Martinov večer
je izpal nad vse pričakovanje dobro. Dvorana je bila natlačena občinstva in mnogi so odšli, ker niso dobili prostora. Program je bil kaj srečno izbran. G.ca Suban kakor solistinja je kar očarala občinstvo s svojim mogočnim sopranom. S kako lahkoto peva ona tudi najvišje note! Občinstvo bi jo poslušalo in poslušalo brez prestanka, kar je pokazalo silnim ploskanjem. Njen krasni glas bi delal čast marsikateremu gledališču. G. Adolf, spremljevan po spretni roki g. Adamiča, je igral na gosli dva komada in s tem pokazal svojo izvrstno šolo. Ljubka Zorka Kavčič iz Dornberga je kaj lepo in s pravim povdarkom deklamovala Gregorčičevo „Rabeljsko jezero". Prizor iz „Rokov-njačev" „V črnem grabnu", kakor tudi igra „Doktor Hribar" sta popolnoma ugajala. Vrdelski „Sokol" sme biti ponosen na svojo vsestransko delavnost in naj nam priredi še več takih večerov, kajti, da vživa simpatije pri občinstvu, to se vidi na vseh njegovih prireditvah.
„Naša Sloga" se preseli v Trst. — „Obzor" prinaša vest, da se glasilo istrskih Hrvatov, „Naša Sloga", preseli iz Pule v Trst, kjer se list tudi sicer splošno reformira. Vsekakor bi bilo v interesu lista, da se ta preselitev tudi dejanski izvrši.
Poučen shod. „Kmetijska družba za Trst in okolico" sklicuje za nedeljo, dne 19. novembra t. 1. ob 4. uri popoludne poučen shod v Lonjerju, v prostorih „Konsumnega društva". Dnevni red: 1. Nedostatki naše živinoreje, predava g. agr. inž. Rado Lah. 2. Ustanovitev gospodarskega sveta za Lonjer, pojasnjuje podpredsednik družbe, g. dr. E. Slavi k. 3. Nasveti in predlogi glede povzdlge kmetijstva.
Vodstvo „Kmetijske družbe" vabi na ta poučen shod vse domačine iz Lonjerja, člane in nečlane družbe.
Podpora okoličanskim živinorejcem. „Kmetijska družba za Trst in okolico" ponovno opozarja na nagrade, ki jih podeljuje potrebnejšim živinorejcem za izrejo mladih telet. Glede teh nagrad, ki znašajo za teleta 25 K, je določil odbor, da bo delil podpore svojim članom za tista teleta, ki so bila zležena po 1. maju t. 1. Čas za priglasitev telet do konca decembra 1911.
Odbor za Ciril-Metodov ples ima danes zvečer ob 9. uri s e j o v restavraciji „Balkan". Vabljena je vsa tržaška slovanska mladina.
Naše gledališče.
Prihodnjo nedeljo vprizori naše gledališče zopet dve predstavi : popoldne kakor ljudsko predstavo reprizo Viktor Hugo-ve drame
„Lukrecija Borgia"
in zvečer premijero francoske veseloigre „Madame Bonivard".
Za prihodnji teden pripravlja se senzacija, ki bo tvorila zgodovinski dogodek v analih našega gledališča. Dne 20. t. m. mine leto, kar je umrl duševni velikan iz Jasnaje Poljane, grof Lev Tolstoj. Naše gledališče bo praznovalo to žalostno obletnico na najdostojnejši način. Kakor znano, je literarna zapuščina Tolstega, na katero je po njegovi smrti ves kulturni svet z napetostjo obračal svojo pozornost, odkrila več neznanih biserov iz peresa velikega umetnika in misleca. Med te spada zlasti njegova drama ,,Živl mrtvec". Naše gledališče vprizori to Tolstojevo posthumno delo prihodnji teden. Razun na Ruskem, kjer je bila ta drama objavijena pred kratkim časom, je bila še vprizorjena v Parizu in v Hamburgu in v Avstriji pred tednom v Zagrebu ter jo sedaj prične dvorno gledališče na Dunaju. Na to sledi — kar je za nas gotovo častno
Nekoliko kočljiva je stvar, če je treba govoriti o posamezniku. Želeli bi, da sodeluje na našem odru vedno le domače osobje, ne hoteli bi nikomur kvariti veselja za sodelovanje, naj nam le verjame prav vsak, da nas pri vsem tem vodi le ena najiskrenejša želja — napredek našega odra. Zato pa vsestranski — „Excellenz, Pardon !"
G.ca J a n o v a je, brez laskanja, „steber" naše operete, ki bi jo bilo le težko misliti brez nje. Razpolaga z glasovnim materijalom, ki je nekako, kakor bi rekli, popolnoma primerjen našemu odru. Ni tu sicer kaj fenomenalnega, kar bi osvajalo šiloma, pač pa nekaj prisrčnega, ljubkega in to enako v vseh legah. V višini zlasti dobiva njen glas pravi kovinski žvenk. G.co Janovo odlikuje pa tudi prav tako izborna igra. Temperamentna pevka, temperamentna igralka. Gotovo bi pa g.ca Janova le še pridobi a, ako bi se ji nudila prilika, da si v dobri konservatorijski šoli razširi svoje pevsko obzorje.
G.ca Hučeva, znana našemu občinstvu že iz lanske sezone, ima glasovni materijal, ki ji dela vso čast, razpolaga posebno z lepo, čisto višino, a vse se mi zdi nekako miniaturno, vse bolj za diskreten, ozek krog, kakor pa za obširno, šumečo dvorano. Med zborom, ki se še ni navadil diskretnega spremljevanja, izginja v nižjih legah skoraj popolnoma, dočim pa ob količkaj diskretnem spremljevanju prihaja do polne veljave, kakor n. pr. v „Ptičarju" v entrčeju kneginje. G.ci Hučevi bi priporočali dobre pevske šole, na odru pa več agilnosti.
Stran Ili.
in velik umetniški dogodek — naše slovensko gledališče v Trstu, ki si je preskrbelo slovenski prevod iz ruskega originala.
Tržaška rn&!& kronika«
Odmev tatvine. Pred par dnevi smo poročali o tatvini usnjatih transmisijskih pasov na škodo tvrdke Tedeschi v Zgornji Kjarboli. Včeraj je bil aretiran tat, kurjač Vinko Furlan, star 56 let, iz Gabrovice. Hišna preiskava je dognala, da je ukradel tudi več jermenastih pasov v Dreherjevi tovarni, kjer je bil poprej zaposlen.
Ubijalec — z jezikom! V nedeljo po noči je 28-letni dninar Henrik Paulin Šel od ribjega trga do Borznega trga za težakom Petrom Rizzi in venomer grozil, da ga ubije, češ, da on se požvižga na policijo. Slednjič je bil vendar le aretiran. Tudi na policiji je žugal Rizziju; ko je pa uvidel, kako buda-Iost je napravil, se je delal pijanega. Pomagalo mu pa to ni in so ga odvedli v ulico Tigor.
Nevarna žeja. 20-Ietni dninar Kari Jaschi je 60-letnega Antona Benussi prijel za vrat v stranišču na postaji južne železnice in mu velel, naj mu plača za pijačo. Na vpitje starčka, je prihitel redar, ki je vinskega bratca aretiral.
Koledar in vreme. Danes: Jozafat šk. muč. — Jutri: Leopold sp.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -h 16 ° Cels. — Vreme včeraj: deževno, oblačno.
Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma motno, tupatam padavine. — Temperatura malo spremenjena vztočni vetrovi.
Društvene vesti.
/A
Tržaška Sokolska župa.
V nedeljo, dne 19. novembra 1911 se vrši dopoldn,e ob pol-devetih
seja župnega vaditeljskega zbora
v telovadnici Sokola v Trstu. Dnevni red:
1.)	Župni vaditeljski tečaj.
2.)	Proste vaje za vsesokolski zlet v Ljubljani 1913.
3.)	Raznoterosti.
Ker je dnevni red izredne važnosti, vabim k polnoštevilni udeležbi. Bratje načelniki naj privedejo seboj vse društvene vaditelje. Seboj je prinesti tudi telovadno
obleko.	Načelnik.
* * *
Odborova seja se nadaljuje danes v torek ob 9. uri v društvenih prostorih. Radi važnosti zadev, katere je treba rešiti, se prosijo vsi bratje odborniki, da pridejo točno na to sejo.
Sokolski pevski zbor. Danes točno ob 9. uri zvečer pevska vaja v sokolski telovadnici. Ker se prične s poukom novih zborov, je želeti polnoštevilne vdeleže. Novi pevci dobro došli. Na zdar!
Veselični odsek.
Pevsko društvo „Trst". Danes, dne 14 t. m. ob 8. uri zvečer pevska vaja za mešani zbor. Z ozirom na bližajoči se družinski večer prosimo polnoštevilne udeležbe. Sprejemajo se novi pevci in pevke. Vaje se vrše v „Delavskem podpornem društvu". „Narodni dom".
Tržaško kolesar, društvo „Balkan". Odborova seja se vrši danes zvečer točno ob 8. uri. Prosi se gotove udeležbe.
Glasbena šola Št. Jakobške Čitalnice.
Danes ob 7*30 vaja za I. vijolinski kurz. Kdor se želi še vpisati v šolo za katerikoli inštrument, naj se prijavi danes ob zgoraj omenjeni uri v Čitalnici. (Campo S. Gia-como 5, I. nadstr.)
Št. Jakobška mladina ima danes svojo sejo ob 9. uri, na kateri se mora skleniti, ali se priredi običajni ples, ali se opusti.
„Trgovsko izobraževalno društvo" ima danes 14. t. m. odborovo sejo ob navadni uii.
&
ar. del. organizacija«
Skupina NDO „Mestna plinarna" bo imela nocoj (torek) dva sestanka, ob 6. in pol in 9. zvečer v prostorih N. D. O. pri Sv. Jakobu.
Ker sta to zadnja sestanka pred občnim zborom in ker gre za to, da se postavi kandidate za odbor, poživlja se tovariše, naj pridejo polnoštevilno na sestanka.
Skupina zidarjev NDO. Odbor in zaupniki, izvoljeni v nedeljo, imajo v sredo, dne 15. t. m. ob 5. in pol uri zvečer sejo v prostorih NDO, (ul. Sv. Frančiška 2, I n.)
Izobraževalni odsek NDO ima danes ob 8. uri zvečer sejo.
Skupina NDO „Linoleuma" ima v četrtek ob 7. uri zvečer sestanek v prostorih NDO pri Sv. Jakobu.
x Književnost in umetnost.
Komorni koncert Ševčikovega kvarteta.
Najboljši proizvodi nesmrtnih glasbenih velikanov obsojeni bi bili v žalostno po-zabljenost napram širšemu občinstvu, da se od časa do časa ne porajajo skupine umetnikov, ki nam na posebnih, takozvanih komornih koncertih, podajajo raznovrstne bisere glasbene literature. V kolikor popolneje »dosezajo proizvajalci intencije komponistov, tem večje je njih priznanje in slava. In po pravici jim gre vsa slava in priznanje, saj poleg umetniškega vžitka, ki ga nam nudijo, otimajo širši pozabljenosti duševne proizvode na polju umetnosti, ki je takorekoč merilo duševnega nivoja posameznega naroda. — Izmed narodov, ki se jim dobesedno porajajo umetniki glasbe, prištevati je v prvi vrsti naš bratski češki narod. Predaleč bi zašel, ako bi začel naštevati posamezne re-prezentante najvišje glasbene umetnosti tega naroda, bodisi produktivne, kakor tudi reproduktivne.
Pripomnim naj le, da je vse, kar je izšlo najboljšega iz tega naroda, zavzelo in zavzema tudi svetovni sloves. Tako reproduktivno skupino dovršenih, popolnih umetnikov glasbe, sicer najmlajšo, imeli bomo priliko slišati tudi v Trstu. Češki Besedi in Slovanski Čitalnici pripisovati je zaslugo, da sta pridobili občesloviti Ševčikov kvartet, ki obstoji iz gospodov Bohuslava Lhotskega, primarija in prvega vijonilista, Karola Prochazke. druga vijola, Karola Moravca, vijola, iz D. Zelenke, čelista, ki priredi v četrtek 16. novembra t. 1. v veliki dvorani „Narodnega doma" komorni koncert. Kvartet se imenuje po učitelju prvih treh Članov kvarteta, znanemu mojstru Ševčiku. Komorni koncert bo obsegal tri točke in sicer 1) Dr. Antona Dvoraka F-dur kvartet, op.
Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici.
Prodajalna čevljev v Trstu, ul. Barriera vecchia 38.
Ima vedno v svoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domačih izdelkov nuh
—— SPREJEMAJO SE TUDI POPRAVE.
zadruge.
■i
POHIŠTVO
SOUDNO: in : ELEGANTNO
PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE IT ALI A
TRST - VIA MALCANTON - TR8T
99
£11' £rtigiano"
Trst - ul. Arcata št. 9 (vogal ulice Sapone),
Jzgotovljer.e obleke za moške.
Velika izbera močnih hlač, srajc itd. za delavce. — Jopiči z astrahanskimi in kožuhastimi ovratniki od kron 13 do 42.
Odlikovano pekarna In slaščičarna VINKO SKERK - TRST
SJ ■
>(0 o
o ■o o
3
C
o <
<
OB
B>
3
£»
cr><
Trikrat na dan svež kruh.
Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno za čaj ia bombonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokat in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših mlinov po najniži ceni. Fina inozemna vina in likeri v steklenicah. Bezplačna
postrežba na dom. Kruh in »laičioe ■© Izdeluje iglenlfiklm električkim strojem.
POZOR!! 50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev za samo 7 K 50 st.
Radi plačilne zaostalosti več velikih tvornosti mi je bilo ponuđeno, naj prodam veliko zalogo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev, usnje rujavo ali črno galonirano, s predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša fasona. Velikost po številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K M).
Pošiljate v po povzetju
H. SPINGARN, eksport čevljev
KraJcovo Si. 240
Sme se zamenjati in se vrne denar.
S1 jfova trgovina
olja, kisa, mila, sode in vseh drugih potrebščin za perice.
Prodaja sveč, žigic itd.
Trst, ul. Sette fontane 7
blizu zaloge materijala za stavbe.
G. Požar je rojen operetni igralec, nekoliko manj pa pevec. Njegov glas leži rned tenorjem in baritonom, je precej prožen, ima modulacijske zmožnosti, nima pa šole, kar pa seveda nihče ne bo štel v zlo gospodu Požarju, saj je, če je mogoče to reči o pevcu, samouk. Naša glasbena šola in potem še malo dalje, in na g. Požarja se bo naša opereta naslanjala na eni strani, kakor se naslanja na drugi strani na gospico Janovo.
O tenorju g. P a n y j u si, odkrito rečeno, še nismo mogli ustvariti pravega pojma. V „Ptičarju" je bil mestoma, kakor n. pr. v duetu s Kristo prav dober, dočlm pa se mi je zdel tupatam nekako moten, brezizrazen. Upajmo, da popravi g. Pany v večji ulogi to mnenje. Vsekako pa mu je treba priznati dobro igro.
G. Dragutinović - pevec zaostaja za g. Dragutinovićem-igralcem, no, pa to mu ni v škodo: ljubši nam je kot dober igralec kot boljši pevec. Treba pa je reči, da je tudi uporaba te strani njegovih zmožnosti v napredek našega gledališča.
O drugem osobju, ki je nastopilo dose-daj in bo gotovo tudi nastopalo v večjih ali manjših soloulogah, izpregovorimo od časa ao Časa, rečemo pa že danes, da pričakujemo n. pr. od gospic Kreševičeve, Lepuševe, ali gospodov Dobčnika, Ljubiča ob primerni pevski izobrazbi prav lepih uspehov.
Končno naj še omenimo, da si je naše gledališko vodstvo zasiguralo godbo tukajšnjega 97. pešpolka, godbo, ki jo je njen kapelnik g. Teply povzdignil, lahko rečemo, do dosedaj drugje le malokje dosežene \ išine. S tako godbo se pač dajo dosezati uspehi.
O uprizoritvi „Ptičarja" samega pa jutri.
—r.
h rg
milo
za barvasto perilo!
Sestavljeno iz najžlahtnej-6ih surovin, očisti to milo i« lastne moči ter so vsi drugi pridatsi nepotrebni. Ne izjeda ni5 razen nesnage, to pa temeljito, ne da bi kakorkoli škodovalo — — barvam. — — Komadi po 16 in SO vin. Generalno zastopstvo
ALBERT TEDESCHI
Trat, Corso 2, III. n.
Mnenje gosp. dr. K. Krstner-ja
OPA VA
G. /. SERRAVALLO
Trst.
V mnogih slučajih malokrvnosti sem več let rabil Vaše ŽELEZ-NATO KINA-VINO SERRAVALLO in sem dosegel brez izjeme najboljše uspehe, kar prav rad potrjujem. OPAVA, 9. 3. 1910.
Dr. KASTNER.
%
Zahtćvajte »Kolinsko cikorijo!«
IteoblSf^ '""jAKOB DUBINSKV Na obroke I
TRST — Ulic« deli' Olmo Stev. 1, D. nadstropje — Trst
Telita izbera izgoMul oM za esnoie in lanofaMeia map
j^JT' ter moške ln žensk* suknje.	107
UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE.	Cene brez konkurence, i

io^^Ip^^S*.:
Nova trgovina Čevljev Olge Gaspari
bivše voditeljice čevljarnice Fassel
na Korzu št. 6 - TRST - na Korzu št. 6.
bogato opremljena z najboljšimi eevlji za GOSPE, GOSPODE in OTROKE, med njimi tudi najboljša znamka TZAOft T\ svetovnega slovesa. ■	=

Največja eleganca in trpežnosf, ki se absolutno izplača.
1

^Sriu* IV.
. EDINO8T1« Št, 316
Y Trstu, 14. novembra 1911.
95, 2) B. Smetanov kvartet E-moll, nazvan „Iz mojega življenja" in 3) A. Glazunov kvartet A-moll. Prva dva komponista sta nam že znana, Giazunova pa bomo čuli prvič v Trstu.
Izmed točk sporeda pečati se hočem*) v prvi vrsti z najobširnejšo drugo točko, t. j. B. Smetanovim E-moll kvartetom, nazvanim „Iz mojega življenja". Ta točka je pomembna tem bolj, ker nam je komponist v tem delu takorekoč naslikal svoje življenje, ali, kakor bi se sedaj lahko reklo, da nam je komponist s tem delom podal kine-matografično podobo svojega življenja — seveda — le za ušesa. V pismu, ki je je pisal Smetana 1. 1880 koncertnemu mojstru Kopeckemu v Hamburg, pravi doslovno: „Želel bi, da se na sporedih tiska tudi naslov „Iz mojega življenja", kajti moj kvartet ni samo formelna igrača s glasovi in motivom, da se komponist skaže, kaj da zmore, temveč predstaviti sem hotel s!ušalcu sliko iz mojega življenja. — Na ta način (da se namreč vstavi točki spored tudi naslov) bo razumevanje posameznih odstavkov lažje*.
Ne bomo torej slišali kompozicije po gotovih receptih, ampak muzikalično avtobi-jografijo Smetane. Ta kvartet je prava priložnostna pesnitev v pravcatem Goethejevem smislu, vseskozi intimnega značaja in radi tega namenoma pisana za Štiri inštrumente, „ki naj si v ožjem, prijateljskem krogu pripovedujejo, kar me tako neizrecno muči in nič drugega." Kar mu narava in resničnost ni dala, doživel je mojster to v igri vstvar-jajoče, proste fantazije. Delo je prosto vsa-cega starokopitarstva ter je docela sinfonič-nega značaja.
Prvi odstavek. Označena je umetnikova mladost, njegovo nagnenje k romantičnemu, melanholičnemu in zajedno patetičnemu slogu.
Splošno krepko povdarjani trizvok, vpeljava, prvi odstavek, ki je v svojih glavnih potezah poln nevzdržne strasti. — Le-to vblažuje transpozicija v C-moll, pa le v toliko, da se na to pojavlja vihra strasti čim hujša, čim nevgnanejša. V krasno motiviranem delu vrne se umetnik, zavirajoč tok strasti, k prehodnem delu s sporednim G durom, ki je liki poetični slutnji, v živem nasprotju prvi temi odstavka. Bajna lahkota, s kojo si je znal Smetana vsepovsod sredstva kontrapunkta vslužiti, je sploh za vse delo karakteristična, in vredna največje pazljivosti. K sklepu odstavka oglasi se vijola z nežno, melanholično melodijo, intensivno romantičnega značaja. Vendar pa tudi to vduše ponovni izbruhi začetne strasti, polne komplikacij in najvišje kontrapunktične umetnosti, ki naj predučujejo človeško strast v vseh stopnjah, dokler vijolončel s pomirjevalno figuro ne vteši vihre. Oba zvočna fragmenta oglašata se tišje in tišje, dokler odstavek polagoma ne vgasne.
Drugi odstavek vsebuje veselo vživanje življenja, deloma na deželi, deloma v salonu med boljšimi krogi, kjer je umetnik preživel skoraj vso svojo mladost... Slika nam tudi njegovo veselje do potovanja. Prejšno razpoloženje prevrne se v veselost in razposajenost. Melanholijo in romantičnost nadomesti slikanje prijetnega vživanja že v uvodnem motivu. Umetnik nas posaja v sredino „žegnanja" na deželi. Oglaša se plesni motiv z vso melodično ritmiko in ostro akcentuiran. Nenadoma, ko ima prva vijolina še plesni motiv, oglaša se rog, menjavajoč se v drugi vijolini in vijoli, naznanjajoč ločitev od plesišča ter povrat v mesto. Splošno vsebuje ta odstavek največ glasbenih umetnosti, kakor sinkopiranega ritma, nežne harmonizacije, modulacije i. t. d., ter stavlja na igralce najvišje naloge. — Končuje s sanjavo potovalno melodijo.
*) po koment. Evg. Legnitza.
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
POL1TEAMA ROSSETTi. Danes zopet „Vesela udovica". Začetek ob 8. uri.
FEN1CE. Sinoči se je ob navadnem vspehu v četrtič vprizorila novejša Leharjeva opereta „Mož s tremi ženami44. Vprizoritev je dobra, posebno ugaja gracijozna g.ca Zanoncelli. Razne točke so se morale ponavljati.
Danes v petič „Mož s iremi ženami".
PALAČE HOTEL EXCELSIOR. Danes koncert od 5. do polnoči.
DAROVL
—	G. svetnik MaruŠfč V. daroval za otroški vrtec v mestu 2 K. Denar je naložen v T. O. Z.
—	Za Ciril - Metodovo podružnico v Barkovljah so nabrali rodoljubi o priliki praznovanja godu narodne gospodinje Dragice v gostilni „Pri Adriji" v Barkovljah K 4 40. Živeli darovalci! — V isti namen je nabral g. Angel Martelanc med Barkov-Ijanskimi rodoljubi v Sežani K 2 50.
—	Ciril-Metodova podružnica za Prosek-Kontovelj-Zgonik je dobila iz svojih nabiralnikov za mesec september in oktober t. 1. sledeče dohodke: Restavracija Dolenc na Devinščini, K 6*30; gostilna „Gospodar-
skega društva" Prosek K 4*80; gostilna Milič, Briščiki K 3 — ; gostilna „Gospodarskega društva", Kontovelj K 2 90; ,HaJ-drihova" pevska soba K 2 80; gostilna i Gruden, Zgonik K 2 30 ; tobakarna Bukavec, Prosek K 2'20; gostilna Adamič, Prosek K 1*—; restavracija Balanč, Prosek 80 st.; ! „Društvena gostilna", Gabrovec 70 st. ; skupaj K 27-90.
Vsem darovalcem prisrčna hvala. Ob enem prosimo one gostilničarje, ki imajo nabiralnike vedno skrite v kakem kotu, naj jih stavijo na mizo, da bo imela podružnica od tega večje dohodke, nego jih ima do sedaj. Vsled takega ravnanja se v takih nabiralnikih tako malo nabira, a eden celo ni naveden v izkazu, ker je že cele mesece prazen 1 Prosimo torej;	Odbor.
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanitt 23-25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila v sredo, dne 15. t. m. od 9. do 11. ure predpoludne: 3 kosi blaga, razne stolice, okrogle mize, sodi 240 litrov, števec, pogrinjalo, kuhinjska klop.
i
E!HALI OGLASI!
MALI C G LASI t* računajo po 4 vtot. bcasdo. Mutno tiskane be-ude m računajo enkrat več. Najmanja pnstcjbica znata 40 »tot Plača M takoj Inscr. oddelka.
|QXQ qo 7ancl#Q za raznašsnie lista> 2 lOl/U OD LCIlOna uji zjutraj ; oglasiti se
pri upravništvu „Edinosti".
fčooin 86 mizars^i delavci za mizarska dela s IO litij U stroji. Ulica Intituto Št. 11.	2008
MBblOV&nfl soba z dvema po-tcljama se
II. nad.
odda takoj. - Ul. Fontana št- 8,
1967
Qiinf|q se za vsako ceno ljudska kavarna. Ulica rrUUd Solitario 16.
2005
«p želi znanja z do 24 letno, t-govino _ VljU ljubečo gospico, imajodo nekaj kapitala. Resne neanonimne ponudbe s sliko, ki se vrne, pod Trgovec" poštnoležeče Trst 1	2004
Trgo
M fotesrcf le Anton Jerklč, Trst,
Via delle Poste 10. — GORICA, gosposka ulica 7. Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k niemu.	315
Uinntno briškega vina. Ulica S. Giacomo in VinUlUb Moute St. 11.
1988
Prilika za novoPor(čenče 1 Kompletna soba z rriailva zmttnicami rabljena samo en mesec je na prodaj po-konkurnnčni ceni. Kerbler, trgovina s pohištvom, ulica Molin a veato 7.	2001
Mala
lepa sobica se odda takoj. Ul. Boccaccio 5, II, vr. 5.	2C0
Dvonadstropna "V „:
prometnem kraju. V nji se nahaja že nad 30 let gostilna. Pripravna je tudi za trgovino na debelo, ker ima proste rno klet. Ceua kron 25.000. Naslov pove Inser oddelek Edinosti.	1961
Slovanske igralne karte rSŽS
knjigarna J. Gorenjec, al. Caserma 16-, Grp*or Zidai & O., Kocol 263, tobakarna Segolin, ulici fndustria (Sv. Jakob) in v Sežani: Fran Stolfa .,-govec. v Kozini : Ivan Dekleva.	1472
Švicarske
vez« nine, vsakovrstno platneno blngo, damsko in moško perilo, oprave za neveste, zaloga uzorcev. V. Commerciale St. 3, polunadstropje.	3124
Poskusite FI- Colutin" ki Je naJ" GOVOKAVOw^dlU1111 finejši in najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajaSnicah.
Podpisani družini se zahvaljujeta vsem prijateljem za izkazano sožalje povodom smrti njih nepozabne
Antonije Samsa
Posebno se zahvaljujeta pevskemu drušivu „Venec" iz Kozine.
Družine Samsa-Pizent.
Hojm pred Štiridesetimi leti ustanovljena la as obrtni razstavi v Trata odlikovana
tovarna sodov
IvrSuje naroČbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vino čpirit, likere, tropinovee, olje, slivovec, mataškin itd. Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se ni bojim konkurentov. — Na deželo poSiljam cenike.
u22	Fran Abram
Trst, ulica S. Francesco 44.
Skladišče šivalnih strojev
Luigi Gramaccini
TRST, ulica Barriera vecchfa št. 25.
Cene dogovorne. Plačilo na obrab.
Sprejme se popravljanje Šivalnih strojev vsakega zietema. Prodaja igel, olja in aparatov
Kupuje in prodaja že rabljene šivalne stroje. 601
sij: C «a
« C
4) .
KJ
52 > *a
m ^
3*5*
enjz
ISI
Na obroke!
Velika zaloga izdelanih oblek
Velika izbera letnih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji.
Velika izbera volnenega blaga. Najzmernejše cene-
Adolf Kostoris - Trst
Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven
Telefon št. 251, Rim. II.
.Buffet Automatico'

SP C/J
aj. jr » 5*
< a
^ cc* • n 3 o»
S."
co 3
tlavisozlone aerea
se imenuje razprava, po kateri se lahko vsakdo pouči o zrakoplovstvu in se prepriča, da je naprava varnih, splošno rabljivih,
cenih letalnikov mogoča. Dobiva sc v knjigarnah: J. Gorenjec, ulica Caserma štev. 16 : in : E. Vram na Kor/.u. - CENA 60 VIKARJEV. -
Prodajaln, ur in dragocenosti
Gr. SUCHHSR
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trst ttMSi Corso Ste«. 36
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih urt Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.

7
BST Zaloga obuvala
■■■■ in lastna delainioa ■■■■
PAVEL VISINTINI
Trst, ol. Giosue Corducci 31.
Nova slovenska trgovina ssa
Iziotovljenlh oMeh
MARTIN SKAPIN
TEST — ulica Areata štev. 19 — TEST
- VELIKA IZBERA -
oblek za moške in dečke, hlače, jope, platnene obleke ter raznotero perilo. Sprejemajo se naročila po meri vseh gori omenjenih predmetov. Specijaliteta hlače za delavce. — Vse po konkurenčnih cenah.
Guerrino Mar con
Trst, via Belvedere št. 13. bt Zaloga vsakovrstnega
oglja in premoga.
Specialiteta gumijskih predmetov
+ Irigatorji, klisteriji, suspen- g zorji, obveze, gum. rjuhe, cevi (■■■ za vino, plin, podložki z ovate B
HIGIJENSKI :: PREDMETI
Prodaja In poprava gumijskih — čevljev. —
federico Steindler, ^cque9otto 12.
Velika izbera moških in ženskih Čevljev. - .Poprave se izvršujejo točno in solidno
ff^ po zmernih cenab
Vicko Duplančić
Trst, Campo Belvedere št. 3
priporoča si. občinstvu svojo
novo gostilno
Toči se novo prvovrstno splitsko vino, • • • • črno, opol in belo. • • • •
CENE ZMERNE. — CENE ZMERNE. Na debelo posebne cene.
ANTON BARUCCA
MIZARSKI MOJSTER
Jrst, ulica San francesco 5'^ssisi Z.
Specijalist za popravljanje roulet na oknih.
Na željo se menjajo pasovi In zmetl. Jamči za popolno delo in se ne boli konkurence.
Bogomil Fino
= = urar in zlatar = =
Trst, ulic« Vincenzo Bellini št. 13
nasproti cerire it. Aniona aoreza
Bogat Izbor ur
Tj-ake Trste, kakor tudi uhanov, prstanov z dijamanti In bre£ dljaman-toT, 2ecske »erižice, zlate in srebrne za rnogke, vse po konkurenčnih cenah.
TOVARNA GLASOVIRJEV
Fečar & Saksida
v Trstu, ulica della Fornace št. 8.
Prodaja, popravlja in menjuje glasovirje, pi- / Janine, harmonije, orkestrijone itd. - Uglaše- kj Vanje izvrstno in točno po nizkih eenah.
TržaSlia posojil, in hranilnica
k
j V lastni hiei.	registrovana zadruga z :: omejenim poroštvom :: j		Telefon št 952	|
Trst, PlazzD Caserma 2, l- n - (uiiod po siaunlfi stopnicah)				
Hr&nllne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in VL jih obrestuje I^^F <8 [4 j O Bantnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—1>°/0, na menjice po 6V na zastave		po 5'/,7, in na aznortlzaoijo za dalj-io dobo po dogovora o o o o o TJradre ure: od 9.—12. ure dopolndne in od 2.—5. popoludne. Izplavajo ae vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. ^Poštno - hranilnični račun 816 004.		
Ina najmoderneje urejeno varnostno oeiloo za shramb« vrednost, papirjev, listin Itd. kakor tudi hranilne pušice, b katerimi se najuspešneje navajaštediti svojo deco-

I revll arnica „Alla Sartorella", Trst
I zl-—- vu -rr—f ti— n. -i firnrTr u^sssss &aa
TJ
Velika izbera vsakovrstna čevljar za moške, ženske in otroke. — Blago iz-
vrstno in