Kakšne so bile včasih ure? KJo od nas si ne želi lepc žepne ali zapirstne urice? Skoraj gotovo pa jo marsikdo od vas že ima. Odiasli ljudje bi pa kar težko hodili po svojih poslih brez tcea važneija časomerilca. V sta-rih časih je bilo pa to čisto drugače, ta-krat so smatrali uro za najbolj redko draflocenost. Kako so forcj nastale ure? Najstarejši narodi so se ravnalj pa soncu: v starem Rimu so imeli sončne nre, ki so bile postavljene na vsch jav-nih trsiih; razen tcga so pa nncli še po-scbej v ta namen nastavljenega klicar-ja, ki jc v določenih razdobjih glasno oznanjevaJ dnevni čas. Včasih seveda jL- bilo pa tudi slabo vrcme, zakaj tudi na sončnem iugu ne sije vedno sonce. Takrat kajpada niso mogli vidcti sen-ce, ki io jc metal kazalec sončne ure na ravno ploskev. Tako je iznašel v Evropi, okoli 150 Jet po Kristovem rojstvti, neki Grk vodno uro, Jci so jo pa ipoznali Kitajci fx 3"I1O lct. Ta ura je bila zelo prepro-siu ststavijena. Vclika posoda z vodo jc imcla na dnu majhno odprtino, iz katLTt je v tenkem corku počasi odte-kalu voda. Posebno, tei posodi odgo-v;m icijočc merilo ie kazala vscbino vo-ul m pa tudi čas. Na enak način so na-pruvili pozneje tudi pešČeno uro. Te utl -io tudi krasili z različnimi irmet-niškinii okraski; kalif Harun al Rašid, o katurem pripovedujejo toliko prav-Ijic in pripovedk, je podaril cesarju K;i-hi Vtilikemu akolt 1. 800. vodno uro y /Jo umetnim Tnehanizmom. Ob vsa-ki iiri se je odprl-o na tej pripravi dva-naj->t vratc, iz katerlh je prihajalo dva-najst jeztlecev, ki so zaifirali viteško icro in nato zopet izginili skozi vratca v notranjščino. Poleg tega so padale mcd bojno i^ro železnc krofJlice na ne-ko plooevino in naznanjale z udarci štcvilo ur. Okoli 1. 1000. so iznašli p-rve ure s kolcsi, kolesjem. utežmi in kazalci, ki so hilc zifra.jeni; na isti osnovi, kakor su našc današnje, samo da so bile pre- ccj okorne in niso šlc prcveč natanko. Tnda zadostovale so vseeno, sa.i niso lii1' Ijudje več odvisni od sonca, pa tu- alne postrežbc ni bilo treba pri kakor so jo potrebovak vodnc in i¦¦. u-ne ure; šle so mehanično naprej. Prve ure so bile seveda zelo drago-cene in so si jih mojJli privoščitj le mesta in cerkve. V Franciji imamo še danes velike ure, ki so biie narejene okrofi 1. 1300. Leta 1500. je iznakrl no-rimberški ključa\iiitarski mojster Pe-ter Henlcin prvo žepno uro. Bilo ie to nekai posebnega, da je labko človek nosil uro sam s seboj. 2epne ure so bile iz železa, pozneje so jih krasili z dragocenimi slikami. Izdelovali so jib tudi v obliki križev, jajc. želodov itd. Neki škof je dobil takrat v darilo uro, ki 4e bila tako majhna. da jo ie lahko spravil v votel prstan. Mekdo drugi je zopet imel uro vdelano v ročfl