Štev. 40.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
M celo leto K 240'—
M pol leta K 120 —
V opravi stane mesečno K 18*—
mUrIm platan« v gotovini.
V Ljubljani, sobota, 18. februarja 1922.	Leto	II.
UrtfldUhr* o iirantitn » *#• pttariefi «lto Itn 6 — leletoo •rednlltvi tat SO — tete to« a* eprarailtn itn JU o«
CENE PO POSTI:
ta četrt leta K 60'— ta eo mesec K 20*—
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane K 1*40
Naš mentalitet.
S	Krekom se je katoliški pokret na Kranjskem začel razvijati v smeri krščan-fikega socializma, ki naj objame v prvi 'Tati; Hrvate, za njimi pa sploh vso Jugoslavijo; Krek je iz provincialne struje z ttočno konservativnim ozadjem ustvaril politično stranko z naravnost svetovnim Programom. Dcčim je bila prejšnia katoliško-narodna stranica bolj prikrojena za avstrijske razmere, je Krek dvignil naš Pokret iz tal kranjske province in avstrijske monarhije ter ga postavil na tla najšir-8®ga univerzalizma. Izrekel se je proti kjerokratizmu in dal laikom možnost raziti vse svoje sile v okviru slovenske ljudske stranke; podrl je predsodek, kakor da je razvoj katolištva brezpogojno navezan protekcijo države za ceno svobode; spoznal je da je borba za pravice katoliške in cerkve možna le’ na podlagi poli-“cnih svoboščin demokracije ter je orno-8°cil vsakemu človeku, ki priznava te-^Ijna etična načela krščanstva, da vstopi v stranko, naj bo katoličan ali protestant ali pravoslavec; celo pošten musliman jahko v njej politično zastopa interese svo-Jega naroda in svojega verstva, v kolikor 11111 je treba politične svobode in kulturne avtonomije. Mahnič je zadnja leta neno-sredno pred prevratom s svojim ostrim čutom za vse, kar je katoliški univerzali-stični ideji koristno, po tehtnem prcmis-*eku spoznal, da ima Krek prav in ko smo se osvobodili, je bil prvi, ki je zaklical, da hi samo naša narodna nego tudi naša Irul-turna bodočnost v Jugoslaviji, v kateri bo katoličanstvo lahko vršilo svojo svetovno misijo zbližanja zapada z vzhodom.
Po osvobojenju, po nenadomestljivi smrti Krekovi, Roguljevi in Mahničevi, pod vplivom splošne povojne desorienta-®lje in drugih neodoljivih okoliščin, ki so naše dobre volje neodvisne, smo do-Zlv®li nek sunek, ki našega notranjega razvoja sicer ni ustavil, pač pa ga otežuje, ratemnjuje njegove končne cilje in ga Bkuša preokreniti.
. Z novo državo sredi nove Evrope se j® za krščansko ljudsko stranko v smislu Krekovih smernic izpremenilo torišče delavnosti, niso pa postali neaktualni njeni yečnoveljavni principi, na katerih je zgra-|®h njen kulturni in socialni program. Kaj šel Še bolj je ta program potreben za hašo državo in za ozdravljenje sveta sploh jmgo kdaj popreje! Ni ravno slučaj, ampak izraz notranje nujnosti, da se je v Italiji ravno po vojski povzpel do take moči par-Jjto popolare, in v nemški republiki cen-•Dim ni bil nikoli tako na mestu kakor je danes; nesreča Francije, ki tone v pluto-^ratizmu, je ravno ta, da nima politične Mranke s krščanskim socialnim programom kakor jo imajo vse druge katoliške dežele. Zato je naravnost pogubno, ako se v Sloveniji in kakor čujemo,^ tudi na Hrvatskem, pojavljajo glasovi, češ da je Postala na verskih temeljih sloneča ljud-®ka stranka, ki zasleduje svoje kulturne in Bocialne končne smotre kot političen orga-hizem, v novi državi nepotrebna, kakor da Brno mi nekakšna konservativna stranka, ki stremi za politično nasilno hegemo-*hjo katolištva, za nasilno konverzijo drugovercev, za izključnimi konfesionalnimi mteresi brez ozira na druge, za nekako hovo izdajo stare jožefinsko - klerikalne Avstrije. Kdor tako misli o nas, ta nas nikoli ni razumel, ta tudi ne razume Leona, “jja, Benedikta, je prespal vse katoliško 8‘banje zadnjih petdeset let.
Mi imamo danes socialnokulturni Pr°gram — izdelal ga je dr. Gosar —, ki more pokazati pred vsem svetom. Ugleden katoliški politik iz Italije nam je pred dnevi dejal, da takega socialnega progama kakor slovenski katoliki, nima ve-partito popolarol In če primerjate naš °c>alni program z revidiranim nrogra-*hom nemškega centra, boste našli, da je mnogokje prav v bistvenih tečkah Jasnejši in popolnejši. Mi se jasno zavedamo, da živimo v novem svetu. Mi zagovarjamo z vso odločnostjo misel, da po-stani bivša izključno slovenska, danes več-a*imanj slovensko-lirvatska ljudska stranka stranka za celo državo in za vsa plemena in vse narode brez razlike v njej, *a vsakega, kdor ima braniti v Jugoslaviji avoje naravne državljanske pravice. Poudarjamo dalje svojo providencijelno mi-81Jo na vzhodu, težimo za združenjem ^rkva, »a vzpostavitvijo edinstva vesolj-
nega krščanstva. Borimo se zato, da se premaga materialistični kapitalistični duh izven nas in med nami samimi, zagovarjamo versko-etična načela v socialnem življenju, in ker se ta ne dajo doseči drugače nego v odločnem boju zoper razred izkoriščevalcev, naj je to dejstvo še tako žalostno, smo tudi za organizirano in sistematično borbo tlačenega dela človeštva zoper buržoazijo, nositeljico kapitalizma, tembolj, ker le v ljudstvu vidimo zdravje, idealizem in odkritosrčno, dasi nejasno, teženje za krščansko pravico. To je program, na kojega podlagi gre z nami lahko vsak pošten človek!
Zdi se pa, da ravno to vsem ne prija. Zato se čuje tupatam zagovarjati fuzijo z meščanskimi strankami bodisi hrvatskega bloka in buržoazno-kinetsko stranko Radiča bodisi z raznimi brezbarvnimi strujami pri nas; nam se prav zdi, da to pohaja iz odločnemu krščanskemu proletarskemu osvobodilnemu gibanju nasprotne mentalitete. Mi krščanski socialci tudi zagovarjamo avtonomijo, oziroma federalizem, kolikor je on spričo posebnih razmer
v Jugoslaviji mogoč, seveda je naša samouprava po bistvu drugače zamišljena nego ona hrvatske pravaške buržuazije in Radičeve antiproletarske takozvane kmetske stranke, ki si hočejo s sizjemnim položajem« zasigurati premoč šovinistične meščanske in kmetske buržuazije, žrtvujoč pri tem vse Hrvate izven banovine. Seveda nismo zoper taktično sodelovanje po potrebi, toda o kaki intimnejši zvezi z liberalno hrvatsko buržuazijo in svobodomiselnim Radičevstvom (le spomnimo se na njegovo hujskanje zoper kmetske delavce!) mi no bomo nikoli šli skupaj razun taktično od časa do časa, če se sploh izkaže za neobhodno potrebno, lažje pa bomo šli skupaj z ostalim proletariatom, ker nas z njim veže vsaj težnja za pravičnejšim družabnim redom na eni in globoko prepričanje o popolni ničvrednosti sedanjega reda na drugi strani. Šele ko zmaga združeni proletariat, bo sploh vprašanje prave ureditve naše skupne države, ki jo hoče naše delavstvo do zadnjega čuvati in braniti, prišlo na pravi tir.
To je naš mentalitet.
Draginja s&niioiaa raste usteci o>adue odredbe.
Zagreb, 18. febr. (Izv.) Radi ukinitve maksimalnih cen so cene vsem življenjskim potrebščinam v Zagrebu poskočile za 30— 50 odstotkov. Isto je tudi v Belgradu in drugod. Sinoči je aprovizacijski odsek mestnega občinskega sveta na svoji seji izdelal proglas na ljudstvo. V njem med drugim poziva trgovce, da naj nikar ne sleparijo in navijajo cene življenjskim potrebščinam, ker bo občinski odbor v slučaju, če
bi vlada na njegove zahteve ne ukrenila potrebnih korakov, sam najodločnejše nastopil proti vsem brezvestnežem, ki izrabljajo že itak neznosen položaj ljudstva.
Ljubljana, 18, febr. Tudi na ljubljanskem trgu vsled nove naredbe cene skokoma gredo kvišku. Opozarjamo na današnje tržno poročilo. Ljudstva se polašča velikansko razburjenje in obupno razpoloženje.
Bosanski radarji — obsojeni.
Ena smrtna obsodba. — Javnost presenečena.
Tuzla, 18. februarja. (Izvirno) Včeraj je bila končana dolgotrajna razprava proti rudarjem, ki so v skrajni sili odločno nastopili proti nečuvenemu preganjanju od strani zloglasnega Grudica in njemu podrejenih orožnikov. Obsojeni so bili: Karel Železnik na 1 leto ječe, poostrene s postom in temnico vsak mesec, Gjuro Keroševič na smrt na vešalih radi uboja orožnika Re-ljiča, ostalih 18 rudarjev pa na zaporne kazni po 15, 8 in 2 meseca. Vsi obtoženci
so se proti razsodbi takoj pritožili. Sodba sama je v vseh krogih izzvala veliko presenečenja, kajti potek razprave je jasno pokazal, da o krivdi rudarjev, kakor jo je naslikalo državno pravdništvo nikakor ne more biti govora. Državni pravdnik je zahteval prvotno smrtno kazen za večino obtožencev, za ostale pa dosmrtno ječo, do-čim se je sedaj vsled pomanjkljivosti dokazov za svojo obtožbo zadovoljil z izrečeno sodbo.
Razprsna proti sMaifirjem.
Belgrad, 17. februarja. (Izvirno) Na današnji sodni razpravi proti komunistom-atentatorjem je branitelj bivši komunistični poslanec Triša Kaclerovič končal svoj obrambni govor, nakar so obtoženci dobili še enkrat besedo. — Glavni obtoženec atentator Stejič izjavlja v nekoliko nejasnih besedah, da ostaja pri svojih prejšnjih besedah in pri obrambi svojega zagovornika. — Obtoženec Csaki izjavlja potom tolmača, da tudi on ostaja pri svojih prejšnjih izpovedbah. — Obtoženec Mojzes izjavlja isto, samo vprašuje, zakaj je postavljen pred sodišče ,ker ni imel nikakih zvez z atentatom. — Obtoženec bivši komunistični poslanec Nikola Kovačevič pripoveduje o svojem življenju in delovanju v Rusiji in pojasnjuje vlogo, ki jo je igral v Novem Sadu kot predsednik delavskega sindikalnega sveta. Pravi, da je deloval samo v duhu komunistične stranke, kateri je pripadal in da ni bil duševni oče atentata. — Bivši komunistični poslanec Čopič dementira v svojem zaključnem govoru kot obtoženec, da bi kot pristaš pravoslavja bil frankovec in izjavlja, da je pripadal skupini >Mlade Hrvatske«, - ki je bila za narodno ujedinjenje. Pojasnjuje svoje delovanje v Rusiji in v zboru dobro-
voljcev v Dobrudži, kjer je bil izgnan, ker ni hotel priseči srbskemu kralju Petru, ampak Jugoslaviji. Nato govori o svojih doživljajih za časa revolucije v Rusiji in pravi, da je po povratku iz Rusije deloval za komunizem, ali da ni imel nobenih zvez z atentatorji in da ni odločeval v Novem Sadu. Končno veli, da je ta proti njemu in ostalim soobtožencem naperjeni protest političen, ker ga je vlada inscenirala zato, da se iznebi ene delavske stranke.
—	Razprava je bila končana ob 12. uri 50 minut. Jutri bodo obtoženci nadaljevali svojo zaključno obrambo.
Belgrad, 18. februarja. (Izvirno) Na včerajšnji razpravi proti atentata obdolženim osebam se je končalo dokazovanje. Komunistični poslanec Triša Kaclerovič je dokončal svoj zagovor in izjavil, da ne zahteva ničesar drugega kot to, da se obtoženci sodijo po vesti in pravici. Za njim so končno govorili še obtoženci Stejič, Czaki, Mojzes in Čopič, ki je najodločnejše protestiral proti temu, da se v obdolžnici slika kot frankovec. On je bil vedno vnet za jugoslovansko idejo, se prostovoljno za njo boril in krvavel. Komunist je zato, ker vidi, da sedanji kapitalistični sistem tira ljudstvo v propast in bedo.
Nejasnost e upraoni razdelitvi države.
Belgrad, 17. februarja. (Izvirno) Na zadnji seji odbora za upravno razdelitev države je predlagal dr. Wilder pri členu, ki govori o združitvi več oblasti v eno, da se poleg ^ekonomskih« vidikih ustavi še pasus: in po >kultumih<s, kateri predlog je bil sprejet.
Belgrad, 18. februarja. (Izvirno) Te dni prično vladni klubi razpravljati o zakonu o administrativni razdelitvi države. Gotovo je, da bodo debate zelo burne in da bo prišlo do mnogih nesporazumljenj. Kajti mnenja o izvedbi tega temeljnega principa centralistične ustave niso različna samo med posameznimi vladnimi klubi.
Slika ameriških razmer.
V	pismu, ki smo ga danes dobili h Amerike od 3. februarja t. 1., se popisujejo današnje socialne razmere v Amerik-sledeče:
sAmerika doživlja in bije veliko vojno po vojni. Nima trga, oziroma osiromašena Evropa nima denarja, da bi ji mogla plačati njene izdelke. Zato delo počiva, če že ne popolnoma, pa v tolikem obsegu, kakor še morda nikoli v zgodovini Amerike. Med vojsko so ljudje služili kot baroni in tudi živeli kot baroni. Medtem ko v Evropi ljudje niso vedeli, s kakega materiala kruh da jedo, so po Ameriki delavci cele bele štruce, če niso bile popolnoma sveže, na smetišča metali. Goveje meso so samo radi juhe kuhali, potem na smetišče ž njim. Delavec je v prodajalni srajco, če ni bila Židana, prezirljivo stran porinil. Kljub tej razkošnosti so si lahko precej na stran dali. Danes so pri mnogih, zlasti takih, ki imajo številno družino, te reserve že izčrpane, tako, da če se kmalu ne začne v večjem obsegu zopet delati, ne vemo, kaj bo. Ropi in tatvine so že zdaj na dnevnem redu, v pravem pomenu besede. Pri belem dnevu vam nastavi morda kak smrkolin revolver in zakliče: Roke kvišku! Ko mu je izpraznil žep, jo pa popiha. Seve kdor noče dati denarja, mora dati dušo in denar. Pred par dnevi je bil tu ustreljen poljski župnik, zasačen tat se ga je s kroglo znebil. Niso Slovenci, ki si na ta način pomagajo do kruha, a njih gmotni položaj ni nič boljši, raje slabši. Imeli smo že več slučajev samomorov vsled težavne sedanjosti in negotove prihodnjosti.«
Ali mislite, da vsi v Ameriki stradajo? Ne, samo delavec. Miliarderi in milio-neri so si zadosti med vojsko v Evropi nagrabili, tako da se zdaj v zlatu dušijo. Upajo, da jim bo Evropa najmanj še 100 let plačevala obresti. Zdaj žive od dobičkov in procentov, blago leži, delavec pa stradaj, ker ne vleče procentov.
Zdaj pa povejte, ali ni tak družabni red vreden, da izgine?
temveč tudi poedini klubi ne nastopajo enotno, ker se poslanci ne morejo ediniti. Ni niti gotovo, če bo sploh mogoče najti skupno podlago, ki bi v tem vprašanju zadovoljila vse vladne stranke.
Belgrad, 18. februarja. (Izvirno) Parlamentarni odbor za administrativno razdelitev države je imel včeraj sejo, na kateri se je nadaljevala debata o splošnih ustanovah. Pri razpravi o kompetenci okrožnih načelnikov in o kompetenci srezkih glavarjev sta se pojavili dve mišljenji. Eni so nastopili zato, da se obdrže dosedanji okraji oziroma okrožja, drugi so bili proti. Seia se je končala, ne da bi ee wdinUi.
I. K-
eva:
ljudska knblBla n MabljasL
O priliki razprave o predlogu za zgradbo mestne hiše na Vodnikovem trgu, v kateri naj se med drugim namesti velika ljudska kuhinja, je demokratski občinski svetnik g. Frelih izrazil dvom, da bi bila taka kuhinja socialno potrebna. Ta dvom je treba razpršiti, pri čemer ne gre toliko za g. Freliha kakor za široko javnost sploh,
V	sedanjih gospodarskih razmerah je znaten del med prebivalstvom brez last-nega gospodinjstva in brez družinskega zatočišča ter zato odvisen od prehrane v javnih lokalih ali zasebnih tujih hišah. To so predvsem samci obojega spola, zaposleni in v najrazličnejših poklicih. Tem se pridružujejo delavci in drugi, ki prihajajo v Ljubljano samo na delo ozir. po opravkih, stanujejo pa v bližji ali daljši okolici. Tudi rnarsikak dijak bi ceneje študiral, ako bi hodil na hrano v dobro ljudsko kuhinjo, kakor pa da je prisiljen hraniti se v zasebni hiši.
To bi bil tisti del prebivalstva, za katerega je ljudska kuhinja ne samo socialna potreba, ampak naravnost življenjsko vprašanje. In takih ljudi je v Ljubljani nedvomno nad dvatisoč.
Toda tu prihaja vpoštev še znaten del ostalega prebivalstva: večina delavskih in malomeščanskih družin. Predvsem spadajo sem družine, katerih matere so prisiljene izvrševati kak pridobitni poklic, drugič pa vse manjše družine z utesnjenimi dohodki Tudi za vse te bi pomenjala dobra ljudski kuhinja pravo blagodat.
Danes je delovna moč silno draga, kar je s pogledom na splošne draginjske razmere povsem naravno. Služkinja, katere prehrana je preje v količkaj urejenem gospodarstvu komaj prihajala v poštev, predstavlja danes v navadni družini težko gospodarsko breme. Gospodinje morajo ho-češ-nočeš misliti na to, da se odpovedo udobnosti držati služkinjo, To jim postane mogoče tisti hip, ko se morejo na zadovoljiv način rešiti tistih nalog v gospodinjstvu, ki dajo največ dela: velike opoldanske in
večerne kuhe in pomivanja. To bi jim omogočila solidna ljudska kuhinja.
Toda ne glede na te in take težave po-men/ajo nešteta mala gospodinjstva v polnem bratu ogromno zapravi,anje delavnih moči in materijala. Pomislimo, koliko časa se ubije z vsakdanjim nakupovanjem potrebščin za vsako teh malih gospodinjstev, koliko s kurjavo, osnaženjem in pomivanjem 1 Koliko draž/e se kupuje na drobno, koliko dragocenega kuriva se porabil Na vsaki dve, tri osebe pride po ena delavna moč, ki samo trosi tisto, kar one pridobe, vsaki dve, tri osebe morajo s svojim delom vzdrževati po eno osebo, ki opravlja zanje gospodinjske posle namesto da bi opravljala kako drugo koristonosnejše delo. V predindustrijski dobi je bilo gospodinjstvo produktivno, ker se je večina življenjskih potrebščin proizvajala doma, danes se v gospodinjstvih samo troši. Vsekakor vrše gospodinjstva tudi sedaj še važno gospodarsko nalogo, ako so praktično, racionalno urejena, tako da tisto, kar trošijo, trošijo kar najbolj ekonomično. Toda tej nalogi naša gospodinjstva po veliki večini ne odgovarjajo, prvič že sploh ne, ker se v njih preveč cepijo delavne moči in material, drugič pa tudi zato ne, ker je gospodinjska znanost danes morda ena izmed najbolj redko sejanih. Tudi z narodnogospodarskega stališča je torej važno, da se kuha tolikih malih gospodinjstev prenese v veliko centralno ljudsko kuhinjo. Na ta način bi se osvobodilo mnogo delavnih sil za produktivno oziroma drugo koristno delo; namesto da bi gospodinja izgubljala čas s potmi na trg, s kuhanjem, pomivanjem in drugim garanjem v kuhinji, naj raje šiva in v lepšem redu drži stanovanje in družino in predvsem sebe. Dela bo tudi za pridne roke še vedno dovolj, a izhajalo se bo, in to brez služkinje. Da bo taka razbremenitev mater prišla v dobro tudi vzgoji in nadzorstvu otrok, je očividno.
Morda bo kdo ugovarjal, da je domača kuhinja važen činitelj družinskega življenja. Nočemo biti zlobni in namigavati na kuhinjske sposobnosti naših gospodinj, vendar je pa nedvomno po mnogih družinah ravno kuhinja vzrok neprestanih družinskih prepirov in nezadovoljnosti. Sicer naj bi pa kuhinje družinam ostale, da si morejto vedno zadovoljiti želje po kakem domačem priboljšku, da si kuhajo zajutrek, južino in zvečer čaj. (Kadar bomo imeli v Ljubljani dovolj cenega plina in elektrike, se bo to posebno lahko vršilo!) Kosilo in večerjo naj bi družine iz l/udske kuhinje vsekakor dobivale oziroma si prinašale na
&	dom. Tako bi domača družinska miza še vedno zbirala okolu sebe vse člane družine. Seveda si ljudske kuhinje tudi ne mislimo kot obvezne za kogar koli; ampak gospodarske in socialne razmere so take, da zahtevajo koncentracijo tudi v gospodinjstvu in naloga občinske uprave je, da pravočasno s primernimi napravami naredi pot nujnemu razvoju in vsakemu omogoči, da se mu kadar hoče prilagodi.
Mislimo, da se nam j*e s tem posrečilo dokazati socialno potrebo ljudske kuhinje v Ljubljani. Sicer imamo že eno ljudsko jen, ker je zasnovana na dobrodelnem temelju. Imamo uradniško in dijaško menzo in malo brezalkoholno gostilno; a tudi delokrog le-teh je zelo omejen. Nujno potrebna je nova velika javna ljudska kuhinja, zasnovana na širokem gospodarsko-Socialnem temelju, umerjena po potrebah slojev s stalno plačo. Tu ni treba deliti
Bratsua tsianst. 31
Povest Iz irske zgodovino. Prevci M. It.
(Dalje.)
Nekega dne je dobil pater Fitz Roy od sodnije poročilo, da želi lord Gold-smithov oskrbnik z njim govoriti. Takoj se je napotil v mesto k njemu v zapor.
»Kako je ž njim?« je vprašal pazmka, »Obžaluje kaj?«
»Čisto je pobit!« je odgovoril mož. »Smiili bi se rnoral človeku, ko bi ne bil takšen hudodelec.«
»Zakaj zahteva mene?«
»Prosil bi Vas rad odpuščanja; pravi, da ne more prej umreti. Saj je bil Vaš brat, ni res, gospod župnik, tisti, ki ga je ta ubil?«
»Da, moj edini brat.«
»Že dolgo nismo imeli takega nevarnega jetnika,« je pojasnjeval ječar in odprl vrata žalostne celice.
Skozi zamreženo okence je prihajalo
v	majhen prostor le malo solnčnih žarkov in v kotu je župnik zagledal jetnika, se-ečega na stolu.
»Hočete biti sami?« je vprašal ječar.
Da, pustite naju sama,«mu je odgo-
11 župnik.
»Dobro, ostanem pred vrati.«
Ječar je zapustil celico in pater Fitz-Roy je stal pred morilcem svojega brata.
»Veseli me, gorpod Peadock,« je rekel župnik z mehkim glasom, »da ste spoznali svoje življenje in hudobije in da jih obžalujete. Zaupajte v usmiljenje božje, spokornega arca Bog a« zavrže.«
nobene milosti, gostje naj plačajo polno vrednost hrane; a ker se bo kupovalo na veliko in ekonomično gospodarilo, bo nudila kuhinja kljub temu svojim odjemalcem znatno korist, to se pravi mnogo cenejšo hrano, nego jo more dati malo gospodinj1-stvo.
Da bi bila tako urejena ljudska kuhinja naznatnejši nasip proti poplavi alkoholizma, leži na dlani.
Demokratje so se lotjli zla posla, ko so sklenili pobijati to socialno nujno potrebno napravo!
A. Krepek:
Viničarsko vprašani«.
Maribor, 5. februarja 1922.
Viničarski red še vedno ni potrjen. Samostojni minister Pucelj si misli, saj še je čas — volitev tudi ni nobenih! Sedaj, ko gre draginja skokoma kvišku, so viničarji prepuščeni sami sebi, ker ni pomoči od nikoder, najmanj pa od tam, od koder bi najprej morala priti L j. od vlade. Koliko potrebnih in nepotrebnih koferenc in sej se je vršilo zdaj tu pa tam, predno je sploh prišlo do novega viničarskega reda, ki leži sedaj že dolge mesece nepodpisan ozir. nepotrjen v miznici samostojnega ministra Puclja. To seve v splošno zadovoljnost bogatih gruntarjev, veleposestnikov ter krščenih in nekrščenih izsesovalcev ubogega delavnega ljudstva. Vladni gospodje pri tem prav nič ne pomislijo, da si s tem protidelavskim in nesocialnim postopanjem vzgajajo trume nezadovoljnežev. Nočejo vedeti, da je tudi viničarju treba kruha, če hoče živeti, da tudi viničar in njegova družina rabi obleke in obuvala. Viničar nujno potrebuje za svoje delo sedanjim razmeram primerno plačilo. To mu pa zagotavlja novi viničarski red. Zato je dolžnost naših poslancev, da se zavzamejo za naše viničarje in dosežejo, da se že izdelani viničarski red čim preje uveljavi.
Dokler se pa to ne zgodi, se obračamo na naslov tistih, kateri vsaj deloma lahko odpomorejo bednemu stanju viničarjev, t. j. na Jugoslovansko kmetsko zvezo. Ta je prva v to poklicana, da potom svojih okrajnih in krajnih odborov pozove svoje člane in pristaše, osobito vinogradnike in vse tiste, ki imajo viničarje, na njihovo dolžnost, krščansko dolžnost, to še posebej povdarjam, ker se prerado zgodi, da se pri denarju pozabi na dolžnost na-pram bližnjemu. Pozove naj prizadete, da dokler ne bo zakonitim petom rešeno viničarsko vprašanje, iz lastnega nagiba zboljšajo žalostni položaj viničarjev. Kajti še mnogo je tistih vinogradnikov, ki te krščanske dolžnosti še niso izvršili. Seveda ta naš apel ne velja samo za pristaše ali člane JKZ ,temveč za vse, katerih se tiče. Proti onim pa, ki bede viničarja nočejo videti, ki imajo za njih prošnje zaprto srce in gluha ušesa, pa bodo morale v to poklicane organizacije že najti sredstva, ki bodo tudi njih srca omehčala, osobito mestni gospodi, pa tudi raznim veleposestnikom, ki so prišli na lahek način do bogastva, ki žive v brezdelju in razkošju na račun pridnih delavnih rok.
Viničarji! Težek je vaš boj, še težji vaš bedni položaj. Oprimite se samopomoči — stanovske organizacije; katera stremi za tem, da vam pribori vaše pravice. Viničarska zveza naj bo vaša vojska,
»Vaša dobrosrčnost in usmiljenje me bolj' boli, kakor, če bi me proklinjali,« je odgovoril hudodelec. »Kočikor sem Vam jaz hudega storil, ni mogoče odpustiti.«
»Ali naj sem jaz strožji sodnik, kakor je Sodnik v nebesih, na čegar milost tudi jaz upam. Njegova milost je večja od tvojih grehov.«
»Edinega brata sem Vam ubil, kakor Vr znano iz spovedi, ker mu nisem privoščil Meggy. Dovolj sem bil hudoben, da sem Vam s spovedjo zavezal jezik. Ah, jaz sem popolnoma zgubljen človek!«
»V veliko zadrego ste me spravili res, a ljubi Bog, mi je dal moč, vso to žalost pretrpeti. Jaz Vas nisem izdal!«
»Vem. O, Vi, Vi ne veste, ne shiLte kako veliko je moje zločinstvo. Tudi smrt Vaše matere je moje delo. Jaz sem zažgal hišo.«
»Vi?« se je začudil župnik. »Macrin je torej nedolžen? Mogočni Bog, zakaj se je potem obesil?«
Hugo Peadock je zastokal.
»Tudi to sem jaz storil. Ko ste ga Vi iz službe odpustili, je prišel k meni, ker sva bila večkrat v gostilni skupaj in tedaj sem zamislil vražji načrt. Napoji! sem ga z žganjem, na‘o ga z zvijačo zvabil v gozd in ga tam obesil. Potem sem tekel k Vaši hiši in jo zažgal. Upal sem namreč, da z ognjem usmrtim mater, ker me je bila osumila, da sem jaz ubil Dunstana. Le na ta način sem se čutil varnega pred o-sposko, kateri sem pa končno le priše) v roke.
Takrat sera namreč mislil, če najdejo kUcrina obešenega, bodo gotovo mislili.
vi	njeni vojščaki! Pa vsi, nobeden naj ne manjka. Enotnega mišljenja, skupno na delo za dobrobit vseh viničarjev, za vašo pravdo: uzakonitev viničarskega reda!
Dve struji med muslimani.
Belgrad, 18. februarja. (Izvirno) Včeraj so prispeli v Belgrad odposlanci Jugoslovanske muslimanske organizacije, da sporoče vladi sklepe sarajevske skupščine. Po vtisu in po informacijah se lahko z gotovostjo trdi, da tudi ta poslednja seja izvršilnega odbora muslimanske stranke, ki se je vršila pretekle dni v Sarajevu, ni niti malo pripomogla k konsolidaciji in ureditvi razmer ter ugladitvi nesoglasij v muslimanskem poslaniškem klubu. Razmerje med obema strujama- avtonomistično na eni in strujo, ki je brez načelnega programa izrazito koritovska, na drugi strani je ostalo nespremenjeno in napeto. Kar se tiče popuščanja muslimanov do vlade je pa popolnoma odveč, kajti vlada itak ne bo mogla izvršiti obveznosti napram muslimanskim zahtevam.
Jtasplaika politiku ¥ Egiptu
London, 17. februarja. (Izvirno) Pogajanja med Lloyd Georgem, lordom Cur-zonom in podmaršalom Alambyjem so dovedla do popolnega sporazuma glede politike, ki naj se vodi v Egiptu in o noti, ki jo bo angleška vlada poslala egipčanski.
Današnla pradbarza*
Zagreb, 18. febr. (Izv.) V prostem prometu notirajo: Budimpešta 48, Berlin 153.50—153.75, Italia 14.95—14.97, London 1347, Newyork 302.50, Praga 586 do 587, Dunaj 5.05, Zurich 60.20.
Ziirich, 18. febr. (Izv.) Kurzi današnje predborze: Budimpešta 77.50, Berlin 2.50, Italija 25.10, London 22.38, Newyork 513, Pariz 45.15, Praga 9.66, Dunaj 0.15, nežig. avstr, krone 0.08, Zagreb 1.G5, Varšava
0.15, Holandsko 193.25.
(Politični dogodki.
-f Bolgari in mi. Sofijski »Mir« je, kakor izvemo iz belgrajskih listov, izdal posebno izdajo, v kateri je javil, da se je Jugoslovanski klub v belgrajskem parlamentu zavzel za avtonomijo Makedonije. Drugi dan pa so vsi bolgarski listi z velikimi naslovi objavili izvlečke iz govorov poslanca Sušnika. Dr. Korošca pa pozdravljajo bolgarski listi kot največjega jugoslovanskega državnika, ki dela na prijateljski zvezi s Bolgari v prid jugoslovanstvu, civilizaciji in miru. ,
-f- Volavške žile in puškina kopita. »Slobodna Tribuna« priobčuje dopis iz sodniških krogov proti zlostavljanju po orožnikih in drugih službenih organih. Dopisnik navaja par slučajev, ki jih je sam doživel. V nekem kraju so orožniki ujeli dva kmeta, ki sta bila osumljena ropa. Ravno v začetku zaslišavanja je prijezdil orožniški stotnik in ko je zvedel, da aretiranca nočeta priznati, je velel stotnik orožniškemu vodji: »Daj jima »fruštek« pa bomo videli, ali bosta priznala.« Osumljenca so odpeljali in kmalu nato so se zaslišali bolestni kriki in ječanje — pretepali so ju.
—	Neki vojaški narednik ie poslal patrolo, da zgrabi nekega ubijalca; pred odhodom
da jc on zažgal in tako se mi je tudi po-sreči'o.«
»Pravični Bog,« je zaklical župi ‘k iznenaden, »kako le more človek tako gfoboko propasli! Moja uboga mati!«
Oskrbnik je povesil glavo.
Čez nekaj časa jc zopet pogleda! duhovnika, ki je stal nem pred njim. »O, bal sem se,« je stokal oskrbnik, »ko bi vse moje hudobije vedeli, bi mi ne mogli odpustiti!«
Župnik ni mogel takoj odgovori 1, preveč je bil ginjen. Jetnik je vzdihov j in z rokami zakrival obraz. Zasmilil se mu je spokorjeni grešnik, zato gi je jel oi^-žiti: »Gospod Peadock, odpuščam Vam, kakor upam, da tudi meni Bog odpusti. Bog Vam bodi milosten sodnik.«
Oskrbnik jc padel k njegovim nogam, mu objemal ko’ena ler jokaje zaklical: »Hvala Vam, gospod župnik! Sedaj rad umrem!« —
Malo dni po tem dogodku je Hugo Peadock, oskrbnik lord Goldsmilhovih. posestev končal svoje življenje na .. c-šalih.
to.
Minila oo tri leta, tri rodovitna in bla-goslovapolna, ki so pregnala bedo in lakoto iz pokrajine Kennygal ter vrnila ljudem zadovoljnost in veselje. Pater Fltz-Roy je dozidal hišo in sedaj stanuje v njej. Za gospodarsko pomoč je dobil izkušenega in pridnega moža in kmalu se je vrnilo nekdanje srečno življenje.
A župnik šara je pa postal tih. Govoril je sicer z vsakomur prijazno, a le redkokdaj, da bi se bil malo razveselil ali la-
je patroli naročil, naj zločinca dobro pr®-tepe. Na sodnikovo opombo, da je zlostav-ljanje prepovedano, se je narednik začudil: »Pa zaboga, ta človek je vendar ubijalec!« Na enako stališče kakor ta narednik so se postavili tudi gospodje v nekem belgrajskem ministrstvu. Tam se je našel pre-čanski uradnik, ki je izdelal obsežen referat o zlostavljaniu. Toda slabo je naletel z njim pri svojih predstojnikih: očitali s° mu, da se poteza za lopove. Danes se P® 90 odstot. vseh obtožen ;cv, ki pridejo pred sodišča, pritožuje nad zlostavljanjem, k1 postaja pravi evropski škandal. Članka1 zaključuje svoja izvajanja z vprašanjem: »Ali so res vsa ta barbarstva, ali so res puškina kopita in žile potrebno orodje, d® se zbije skupaj narodno edinstvo?«
Obtožba demokratske stranke. Voditelj in predsednik demokratske stranke v Varaždinu Bogdan Svoboda je odložil vsa svoja častna mesta v demokratskih organizacijah. To je v posebnem jtavnem pisni® utemeljil s tem, da ne more nositi odg°" vornosti za razdiralno delo raznih strankaf-jev in za posledice, ki morajo zadeti demokratsko stranko pri prihodnjih volitvah,
+ Pribičevičev brat Milan proti Svetozarju? Iz Belgrada poročajo:	V	parla-
mentarnih krogih se mnogo govori o nastopu poslanca Mil. Pribičeviča, ki se j® zadnje čase začel približevati zemljoradni-kom. V opozicionalnih krogih mislijo, d* je poslanec Milan Pribičevič začel izpreffli* njati svojo taktiko zaradi tega, ker obsoja politiko ministra Svetozarja Pribičeviča. — Zanimivo! Sedaj manjka le še to, da Pribičevičev drugi brat Valeriian pridruž1 radikalom, pa bode Pribičevičeva famil*j8 zastopana v vseh srbskih strankah.
+ Poslanci pozvani v Belgrad. Po n?" logu predsednika parlamenta dr. Ribah4 je ministrstvo za notranje zadeve pozval® na prihodn/o sejo parlamenta, ki se vr& dne 20. t. m., vse poslance v Belgrad.
-f Neenotnost v »Ilrvatskem bloku?* Iz »Hrvatske Misli«, glasilo frankovcev, hi se dalo sklepati na precejšnja notranja nesoglasja v »Hrv. bloku«, ki ga dejansko sestavljajo precej različni politični delt-Frankovci zagotavljajo v svojem glasilUj da vlada v Radičevi stranki veliko nesoglasje glede abstinenčne politike napran* Belgradu. Radikalni Radičevci so za popolno abstinenco, drugi pa obdobravajo taktiko Jugoslovanskega kluba, ki ne zanika Jugoslavije, pa mora vendar pripeljati prej ali slej do sporazuma med Srbi,.-Hrvati (n Slovenci. Šele Frankovci so pridobili Radi-čevcem potreben pogum za vztrajanje. 0 »Hrv. bloku« se »Hrv. misao« izraža zelo zadržano, ker ga sestavljajo ljudje, ki so deloma sploh zoper sporazum s Srbi, drugi pa hočejo z edinstveno Jugoslavijo sporazuma. Frankovci zastopajo stališče, da ne drži akt ujedinjenja od 1. dec. 1918 ih da bi morali vse blokaše, ki so pri njen* sodelovali, poklicati na odgovor, uposta-viti stanje pred 29. okt. 1921, nato pa bi se Hrvatska kot suverena država pogajala s Srbi o stvoritvi mogočne Jugoslavije, kateri bi pripadala vsa jugoslovanska plemena.
-f- Stališče Slovaške ljudske stranke-
Fosl. Hlinka je izjavil, da vstraja Slovašk* l.udska stranka slej kc prej na stališč® pittsburžkega dogovora, ki zagotavlja Slo* vaški popolno avtonomi/o. Stranka se ho za izvršitev tega dogovora borila z vse«1 sredstvi. V cerkveno-političnih vprašanjih bo stranka nastopala neizprosno.
smejal. Le, če so se olroci podili okoli
njega in jc gledal njih nedolžnost, se je z-' bliščalo tudi njemu oko, in lahen smehljaj
je pričal, da se počuti med otroci najb^h
srečnega.
S posebno požrtvovalnostjo je P* gojil štiri sirote v hiši sv. Patrici/a. Dva dečka in dve deklici. Učd jih je in vz-*a-jal, ljubil zapuščene sirote, zato so se g* pa tudi oklepale z. vsem ognjem otroške duše. BJi so otroci rajne lepe 0’Flaher y.
Dobil jih je iz londonske ubožnic®* blede in zapuščene, a sedaj so veseb-cvetoči, njegovo veselje in ponos.
Skoro vsaki dan je šel stari 0’Fl** herty, ki je še vedno stanoval v svoj1 ilovnati bajti, v vas in se oglasil v Patri-cijevi ubožnici; presedel je dolgo časa ^ njimi ter jim pripovedoval različne do* godbe nekcianj'e srečne Irske.
Tudi o njihovi lepi materi je večkrat govoril, a, ko je opazil, da starejši deček in deklica, ki sta se matere še dobro spominjala, začneta jokati, ni več omenil njenega imena. Vedela sta, da je umrla-Pater Fitz-Roy jima je pokazal njen grob in kadar sta šla iz cerkve, sta vedno pokleknila na gomilo in molila za nesrečnf mater.
Sodnija je o hudodelstvu oskrbnika Hugo Peadock lorda Goldsmith obvestila in ha je dobil drugega, mladega oskrbnika, katerega mu je priporočil sodnik Harting. Novi oskrbnik je bil prijazen in dober, zato so ga imeli vsi radi.
Mati Bell in njena vnukinja sta Š0 vedno stanovali v svoji koči. Nesreča
iftovl ftss*, 'dne 'IR. TeFrtttfrj* 1025.
Štev. 40.
-f- Francosko - angleški nesporazum /adi male cntentc. Kakor poroča »Daily Telegraph« je predsednik francoske republiko Poincare predlagal, naj se k prehodni genovski konferenci povabita tudi mala ententa in Poljska. List meni, da hoče Poincare pridobiti te države za skupen nastop in jih ukloniti francoski politiki, kar pa mora angleška diplomacija preprečiti na — vsak način. — Da, dal Veliko >ljubezen< imajo do nas velesile — radi aamih sebe.
ZA TIHI OCEAN.
^ London, 17. februarja. (Izvirno) Reuterjev urad javlja iz Washingtona: Zedinjene države, Velika Britanija, Japonska in Francija so kot nositeljice dogovora če-tvorice velesil glede Tihega oceana formalno sporočile Portugalski in Holandiji, da so trdno odločene, spoštovati pravice obeh narodov v območju Tihega oceana.
MINISTRSKI SVET.
Bclgrad, 18. februarja. (Izvirno) Na sinočnji seji ministrskega sveta se je razpravljalo o kraljevem potovanju v Bukarešti Med raznimi tekočimi zadevami se je po zelo dolgotrajni in razburljivi debati sklenilo, da se odvzamejo dnevnice tudi onim ministrom, ki se ne udeleže sej parlamenta.
POGAJANJA Z ITALIJO.
Belgrad, 18. febr. (Izv.) Delegat naše države za trgovska pogajanja med našo državo in ltali,o dr. Rybar je odpotoval iz Gelgrada. Na potu v Rim se ustavi v Ljubljani, kjer sc mu pridružijo razni eksperti.
3)nevni dogodki.
— Beda invalidov je vedno večja, draginja raste dan za dnem, pomanjkanje vedno hujše, a invalidnine od nikoder ni. Gospodje pri poverjeništvu za soc. skrbstvo naj pomislijo, da invalidom z samimi obvestili in razglasi ni prav nič poma-gano. Na bore kronice, ki so se nam odmerile, čakamo in čakamo tako dolgo, da bo vrednost našega denarja zopet nižja in seve cene znatno višje. In tako bodo vled počasnosti merodajnih činiteljev invalidi zopet znatno prikrajšani.
— Poročena sta bila v Tržiču g. Vinko Sladič orožniški tit. narednik na Jezerskem z gdč. Anico Ješe iz Tržiča. Obilo sreče!
— Pašic dela o železničarjih — beležke. Iz prestolice Jugoslavije nam naznanjajo sledeče velezanimivo, do solz ginlji-
vo dejstvo: Ko je pred dvema dnevoma ®Prejel ministrski predsednik Pašič dr. 0. %bara v daljši avdijenci, je pogovor na-nesel tudi na bedni položaj železničarjev. Gr. Rybar je g. Pašiču prav temeljito obrazložil stanje železničarjev in si je Pašič, ki očividno o položaju železničarjev ni bil Poučen, naredil tozadevno natančne beležke. — Kaj ko bi velespoštovani gospod ministrski predsednik pogledal malo v spomenice železničarjev, ki jih razjeda prah in črv belgrajskih pisarn!? — Morda bi ne bilo potem potreba delati v notes še-
le — beležk? Gospod Pašič naj se od bele-žek podviza do — dejanj, če ne, bodo železničarji napravili — beležko, ki bo tako jasna, da jo bodo videli slepci od Belgrada pa prav do Jesenic!
— Imenovanja na južni železnici. Z veljavnostjo od 1. januarja t. 1. so imenovani za višje nadzornike gg. nadzorniki: Ivan Mueller-Petrič, Jurij Dobovišek in Fr. Borštnor. — Za nadzornike so imenovani gg. višji revidenti: Peter Janc, Fr. Osterman, J03. Krahulik, Fr. Soukup, Emanuel Zelinka, Anton Dorrer, Viktor Adamič, Viktor Klarman, Pavel Lagarič, Al. Vehovc in Karel Tremani. — Za višje revidente so imenovani gg. revidenti: Fr. Gnezda, Fr. Kaspar, Rud. Šegula, Iv. Widowitz, Fr. Rožman, Fr. Majcen, Teodor Drovenik, J. Jenko, Fr. Pustoslemšek, Lenard Feliks in Ant. Bregar. —■ Za revidente so imenovani gg. pristavi: Ciril Vrančič, Al. Černač, Rud. Mejak, Iv. Marsel, Pavel Cvchl, Jos. Jošt, Iv. Ježounik; dalje poslovodji Fr. Outrata in K. Hoge, postajni odpravnik Iv. Osojnik in skladiščnik Fortunat Kurnik. — Za pristave so imenovani gg. progovni mojstri: Mih. Kramberger, K. Jančič in Leop. Juh, nadalje vlakovna preglednika Jak. Majcen in Rudolf Schoss ter končno postajni odpravnik Ant. Skrobar. — Gradbena višja komisarja sta postala gg. komisarja inž. Ferdo Schulz in inž. Alb. Vosou; gradbeni komisarji pa so postali gg. pristavi-inž.: Julij Rauschenberger, Jurij Ravela, Jos. Malieg, Pavel Czechak in Iv. Šorli.
— Proti nečloveškem« ravnanju z vojaki. Poslanec Jugoslovan, kluba Brodar je v narodni skupščini vložil interpelacijo zaradi nečloveškega postopanja s slovenskimi in hrvatskimi vojaki v naši armadi. Protestiral /e tudi proti nesnažnosti po vojašnicah,
— Požar v šmartinski cerkvi pri Kranju. Minole dni so elcktromonterji napeljavah v šmartinski cerkvi pri Kranju elektriko. Mudili so sc na cerkvenem podstrešju. Ravno nad glavnim oltarjem so si zakurili ogenj, da so se hodili gret. Ponoči je nato v podstrešji izbruhnil požar, ki je uničil vse ostrešje in streho ter pretil tudi zvoniku in notranjosti cerkve. Božji previdnosti in junaškemu naporu domačinov se je zahvaliti, da sta ostala zvonik in notranjost kljub silni nevarnosti nepoškodovana, škoda je itak nedogledna. Ljudje so ogorčeni nad brezvestnostjo in lahkomiselnostjo delavcev, ki so zakrivili požar. Dva izmed teh sta krivdo že priznala, tretjega čaka odgovor pred sodiščem.
— Shod čcvl srsksga la usnjarskega delavstva v Tržiču. Jutri 19. t. m. ob 9. uri se vrši shod Strokovne zveze tovarniškega delavstva v dvorani društvenega doma. Poročajo govorniki iz Ljubljane. K obilni udeležbi vabi odbor.	<
— Tržič. V Domu bo predaval v pon-dcljek ob 8. uri g. urednik Franc Terseglav iz Ljubljane. Vabimo k obilni udeležbi. — V nedeljo je priredilo društvo sv. Jožefa igro »Cigani«. Na pustno nedeljo se bo vprizorila burka »Babilon«. — Umrl je 15. t. m. dolgoletni čevljar v tovarni Ma!ly Jože Winter. Naj počiva v miru! — Na
občnem zboru čevljarskih pomočnikov bi! zopet izvoljen za predsednika Gašper Vuk.
— Iz delavskih krogov predilnice v , TržiČ« sa nam piše: Socialisti so se zopet z vso silo vrgli na nas, da nas spravijo v rdeče organizacijo. Najbolj sc trudijo za to nekateri mojstri, ki nas tudi med delom nadlegujejo z agitacijo. Za sedat, še zamolčimo njiiiova imena. Ne bomo pa trpeli tega, da nas v tovarni ne puste pri miru.
Ta opomin velja posebno tistemu mojstru, ki naj bo vesel, da ga kot zagrizenega nemškutarja Jugoslavija še trpi. Dvakrat so na* že izdali socialisti v predilnici m nas pustili na cedilu, ko je šlo za zboljšanje plač, vtretje ne gremo več na lim. Mi imama svojo organizacijo, ki dela pošteno in odkrito, to bomo podpirali, hinavsko socialistično pa prepustimo nevednim in zapeljanim.
— Število uredništva v naši državi. Po zadnjih poročilih iz Belgrada znaša skupno število uradništva v naši državi 155.816. Od teh odpade na vrhovno državno upravo 438, na pravosodno ministrstvo 10.663, ministrstvo za vere 7417, prosvetno ministrstvo 29.969, ministrstvo za narodno zdravje 6863, zunanje ministrstvo 564, notranje ministrstvo 10.217, vojno ministrstvo 9682, finančno ministrstvo 17.974, prometno ministrstvo 23.682, ministrstvo za javna dela 5774, ministrstvo za šume in rude 3658, poljedelsko ministrtvo 7740, trgovsko ministrstvo 1292, ministrstvo za socialno politiko 2343, ministrstvo za agrarno reformo 801 in na ministrstvo za konstituanto 24.
— Potres, Iz Washingtona poročajo: Observatorij v Georgestownu javlja velik, skoro eno uro trajajoči potres, oddaljen od Washingtona okoli 2000 milj.
— Brzovlak Budimpešta—-Belgrad. S 1. marcem t. 1. se posebni brzovlak, ki je doslej vozil med Budimpešto in Belgra-dom, izpremeni v redni brzovlak.
Štajerske netilce.
Maribor. V cerkvi sv. Alojzija na Glavnem trgu, se vrše redno vsak četrtek — začetek vsikdar točno ob 7 zvečer — konference moške Marijine kongregacije, katere vodi veleč. g. stolni župnik Franc Moravec. Možje in mladeniči, člani naših katoliških organizacij, prisrčno vabljeni k obilni udeležbi.
Za lo imajo denar. Posebnega židovskega veroučitelja je imenovala vlada za 20 židovskih otrok v Mariboru. Tore« za židovskega rabinea se dobi denar, a za druge bolj potrebne stvari pa ga ni. Na eni strani delajo razni vladni gospodje na vse kriplje, da bi odpravili krščanski verouk iz šol, pri tem jim seve zvesto pomagajo njih pokorni sluge — svobodomiselno učiteljstvo, na drugi strani pa nastavljajo za par židovskih otrok posebnega veroučitelja. To je vladna — enaka pravica za vse.
Iz Ruš. Žalostno pesem vam moram zapeti, ki jo poje pri nas mali kmet, obrtnik, dninar, posebno pa kmečki delavec. Kruh komaj še poznamo, za najpotrebnejše stvari nam manjka denarja, dasi ga na vagone dovažajo iz Amerike. Vsi ugovori, shodi, resolucije proti neznosnim razmeram nič ne izdajo draginja narašča dan na dan. Pri tem je vse delavno ljudstvo prizadeto, a najprej in najbolj strada kmetski delavec, dninar, viničar, drvar. Tolčemo se iz dneva v dan, da bogve kako. Vse svoje upanje polagamo na novo, boljšo letino. Ako nas še ta ogol,ufa, ne bo treba hoditi po slike o bedi, lakoti in revoluciji na Rusko, dobili jih bomo bliže ... Mi priprosti delavci smo te misli, da je bilo v Jugoslaviji političnih grehov na račun delavnega l/udstva ravno nekaj več ko dovolj. Naj se zavedajo tisti, ki danes jedo in pijo in z obema rokama bašejo bankovce, da nasproti ljudstvu nosijo odgovornost za svoja dejanja, Ako nam je domovina skupna, naj nam bodo skupne še njene dobrine, naj nam bo skupno tudi delo in trud. Dokler je še kaj kruha, si ga pravično razdelimo, da ne bo objestnih bogatinov in ubogih Lazarjev. Naj tisti, ki se sedaj v vlogi bogatinov tako dobro počutijo, pomislijo, da se je stvar med svetopisemskim bogatinom in Lazarjem za bogatina slabo iztekla... Poživljamo vse stranke, ki se pehajo — vsaj po lastnem zatrjevanju — za splošni blagor, naj nam preskrbe najnujnejših življenjskih potrebščin po cenah, katere odgovarjajo našim sredstvom, naj nam otvorijo kredit za nabavo semen, orodja, krme za živino. Tu naj se izkaže posebno samostojna kmetska stranka, ki si prisvaja vso skrb za kmetsko prebivalstvo. Rušani čakamo in bomo sodili vsakega po njegovih delih.
Continental Hannover. Opozarjamo na današnji oglas svetovno znane gumijeve tovarne Continental v Hannovru, katera Ima čez 12.000 delavcev lu 300 milijonov kron akcijskega kapitala. Posebno s® odlikujejo pnevmatiki te tovarne in jo dokazano, da so v uporabi najcenejši, kor ie kakovost najboliia. torni naitrnežneiša.
Stran 3.
ljubljanski dogodki.
DRAGINJA NA TRGU VSLED VLADNE NAREDBE.
Tržno poročilo mestnega tržnega nadzorstva ugotavlja:
Ljubljanski trg se nahaja paralelno a drugimi mesti v stanju skokoma rastoča draginje. Prva naredba centralne vlade o pobijanju draginje z ustanovitvijo občinskih razsodišč je povzročila bojkot domačih trgov in še obširnejšo orijer.tacijo trgovcev na tujih tr išeih. Druga naredba centralne vlade o pobijanju draginje pa v dijametrr.lnem nasprotju s prvo onemogoča vsako predpisovanje cen ter dovoljuje trgovcem 25?« dobička, brez razlike blaga. Ta naredba prevedena v prakso do-voljuje sledeče: mesar sme zaslužiti pri enem volu tri do pet tisoč kron, pri enem vagonu moke se sme zaslužiti nad 80.00») kron, pri 1 jajcu 2 K, pri 1 litru mleka 2.50 K, pri 1 kg masla 40 K itd. V praksi je torej ta 25% odmera dobička nemogoča h) je tudi nihče ne zahteva izvzemši redkih izjem, kot n. pr. pri sadju vsled :talnega segnitja večjih količin blaga. Zadnja naredba centralne vlade pomen ja v praksi popolnoma svobodno določanje cen in omogoča največjo zlorabo, ker ne bo nikomur težko dokazati, da ni več zaslužil kot 25 %. Vsako kaznovanje zlorabe je y praksi po tej naredbi izključeno.
Ako ostane ta naredba v veljavi, je vsak učinkujoč vpliv na razvoj cen domačih tržišč nemogoč. Takoj prve dni veljavnosti te naredbe so so cene večini predmetov močno dvignile in kažejo silno tendenco naraščanja. Težke posledice so neizogibne.
Današnja ceno najvažnejšim predmetom so sledečo: goveje meso I. vrste 44 K, na trgu večinoma 38 in 40 K ter 26 do 32 kron. Kvaliteta govejega mesa je slaba in se morajo označiti cene z ozirom na slaba kvaliteto kot izredno visoke. Taletina 40 kron, zahtevajo se pa tudi že cene 44 in 48 K. Svinjina 60 K 1 kg, hrbet brez pri-vage celo 70 K. Slanina mešana 76 K, riba1 n sal 86 K, mast 88 do 94 K, šunka 100 cron, prekajeno meso 80 do 90 K, preka-, ena glava 34 do 40 K, drobnica 30 do 36 iron, klobase suhe 146 K, pol prekajene 96 K, kokoš 90 do 100 K, raca 100 K. lib vsled mraza ni bilo mogoče dobaviti. ' tfleko 10 K liter, surovo maslo 140 K kilogram, Čajno maslo 180 K, sir 180 K. Sadjem abolka I. vrste 32 K, II. vrste 28 K, III. vrste 20 K, ena oranža 2 do 0 K po velikosti, mandarina 3 do 5 K, limona 2 do 3 K. Moka št. 0 kilogram 25 K,‘ najslabša krušna moka 20 K, ješprenj 21 K, otrobi 9 K, koruzna moka 17 K, ajdova moka 26 K, fižol ribničan 15.50 K, pre-peličar 16.50 K, leča 39 K, luščen grah 25 K. Za kruh se zahtevajo zopet višje cene vsled podražitve moke. Cene zelenjavi so gorostasne, v prvi vrsti, ker ni blaga: kilogram glavnate solate 120 K, endivije 120 K, motovilca 140 K, radiča 100 K, ena porcija solate same stane torej najmanj 5 K, 1 kg poznega zelja 14 K, kislega zelja 14 K, ohrovta 16 K, krompirja 7 K, čebule 36 K, repe 6 K, rdeč« pese 60 K.
* * *
lj Organizacija javnih nameščencev — somišljenikov SLS. Glasom seje se vrši danes ob 20. uri člansko zborovanje ozir. sestanek v spodnjih prostorih konzumnega društva, Kongresni trg 2. Vabimo, da se članstvo polnoštevilno udeleži. Važno!
—	Odbor.
lj Shod proti draginji. Vse stanovske in strokovne organizacije sklicujejo j a -ven protestni shod proti nevzdržni draginji dne 19. febr. 1922 ob 9.30 dopoldne v veliki dvorani hotela »Union«. —« Dnevni red: Neznosna draginja in stališče vlade v bo/u proti draginji ter bedno stanje javnih nameščencev in delavcev. Dolžnost vseh duševnih in ročnih delavcev je, da se tega shoda polnoštevilno udeleže ter s tem pokažejo solidarnost v boju proti draginji onim činiteljem, ki so te nevzdržne razmere g svoio zagrešeno gospodarsko politike ustvarili. — Koalicijski odbor,
lj Umrl je g. Ivan Berglez, brat uradnika »Vojnega invalida« g. Srečka Bergleza. Podlegel je posledicam v vojski zadeb-ljene rane. N. p. v m.!
lj Dr. Žerjavovo zdravje se je toliko zboljšalo, da bo danes mogel odpotovati v Dubrovnik, k/er bo ostal aalj časa, da si tam ob morju utrdi šibko zdravje.
lj Dr. Jernej Demšar, mestni zdravnik, ki je bil v zadnji seji imenovan ▼ VIL čin. razred, je izstopil iz mestne zdravnišk« službe. Ta izstop je bržčas v zvezi z odda, /o službe mestnega fizika.
lj Znanilec pomladi. Danes zjutraj je toplomer kazal 9 stopinj C. mraza. Tekom dneva pa je nastalo lepo solnčno vreme, ki veselo pobira sneg. Ščinkovec se je včeraj popoldne oglašal in s svojim — sicer še boječim — »griču< naznanjal, da pomlad trka na vrata.
lj Iz tobačne tovarne smo prejeli: Zadnji >Delavec< je našel nerede v delavski kuhinji tobačne tovarne. Vse te >&ered&<
dolgotrajna bolezen Huga Peadocka je uresničila srčno željo starke, v tej koči končati zadnja leta življenja. Ko je Hugo Peadock počasi okreval in se začel zanihati za gospodarstvo, je naročil Ryanu, fiaj Meggy in njeno staro maler pusti mir-, «0 v starem stanovanju.
Toda Meggy je bolehala.
Zgubila je rdečo barvo svojih lic, živahna njena hoja je postala utrujena in, če je sedela doma pri kolovratu, ro ji f°ke nedelovne ležale v naročju, sama pa 1® zamišljena sanjarila.
»Otrok mi še umre,« je tarnala mati Bell, »žaluje po Dunstanu! Enkrat moram °biskati staro Selly, mogoče ona pozna zdravilo za takšno bolezen.«
Čarovnica iz Fenirske jame je res vedela zanj.
Ko je šol pater Fitz-Roy drugi večer Ji mraku iz cerkve, je opazil Meggy na Dunstanovcm grobu. Stopil je k njej in vi-°eL da ima nekaj v predpasniku.
»Dober večer, Meggy,« jo je nago-v°nl, »kaj pa imaš v predpasniku?«
Dekle je pokazalo; bile so cvetlice, so krasite Dunstanov grob.
_ »Kaj boš s temi cvetlicami, otrok? Opleteš venec?«
»Ne. Čaj bom skuhala,« je odgovorila
* Gudnim glasom.
»Čaj? Komu?«
»Jaz ga bom pila.«
»Ali si bolna, Meggy?«
»Mama pravi, da sem.«
, Župnik jo je nekaj časa sočutno gla-in opazil, da je bleda in, da so ji oči
t^dne.
»Najbrž bo imela mamica prav, kar Pravi,« ,j je pomilovaje odgovorit »Pa kaj
* bo pomagal čaj iz teh rožic?«
»To je svetovala stara SeHy,« je odgovorila Meggy. »Rekla je, da naj na Dun-»•ranovem grobu natrgam cvetlic zvečer, Predno rosa pada. Te naj imam tri dni v
zglavju in nato naj skuham čaj iz njih in zopet bom zdrava.«
Pater Fitz-Roy je zmajal z glavo.
»Ne, otrok, to je prazna vera; ne stori tega, ker ti nič ne pomaga.«
»Meni je tudi vseeno. Če bi matere ne bilo, bi najrajši takoj umrla,« je rekla z otožnim glasom.
Župnik je spoznal, kaj je vzrok njene bolezni. Zato jo je tolažil. »Ne smeš tako govoriti, ljubi otrok. Življenje je dar božji, zato moramo nanj paziti, dokler ga imamo. Pouial bom po zdravnika MDonald in potem boš zopet zdrava. Stari materi pa povej, da ne smeš takšnega čaja piti in ona naj ne hodi več k stari Selly po dobre svete.«
Meggy je molče prikimala. Stresla je cvetlice nazaj na grob svojega nepozabnega in odšla domov.
»Oh, Bog!« je vzdihnil župnik, »koliko življenj je ta človek uničil. Tudi Meggy bo shirala kot cveika brez vlage in koreninic, in ne bo našla prej mini, kakor šele v grobu.
Tiste dni enkrat se je razširila po vasi vest, da je prišel lord Goldsmith in, da namerava ostati nekaj časa na posestvu. Bilo je namreč pred volitvami v angleški parlament. In ker lord dozdaj še ni igral v političnem življenju nobene vloge, je sklenil, potegovati se za sedež v parlamentu.
Ni se mu zdelo težavno pridobiti si mandat. Njegova, daleč se raztezajoča posestva na Irskem, veliko število od njega odvisnih ljudi mu /e moralo dati dovolj glasov. In če manjka kaj zaupanja in prave vdanosti — si je mislil — naj to nadomesti osebni stik med ljudstvom.
Takoj prvi dan po svojem prihodu je prišel v vas, ne na konju in ne v kočiji, marveč lepo skromno peš. Pozdravljal je tudi prijazno, povprašal po razmerah tu in tam in našel marsikje pomanjkania- Vsakemu je velikodušno oonmuaL
1
dokazuje ta nad vse resnicoljubni list s samimi »baje«, >govori se«, >trdi se< itd. Drugih dokazov seveda nima. Nekatere ženske so se na podlagi takih >baje«, »govori se« in »trdi se« šle pritožit uradniku, nadzorniku kuhinje, ki je seveda vse poslovanje v kuhinji in kuhinjski blagajni nepristransko preiskal. Konec preiskave je pokazal, da kuhinja ne le, da ni bila oškodovana niti za en vinar, pač pa je sedanja kuhinjska voditeljica veliko tisočakov kuhinji torej delavstvu prihranila s tem, da je ob pravem času po primemoma zelo nizki ceni nakupila dosti živil. Pač pa razumemo razburjenje teh »poštenih ženske iz Delavčevega uredništva, zakaj pri tej voditeljici si ni mogoče razdeljevati raznih dobrot na račun delavstva, kakor se je to godilo včasih.
Ij Tatvine. Iz zaklenjene stojnice Josipa Musel na Vodnikovem trgu je bilo ukradenega za 1100 K govejega mesa. —
,Tvrdki Lavrenčič in Co. je nekdo ukradel yeč desk in jih odpeljal na dvokolesnem Arozičku. — Z dvorišča v Vegovi ulici je bil Ivanu Bergantu ukraden dvokolesni ročni .voz, vreden 2C00 K.
Jtaša društva.
d Tržič. SZTD priredi v nedeljo dne 19. februarja ob 8. uri zjutraj shod v Našem domu v Tržiču. Vabimo vse delavce in delavke k obilni udeležbi. — Odbor.
d Šentpetersko prosvetno društvo. V ponedeljek, dne 20. t m, t o č n o ob osmi uri zvečer bo drugo predavanje o Koroški, h kateremu vljudno vabimo vse člane in prijatelje društva. Vstop prost. — Potem kratka odborova seja.
d Moška jezuitska kongregacija ima jutri ob 17. uri svoj sestanek v prostorih
i.	del. konsumnega društva (zadnja soba) na Kongresnem trgu, ne pa v Rokodelskem domu.
JCultura.
k »Novi Zapiski«, mesečna revija, štev.
2.	je izšla. Med članki prinaša prispevke Jos. Petriča o krizi političnih strank v Jugoslaviji, vseuč. prof, dr. Ozvalda socialno politični sestavek o vzgoji v gluhonemnicah, nadalje rezencijo znanega slov. kritika o »znanstvenih« metodah srbskega geografa in učenjaka Cvi'iča, kjer se konštati-ra, da jc njegova znanost predvsem v službi politike, ter končno prvi del razprave znanega jurista dr. Franceta Goršiča o »zmotnih sodbah«. — Celoletna naročnina stane K 100.—. Naroča se pri uparvi ^Novih Zapiskov«, Ljubljana, Breg št. 12.
Pridobninska napoved. Vsled ukaza delegacije ministrstva financ mora vsak obrtnik, trgovee itd. predložiti do ko n »c mesec* februarja napoved za odmero obče pridobnine. Vzorec, kako se izpolni ta napoved, se nahaja v knjigi »Uradnih vlog«;, ki jo je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani in velja 5 Din. V njej se nahajajo tudi zelo praktični vzorci /a napoved dohodnine in pridobnine, obsega pa tudi najrazličnejše druge uradne vloge na politične, vojaške, finančne, davčne in sodne urade. Knjiga bo slehernemu ob različnih prilikah kar najbolje služila.
Napoved dohodnine. Kakor poročajo časopisi, je rok za vložitev dohodninske napovedi podaljšan do konca februarja. Nihče naj ne prezre vložiti to napoved, da se izogne mnogim neprilikam. Kako je to napoved sestaviti, obravnava prav natančno Valentin Žunova knjiga pod naslovom »Dohodnina«, ki velja 4 Din. — Tudi Janko Dolžanov« knjiga »Uradnih vlog« obsega poleg najrazličnejših vlog na politične, vojaške, finančne, davčne in sodne urade zelo praktične vzorce za dohodnino. Ta knjiga stane 5 dinarjev. Obe knjigi se dobita v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani.
k Litargika. Nauk o bogočastnih obredih sv. katoliške Cerkve. S 40 slikami. Spisal Alojzij Stroj, stolni kanonil: v Ljubljani. Tretja izdaja. V Ljubljani 1922. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vezani uiiigi 17 Din. Že več kot leto dni ni bilo dobiti v knjigotržt%ru Strojeve Liturgike. Zato nam je pisatelj jaKo ustregel, da je priredil novo, tretjo izdajo. Kakor znano, se je knjiga odlikovala že v prv’h dveh izdajali po posebni točnosti in jasnosti. V njej najde?! vse, kar mora vedeti dobropoučen vernik o bogo-
častju. Tretja izdaja se ozira povsod na določbe novega eerkvenega zakonika, n. pr. glede zapovedanih praznikov, glede pogostega sv. obhajila bolnikov itd. V jako dobro izbrano berilo je nanovo sprejeta krasna Simon Gregorčičeva pesem »Svete petere rane Jezusove*. Popis stavbin-skega razvoja svetih krajev in njih olepšav smemo imenovati kratko zgodovino umetnosti; zlasti ta oddelek pojasnjuje mnogotere slike, izmed katerih jih četrtina predočuje predmete krščanske umetnosti iz domačih krajev, oziroma domačih umetnikov (n. pr. stolnica v Zagrebu, M. Langusov »Jezus na križu« itd.). Slike so v tretji izdaji na boljšem papirju in prav lepo odtisnjene. Cena Liturgike se srne v primeri r. drugimi knjigami imenovati jako nizka.
k Verska anketa u Beogradu i njeni zaldjnčci. Izdal dr. Rado Kušej, universi-tetni profesor v Ljubljani. Gospod avtor popisuje v lični brošurici potek verske ankete, katero je sklicalo ministrstvo ver v Belgradu. Anketa je bila informativnega značaja in se je obdelavalo trojno vprašanje: a) Pravni položaj vseh v ustavi priznanih konfesij, b) ureditev medverskega razmerja, c) ureditev gmotnega stanja verskih služabnikov. Gospod pisatelj Kušej pojasnjuje najprej prograrnne točke, potem navaja rešitev istih na podlagi tozadevnih zapisnikov, v katerih precizira vsaka kon-fesija svoje načelno stališče. V zadnjem oddelku se razpravlja o ureditvi kongrue in se navajajo razni tozadevni predlogi. Namen brošurice je, da napoti cerkvene kroge in centralno vlado, da se čimpreje odločijo za to ali ono možnost, kako osigu-rati obstanek cerkve in svečeništva in da se vsaki tozadevni načrt postavi a priori na pravno podlago. Na koncu poživlja gospod pisatelj vlado, da naj začne rešitev saj s tem, da prevede sedanjo kongruo na dinarske zneske, kakor se je to že zgodilo z vsemi uradniškimi plačami in da naj izplačuje kupone predvojnih posojil, ki tvorijo del dotacij cerkvenih službenih mest. Te obligacije se bodo morale prevzeti in cerkvi bi bilo zdatno pomagano, če bi se zplačilo odredilo čimprej. Knjižica stan«
5 dinarjev in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Socialni vestnik.
o Tečaj o negovanju dojencev — M možke. V Nemčiji se iz kruhoborstva vrši med moškim in ženskim učiteljstvom hud boj za razne službene postojanke. Žen-stvo zahteva, da mora biti vodstvo vseh dekliških šol v ženskih rokah, kar je po večini kulturnih držav ob sebi umevno. Temu se iz vseh sil upirajo sedanji in bodoči ravnatelji. Sploh se nemško učiteljstvo trudi, da bi dokazalo svojo neobhod-nost na dekliških šolah. To prizadevanje gre tako daleč, da so si dali učitelji na dekliški nadaljevalni šoli v Lipskem prirediti tečaj o — negi dojencev. Ko se je hotelo tega tečaja udeležiti tudi nekaj učiteljic, se jim je najprej odrekel sprejem; šele po dolgi razpravi so jim dovolili, da se udeleže tečaja.
Sospodarstvo.
—	Generalni inšpektorat finančnega
ministrstva objavlja, da se zbira vse gradivo svoj čas zadržanih 20 odstot. kronskih novčanic Avstro-ogrske banke in da se pripravlja izplačevanje priznanic. Čim bodo vsa dela končala, se začne z izplačevanjem. Kako se bo to izvršilo in kje, se bo naknadno objavilo.
Vsak naročnik naj pri-tfoM vsaj 2 nova! t
Izdaja konzorcij »Novega Ča.«».
Urednik in odgovorni urednik Franc KreniaT« Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
250 000 dolarjev sta eno »lilco. Ameriški slikar Artur G. Learned je prejel zgoraj navedeni znesek od predsednika Sladkorne družbe kubansko - ameriške, Roberta B. Harleya. Harleyu, ki je s sladkorno trgovino silno obogatel, je umrla edina hčerka, ki jo je jako rad imel. Ostala je očetu samo njena mala slika, ki jo je dal slikarju Learnedu s prošnjo, da bi po njej Izdelal veliko sliko
hčerke, kakor je bila v resnici. Slikar je vrlo dobro izvršil naročilo. Žalujoči oče je bil ves srečen in vesel Learnedovega umotvora ter mu je nakazal 230.000 dol.
Število dijaštva na nemških gimnaii-jah v češko-slovašlci republiki pada, število dijaštva na čeških gimnazijah pa raste. Nemci silijo zadnja leta bolj v obrtne šole, ker si obetajo iz njih lepšo bodočnost kakor iz gimnazij.
F. tSRUMAT Ljubljana
ta&omiii nilsro it
tiiit
po konkurenčni cen*.
Mesini trg 25 I.
S
PNEVMATIKA za AVTOMOBILE,
motofkolesa in bieiklje.
POLi^I OBROČI za toVofne vozove.
Gumijevi obroči za ekvipaže.
Vsi tehnični in kirurgični gumijevi izdelki.
Na]zDamenlle]ša svetovna umujeva tovarna.
par @
Pazite na znamko!
Glavni zastopnik za Slovenijo:
Tel. interurb. 599 Brzojavke: C0Dflpn6Q
HHNN0UER«
B,
Poljanska cesta 5.
E prometni zauod za premog UUBURHI
h M	prodaja	iz	slovenskih	premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
prima čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški in črni premog
Prometni zavod za premog d. i. ? Liljani, lanska ni. 19
Naslov:
Za pleskarska in ličarska dela
se najtopleje priporoča slavnemu občinstva in prečastiti duhovščini
ofof Tone Malgaj atat
pleskar in ličar :: Ljubljana :: Kolodvorska ulica 6.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■aaaaaaaaaaaaaaaB
Vzajemna zavarovalnica
v Ljubljani, Danajska cesta St. 17.
Sprejema v zavarovanje:
L Proti požara. 2. Zvonove proti razpoki fn prelomu. 3. Sprejema v novoustanovljenem živiTen-skem oddelku zavarovanji a.
SKojno Dremamo skupne težave!
Svoji t svojin!
RlHSKft CtSffl N .i
L
ZRRBR UODNIH SIL
ŽR6E't1LUIJ-?EZ0U)-HlSE-DlLE-IIIDUSTR.STnPBE*R0ST0VI= |B PROBUCUHI-ttaČRTI IH OBISK UIŽEH1BJB BBEZPIBČnO. Ei|
Nova založba
Ljubljana Kongresni trg št. 19.
^grešnem trgu št 2 novo vino po nizki ceni. — Hranilne vloge članov obrestuje po 5%. — Člani dobe 3°/ 0 ■■ agovni popust. — Pristopnina 10 kron, delež 100 kron. — Prijave sprejema pisarna na Kongresnem ■■■■■■ F^U S ^ VSC zac*ru^nc Prodaialnc* V Vašem interesu je, da postanete član, članica naše zadruge. ■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■aBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBa