Polemika zaradi vinjet skozi predor Markovec Joseph Valenčič o Slovencih v Hollywoodu Gorico zasedle dišeče stojnice JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 83 (21.320) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SOBOTA, 11. APRILA 2015 na iPadu, ko je časopis še v tisku □ Available on the App Store POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 971124 666007 50411 Na vrsti Jamlje, Devin, Trst... Danjel Radetič Na novem avtocestnem odseku A34 so začeli nameščati dvojezične smerokaze na območju sovodenjske in goriške občine; skupno jih bodo postavili dvanajst, tako da bo na goriški avtocesti končno zadoščeno določilom zaščitnega zakona o vidni dvojezičnosti. Namestitev dvojezičnih smerokazov pa ni prišla sama od sebe; potrebne je bilo kar nekaj vztrajnosti, kar najbolje ve Livio Semolič, ki je postopek spremljal v prvi osebi in je dalj časa spodbujal podjetje Autovie Venete, naj zadosti povsem upravičenim zahtevam po dvojezičnosti. S podjetjem Autovie Venete je sicer že v teku dogovarjanje za namestitev dvojezičnih tabel tudi na avtocesti A4 na območju doberdobske in devinsko-na-brežinske občine. »Duino« bo tako kmalu tudi Devin. Če beležimo pri družbi Autovie Venete pozitivne premike v uveljavljanju vidne dvojezičnosti, isto ne velja za cestno podjetje Anas. Pred štirimi leti so postavili dvojezične table na državni cesti št. 55 v sovodenjski občini, vendar z nameščanjem dvojezičnih smerokazov niso nadaljevali na Doberdobskem. V Dolu in še zlasti v Jamljah tako še vedno bodejo v oči zgolj enojezični kažipoti. Družba Anas je poleg tega upraviteljica avtoceste A4 med Sesljanom, Trstom in državno mejo pri Miljah. Tudi na tem območju pogrešamo marsikatero dvojezično tablo; očitno bo treba še naprej vztrajati in odločno zahtevati njihovo čim prejšnjo namestitev. & Terme Zreče oonostv otroke gorica-sovodnje - Podjetje Autovie Venete je včeraj začelo postavljati nove smerokaze Na avtocestnem odseku končno dvojezične table Dvojezični nazivi na odseku A34 v sovodenjski in goriški občini italija - Vlada Več denarja za socialo • ■ v • in za družine RIM - Vlada se je sinoči ukvarjala z dokumentom za gospodarski in finančni razvoj (kratica DEF). To je dokument, s katerim za prihodnja tri leta usmerja svojo proračunsko in makroekonomsko politiko. Iz dokumenta, tako kot sta ga predstavila predsednik Renzi in gospodarski minister Padoan, izstopa presežek 1,5 milijarde evrov, ki ga hoče vlada nameniti sociali in davčnim olajšavam za premožne sloje. Na 11. strani usd gorica (7VOÏ L iorl^ trihste trst opčine - Raziskovalci in novinarji mlajšega rodu Mladi o manjšini OPČINE - Svetle in temnejše plati manjšinske stvarnosti v besedah mladih. To je ponudilo včerajšnje srečanje o manjšini v očeh mlajše generacije, ki so jo v dvorani Zadružne kraške banke priredili Slovenski raziskovalni inštitut, Primorski dnevnik in Slovenski program ter redakcija Deželnega sedeža RAI za Furlanijo-Julijsko krajino. Govor je bil o položaju manjšine, iskanju možnosti za nadaljnji razvoj in delovanje ter nenazadnje tudi o željah mladih za uveljavljanje v manjšinskem prostoru. GORICA - Podjetje Autovie Venete je včeraj na avtocestnem odseku A34 začelo postavljati dvojezične smerokaze na območju sovodenjske in goriške občine. Med Sovodnjami in Štan-drežem bo podjetje Autovie Venete skupno postavilo dvanajst novih dvojezičnih tabel in kažipotov. Po zgledu sličnih primerov na Južnem Tirolskem in v Istri bodo slovenski naziv na smerokazih dobili le kraji, kjer veljajo določila o vidni dvojezičnosti, torej Gorica, Sovodnje in Trst, medtem ko bosta Videm in Gradišče ostala le Udine in Gradišča dlsonzo. »Postavitev novih smerokazov na odseku A34 je pomemben in otipljiv rezultat dela pravne posvetovalne delavnice SKGZ«, je ocenil Livio Semolič, ki je spodbujal postopek zamenjave smerokazov. Na 12. strani Trst: župan Cosolini obiskal Cogeco Na 4. strani Trst: prvi pristaniški odbor za D'Agostina Na 4. strani Slovenija in zagonetka z denarjem za ezule Na 5. strani Ženski kradli v ronški trgovini Na 12. strani PRAZNIK 25. APRIL INI. MAJ 24. 04. - 03. 05. 2015 Že od 98 €/ na osebo za 2 noči Obiščite Terme Zreče ter v času praznikov uživajte v zdravi domači kulinariki, se sproščajte v termalnih bazenih in savni ter se razvajajte ob pestri wellness ponudbi. 1 otrok do 12 let biva gratis, drugi otrok do 12. let biva 70% Ugodneje (v sobi z dvema odraslima osebama) Najkrajši čas bivanja: 3 dni/ 2 noči. ft Informacije: Terme Zreče, Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče T: 00386 3 75 76 000, E: terme@unitur.eu www.terme-zrece.eu MARINIGH POMLAD/POLETJE Trg Covour, 25 34074 - Tržič Tel in F« 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnem parkirišču rai3 - Film o Ilarii Alpi in Miranu Hrovatinu V ozadju umora orožje za Hrvaško? RIM - Državna televizijska mreža Rai3 bo drevi ob 21.30 predvajala do-kumentarno-igrani film »Ilaria Alpi -L'ultimo viaggio«, ki razkriva ozadje, domnevne vzroke in namiguje na odgovorne za eksekucijo novinarke Rai Ila-rie Alpi in snemalca Mirana Hrovatina. Kot je včeraj poročal dnevnik la Re-pubblica, naj bi film po 21 letih osvetlil še del zagonetnega ozadja umora dveh novinarjev marca 1994 v Somaliji. Ubili naj bi ju, ker sta prišla na sled pošiljke orožja, ki ga je ameriška CIA s sodelovanjem italijanskih državnih aparatov preko Somalije - v brk embargu ZN - pošiljala hrvaškim oboroženim silam med vojno v Bosni in Hercegovini. 2 Sobota, 11. aprila 2015 ALPE-JADRAN / raziskovalne ploščadi - V Piranu predstavili načrte izkoriščanja ogljikovodikov Hrvaška prepričuje Slovenijo in Italijo, da na Jadranu ne bo težav Delo: Italijani že črpajo 200 tisoč sodčkov nafte na dan, Hrvati pa zaostajajo PIRAN - V okviru Programa raziskovanja in izkoriščanja ogljikovodikov na Jadranu so hrvaški strokovnjaki v Piranu predstavili študijo okoljskih vplivov. Za slovensko morje vplivov ni, razen ob morebitni nesreči, pravijo v Zagrebu. Javno predstavitev študije o vplivih na okolje je pripravilo na Morski biološki postaji slovensko ministrstvo za okolje in prostor. Vodja sektorja za strateško presojo vplivov na okolje na ministrstvu Vesna Kolar Planinšič je pojasnila, da gre za strateški načrt, na podlagi katerega se bodo izvajale nadaljnje raziskave. Slovenija ni še nikoli sodelovala v tako zgodnji fazi tovrstnega načrta, je še dodala, je poročala TV Slovenija. Podobne pogovore vodi Hrvaška tudi z Italijo in Črno goro. Na Hrvaškem je trenutno dejavnih okoli 20 ploščadi, je povedala Barbara Doric s hrvaške agencije za ogljikovodike in dodala, da je od leta 2007 do leta 2013 proizvodnja nafte na Hrvaškem upadla za celih 28,5 odstotka, v Jadranu pa so zdaj odkrili neizkoriščen potencial. Prva faza raziskav bo trajala do pet let, na območju severnega Jadrana pa so določili osem raziskovalnih področij, je še povedala Doriceva. Mirko Mesaric iz družbe Ires ekologija je predstavil študijo o vplivu okvirnega načrta raziskav ter iz- koriščanja ogljikovodikov na okolje. V prvi vrsti gre za kumulativni učinek na že obstoječe vire hrupa zaradi plovil, je dejal Mesaric. Glede okoljskega vpliva na slovensko morje pa glede na razdaljo 17 kilometrov med najbližjim raziskovalnim območjem in slovenskimi območji Nature 2000 vplivov raziskav ni pričakovati, razen ob morebitni večji nesreči, je še poudaril. Hrvaški predstavniki so se izdatno trudili pomiriti sodelujoče na razpravi. Doriceva je zatrdila, da bodo popolnoma upoštevali vse evropske smernice, Mesaric pa je dodal, da je to šele prva v nizu študij, ki jih bodo še izvedli, ko se bo projekt konkretiziral. Zaščita Jadranskega morja je prioriteta in jo imajo stalno na očeh, upoštevali pa bodo tudi vsa priporočila iz študije, je še povedala Dorice-va in zavrnila vse namige, da naj bi bili koncesionarji za črpanje nafte že določeni. Pred zaključkom študije strateške presoje vplivov na okolje hrvaška vlada ne bo sklepala nobenih pogodb, je še zatrdila. Hrvaška ima z ogljikovodiki bogatejše morsko dno kot Italija, vendar počrpa le desetino tistih količin, ki jih Italija. Ima 133 vrtin in 19 ploščadi za črpanje, Italija pa 1358 vrtin, sto plinskih in 38 naftnih ploščadi in na dan načrpa po 200.000 sodčkov nafte, je v Delu zapisal Boris Šuligoj. Hrvaška ploščad za »iskanje« nafte na Jadranu arhiv slovenija - Po razrešitvi obrambnega ministra Vebra Razočarana SD ostane v vladi V stranki, ki jo vodi Dejan Židan, vsekakor računajo na preverjanje posledic prodaje državnih podjetij Predsednik vlade Miro Cerar Minister in vodja SD Dejan Židan »Zmagal je Karl Erjavec, ostali so vsi izgubili« LJUBLJANA - Dolgoletni politik in predsednik parlamenta Pavel Gantar meni, da je v aferi Veberkom največ iztržil predsednik DeSUS-a Karl Erjavec, ki je sprva govoril, da bodo podprli Janka Vebra, drugič se je postavil na stran premierja, potem je spet govoril, da ima Veber v nečem prav in da se bo DeSUS odločal o razrešitvi glede na vsebino argumentov na izredni seji, je dejal Gantar za RTV Slovenija. Edini zmagovalec v tej aferi je torej po njegovem Erjavec. Vsi drugi, ki so se »boksali v ringu,« Cerar, Veber in Tonin, so kar zadeva javno mnenje oz. ugled, tudi nekaj izgubili. V boksarskem rin-gu je tako, da nekaj daš, nekaj dobiš,« je bil še slikovit Gantar, ki meni, da je Erjavec pridobil moč in da se je verjetno okrepil tudi njegov položaj znotraj koalicije. Komentatorka Radia Slovenija Tanja Starič je prepričana, da udarni val mučne afere lahko pričakujemo pozneje, ko bo afera Veberkom v javnosti morda že pozabljena. Odnosi med koalicijskimi partnerji so močno načeti. To se bo pokazalo najpozneje jeseni, ko se bodo zaostrila pogajanja o delitvi proračuna. Vlada bo odslej veliko težje sprejela kakršno koli resno reformo. Socialni demokrati bodo še bolj nepopustljivi, ne samo pri prodaji premoženja, že zaradi lastne razočarane baze, ki bo politično klofuto težko pozabila. Konceptualne razlike med SD-jem in Cerarjevim SMC-jem, ki so bile vidne že doslej, lahko postanejo nepremostljivo. Tako razmajane koalicije, kot so pokazale prejšnje tri kratkotrajne vlade, nimajo dolgega roka trajanja, je prepričana Staričeva. LJUBLJANA - Predsedstvo stranke SD je soglasno potrdilo predlog predsednika Dejana Zidana, da SD kljub razrešitvi Janka Vebra s položaja obrambnega ministra ostaja vladna in koalicijska stranka. SD je po njegovem pomembna za nadaljnje projekte vlade, tudi za usklajevanje nacionalnega reformnega programa. »Počutimo se kot nepogrešljivi del te koalicije,« je dejal. Zidan je v izjavi za medije po včerajšnji seji predsedstva SD izpostavil, da ima koalicijski sporazum izrazito socialdemokratsko noto, ki jo varuje prav stranka SD »Verjamemo, da koalicija brez Socialnih demokratov ni možna,« je povedal predsednik SD in dodal, da v teh turbulentnih časih ne bi bilo mogoče razmišljati o koaliciji, ki bi jo v Državnem zboru zastopalo 45 ali 46 poslancev. Poudaril je, da se bo v prihodnjih dneh in tednih odločalo o načinu življenja v državi v prihodnjih letih. Končujejo se namreč priprave na sprejem nacionalnega reformnega programa, ki ga bo vlada obravnavala danes in ga kot osnutek predvidoma tudi sprejela, je pojasnil Zidan. Težji del naloge pa bo po njegovi napovedi priprava izhodišč za proračun za leto 2016. Ker država beleži gospodarsko rast, bodo v SD izhajali iz izhodišča, da naj se ta pozna tudi na standardu ljudi, je poudaril Zidan. Med prioritetami stranke je izpostavil izboljšanje statusa upokojencev, mladih in trajno brezposelnih. Omenil pa je tudi prihodnje projekte ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki bi zagotovili izboljšanje statusa srednjega sloja. Zgodba, ki se je v četrtek končala v DZ, je po besedah Zidana stran- ko sicer dodatno poenotila. V zadnjih tednih so bile vse odločitve sprejete soglasno, vključno z včerajšnjo, je pojasnil. Obenem pa so v SD postali še bolj pozorni na izpolnjevanje koalicijskega sporazuma s strani koalicijskih partnerjev, je povedal Zidan. Ob tem ni izključil potrebe po nadgradnji 25. člena sporazuma, ki je bil v razpravah o ministrovi razrešitvi predmet spora med Cerarjem in vodstvom SD. V SD sicer računajo, da se bo proces preverjanja posledic prodaje državnega premoženja nadaljeval. Rezultate procesa tega preverjanja pa je po besedah Zidana treba tudi upoštevati pri odločitvah v zvezi s tem. »Prodaja državnega premoženja ne more biti cilj sama po sebi. Cilj je dobro upravljanje državnega premoženja,« je prepričan Zidan, ki napoveduje, da se bodo v teh okvirih pogovarjali v prihodnje. Ob tem je predsednik SD še napovedal, da bodo s primerno organizacijo dela na obrambnem ministrstvu zagotovili, da kandidatov za prihodnjega obrambnega ministra ne bi izbirali v ihti. Vzeli si bodo čas, morda tudi tri tedne, in opravili pogovore s potencialnimi kandidati za Vebrovega naslednika oz. naslednico. Državni zbor, je kot rečeno, v četrtek na predlog predsednika vlade Mira Cerarja razrešil obrambnega ministra Vebra, in sicer zaradi subjektivne in objektivne odgovornosti za nezakonito, nepravilno in netranspa-rentno delovanje Obveščevalno-var-nostne službe ministrstva za obrambo. Veber je očitke zanikal in poudarjal, da je z naročilom analize posledic prodaje Telekoma Slovenije ravnal zakonito in državotvorno. (STA) slovenija Kako je z vojno škodo? Predsednik ZZB Slovenije TitTurnšek LJUBLJANA - Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja (ZZB NOB) »upravičeno pričakuje«, da bo vlada Mira Ce-rarja brez odlašanja pripravila zakon o poplačilu gmotne vojne škode. V pripravo zakona pa naj vključi koordinacijski odbor, ki bi ga poleg predstavnikov ministrstev sestavljali predstavniki pristojnih organizacij civilne družbe. ZZB NOB je v pisni pobudi, naslovljeni na Cerarja, spomnil, da je v zadnjem času v javnosti ponovno zelo izpostavljeno vprašanje poplačila materialne vojne škode, povzročene v času okupacije Slovenije med drugo svetovno vojno. Po njihovem je to vprašanje izpostavljeno povsem upravičeno, saj da je 70 let po osvoboditvi že skrajni čas za poplačilo te škode, kar so druge evropske države že zdavnaj uredile. »To je nedvomno zaveza države ne glede na to, kako so urejeni odnosi z Italijo in Madžarsko in ne glede na izid terjatev do Nemčije,« menijo v zvezi. Spomnili so tudi, da mineva 20 let od sprejema zakona o žrtvah vojnega nasilja, v katerem je bilo določeno, da bo povračilo gmotne vojne škode urejeno s posebnim zakonom. Kot pravijo, je v zvezi veliko članov, ki jim je bila priznana materialna vojna škoda, pa tudi dedičev umrlih takratnih oškodovancev. Zato gre po njihovem za občutljive interese tisočev oškodovancev iz vseh koncev Slovenije in nesporno dolžnost države, da končno reši ta problem. Kot piše v pobudi Cerarju, bi omejeni koordinacijski odbor vodila predsednica Društva izgnancev Slovenije Ivica Znidaršič, ZZB NOB pa bi v odboru predstavljal član predsedstva in predsednik koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja Jani Alič. Vprašanje poplačila škode iz druge svetovne vojne je nedavno odprla Združena levica. Njihova poslanka Violeta Tomic je na Cerarja naslovila vprašanje, kdaj bo vlada začela z aktivnostmi za poplačilo škode in kdaj bo pripravila zakon o poplačilu materialne škode oškodovancev te vojne. Po Cerarjevih besedah vprašanje odškodnin ni dokončno urejeno. Jasno pa je tudi drugačno stališče Nemčije, po mnenju katere je bilo to vprašanje že rešeno in so bile vse obveznosti Nemčije izpolnjene v času nekdanje Jugoslavije, ko ji je predsedoval Tito, je v odgovoru Tomicevi spomnil Cerar. Ob tem je premier zanikal očitke Tomiceve, da se Slovenija klanja Nemčiji, saj da prizadevanja za dobro medsebojno sodelovanje ne pomenijo klanjanja. Kot pravi, Slovenija tega dolga ni odpisala, dejstvo pa je, da moramo imeti za učinkovito uveljavitev dolga ugoden trenutek, okoliščine in sredstva. Grška vlada pa je ravno v teh dneh izračunala, da Nemčija iz naslova vojaških reparacij iz druge svetovne vojne Atenam dolguje skoraj 279 milijard evrov. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 11. aprila 2015 3 ilaria alpi in miran hrovatin - Nova odkritja v filmu, ki bo nocoj na 3. mreži Rai V ozadju umora najbrž pošiljka orožja za Hrvaško RIM - Državna televizijska mreža Rai3 bo drevi ob 21.30 predvajala dokumentar-no-igrani film »Ilaria Alpi - L'ultimo viag-gio«, ki z novimi odkritji in pričevanji obnavlja ozadje, domnevne vzroke in namiguje na odgovorne za eksekucijo novinarke Rai Ilarie Alpi in snemalca Mirana Hrovatina. Kot je včeraj poročal dnevnik la Repubbli-ca, naj bi film po 21 letih osvetlil še del zagonetnega ozadja umora dveh novinarjev marca 1994 v Somaliji. Nova dognanja, do katerih so se dokopali scenaristi in avtorji reportažnega filma, potrjujejo, da nikakor ni šlo za spodletel poskus ugrabitve ali ropa. Ilario in Mirana so morilci čakali v zasedi in ju namerno ubili, kjer sta s svojim raziskovalnim delom odkrila skrivnosti, ki ju ne bi smela. Ta ugotovitev ni nova in je po prvih poskusih prikrivanja že prišla na dan, nikoli pa ni bilo dokončno pojasnjeno, katere umazane posle sta novinarja odkrila v Somaliji in katere skrivnosti naj bi njuna zadnja reportaža razkrila svetu. Nocojšnji film, ki sta ga scenarista Claudio Canepari in Massimo Fiocchi za produkcijsko hišo Magnolia pripravila po enem letu raziskovanja in zbiranja novih pričevanj (z njima so pri realizaciji sodelovali še Mariano Cirino in Gabriele Gravagna ter novinarka Lisa Iotti), razkriva novo ozadje eksekucije. Rekonstrukcija potrjuje nekatere že znane domneve o vpletenosti tajnih služb in italijanske državne službe za mednarodno kooperacijo, avtorji filma pa so na osnovi novih pričevanj odkrili tudi, katere posle naj bi Alpijeva in Hrovatin razkrila v Somaliji. Tudi s pomočjo vira iz takratnih italijanskih obveščevalnih služb prihaja zdaj na dan, da je šlo po vsej verjetnosti za pošiljko orožja, ki jo je ameriška obveščevalna agencija CIA preko dveh mednarodnih prekupčevalcev namenila somalijskemu gospodu vojne Mohamedu Farahu Aididu. Posrednika tega skrivnega posla naj bi bila znana mednarodna prekupčevalca z orožjem, Si-rijec Manzer al Kassar in Poljak Jerzy Dembrowski. V resnici, razkriva danes film, pa ta pošiljka 5000 desantnih pušk in 5000 bojnih pištol ni bila namenjena Somaliji temveč hrvaškim oboroženim enotam v Bosni in Her- Ilaria Alpi in Miran Hrovatin v kraju Merca v Somaliji marca 1994, nekaj dni pred njunim umorom a. r . ciriello cegovini, ki so takrat bile pod embargom, ki ga je leta 2002 razglasil varnostni svet Združenih narodov. CIA naj bi s pomočjo italijanskih tajnih služb pošiljko namenila na videz v Somalijo, tam pa naj bi jo pretovorili na ladjo družbe Schifco, ki jo je italijanska kooperacija namenila Somaliji za potrebe ribolova ob Afriškem rogu. Podobno pošiljko naj bi že dve leti prej, junija 1992, pretovorili z latvijske ladje na Schifcovo ladjo v Somaliji, druga pošiljka pa naj bi po isti poti šla marca 1994 do iranskega pristanišča Bandar Abbas in od tam na Hrvaško. Ilaria Alpi je najbrž odkrila ali vsaj kaj posumila o tem ozadju, ko je pri sultanu v Bosasu v Somaliji spraševala, zakaj v tamkajšnjem pristanišču zadržuje drugo ladjo družbe Schifco, poimenovano Farax Omar. Ladja naj bi bila tam privezana kot jamstvo za izplačilo podkupnine sultanu za posredovanje pri ameriško-italijanski pošiljki orožja za Hrvaško. Ta je resnica, ki jo na osnovi mozaika novih pričevanj novinarjev, mož državnih aparatov in tudi nekdanjega pripadnika tajne organizacije Gladio ponuja nocojšnji reportažni film na 3. mreži Rai. Zanimivo ga bo gledati. M.M. Koprski Cimos sedaj lahko prodajo KOPER - Okrožno sodišče v Kopru je včeraj prejelo potrebno večino glasov za potrditev in uspešen zaključek postopka prisilne poravnave Cimosa. Zeleno luč za predčasno sklenitev prisilne poravnave so z oddanimi glasovi prižgale Abanka, DUTB, Gorenjska banka, Mednarodna finančna korporacija (IFC), NKBM, NLB, SID banka in država. Omenjeni deležniki s svojimi upniškimi deleži predstavljajo približno 93 odstotkov vseh glasov v razredu zavarovanih in približno 83 odstotkov med nezavarovanimi, so sporočili iz Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Uspešno zaključeni prisilni poravnavi zdaj sledi prodaja Cimosa v odprtem, preglednem in strokovno podprtem postopku, v katerem bodo svetovali strokovnjaki družbe Ernst & Young, ki so ključni novi lastniki izbrali soglasno, so še spomnili na DUTB. Sam postopek prodaje Cimosa naj bi sicer zagnali jeseni, zaključen pa bo predvidoma do konca prihodnjega leta. Cimos je v prisilni poravnavi od maja lani, sodišče pa je postopek, kot rečeno, uvedlo na predlog DUTB in največjih bank upnic. (STA) trbiž - Prometna policija aretirala tihotapca Poln avto cigaret Cigaret je bilo toliko, da so napolnile ves prostor v prtljažniku, pod armaturno ploščo ter med prednjimi in zadnjimi sedeži avtomobila prometna policija TRBIŽ - Včeraj ob zori je policijska izvidnica iz Amara na avtocesti A23 na območju občine Naborjet med rednim prometnim nadzorom ustavila avto, v katerem so nato odkrili poln prtljažnik cigaret. Že ob prvem pregledu dokumentov so ugotovili, da je potrdilo o plačilu avtomobilskega zavarovanja ponarejeno. Zaradi tega je sledil temeljitejši pregled, med katerim so v prtljažniku in pod sedeži odkrili pravcat zaklad za kadilce - skupno 571 konfekcij po deset zavojčkov cigaret znamke marlboro oziroma 114,2 kilograma pretihotapljenega tobaka. Voznika, 49-letnega Catalda Leggierija iz Taranta, so pri priči aretirali zaradi tihotapstva in ga pospremili v videmski zapor. Cigarete so zaplenili, prav tako tudi avto in ponarejeno dokumentacijo o zavarovanju. istra - Pristojno ministrstvo dokončno potrdilo že znano stališče Vinjeta tudi za predor Markovec Oster protest županov Kopra, Izole KOPER - Odgovor ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča, da hitre ceste Koper-Izola in z njo predora Markovec ni mogoče izvzeti iz vinjetnega sistema, po mnenju županov Kopra, Izole in Pirana pomeni skrajno sprenevedanje ministrstva in države. Kot so poudarili, je bila gradnja predora načrtovana zato, da se sprosti zelo pomemben del slovenske obale. Infra-strukturno ministrstvo je namreč sporočilo, da niso ugodili pobudi županov Izole in Kopra in da bo tako za vožnjo skozi predor Markovec na hitri cesti Koper-Izola potrebna vinjeta. Pri tem se sklicujejo na zakonodajo, ki ureja področje vinjetnega cestninjenja ter na načelo enakosti pred zakonom. Ob tem so glede pobude za prekategorizacijo obalne ceste med Koprom in Izolo na ministrstvu izrazili načelno podporo, a hkrati opozorili na zakonske omejitve. Župani Kopra, Izole in Pirana, Boris Popovič, Igor Kolenc in Peter Bossman, so v skupni izjavi ocenili, da Gašperšičev odgovor pomeni skrajno sprenevedanje ministrstva in države Slovenije. »Vsi vemo, da je bila gradnja predora Markovec načrtovana zato, da se z novo hitro cesto sprosti zelo pomemben del slovenske obale, ki se ga namesto za cesto nameni potrebam prebivalcev slovenske Istre in širše Slovenije,« so zapisali trije župani. Pri tem so istrski župani vseskozi ponujali rešitve, med drugim so predlagali, da bi sistem vinjet obstajal in Pirana, ki se tudi polemično sprašujejo, ali Osimska pogodba še velja ali ne na določenih odsekih, ne pa na odseku med Koprom in Izolo ter dalje proti Luciji, še posebej zato, ker se ta cesta danes konča sredi ničesar. »Če smo bili v Istri do sedaj med konci tedna in v poletnih mesecih priča zastojem, bo z odprtjem predora teh zastojev bistveno več, kar lahko razumemo kot svojevrstno podporo države turističnemu in drugemu gospodarstvu na tem območju,« so sarkastični župani Kopra, Izole in Pirana. Glede sklicevanja na načelo enakosti pred zakonom pa ocenjujejo, da ta »očitno velja samo takrat, ko to nekaterim ustreza«. Pri tem so spomnili na dejstvo, da vsi vozniki osebnih vozil plačujemo cestnino od Kozine proti Kopru, ne plačujejo pa cestnine vozniki tovornjakov in avtobusov, ravno tako ne plačuje cestnine tranzitni tovorni promet na relaciji Trst-hrvaška Istra. Kot poudarjajo, ne nasprotujejo plačevanju obveznosti za vzdrževanje cest, »ampak nasprotujemo načinu, ki naše avtoceste spreminja v prazna cestišča, in dodatno obremenjuje lokalne ceste«. Obenem od države zahtevajo tudi konkreten odgovor na vprašanje, ali Osimski sporazumi veljajo ali ne. Sporazumi med Italijo in Jugoslavijo iz leta 1975 med drugim predvidevajo, da obe strani potrdita svojo pripravljenost za nadaljnji razvoj gospodarskega sodelovanja s ciljem izboljšanja življenjskih pogojev mejnega prebivalstva obeh držav. Naarhivskem posnetku gradbišče predora Markovec, ki buri duhove v Istri 4 Sobota, 11. aprila 2015 APrimorski r dnevnik iz Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu pristaniški odbor - Komisar Pristaniške oblasti Zeno D'Agostino nakazal smernice za razvoj Sodobno pristanišče, ki gleda v prihodnost Na zasedanju soglasno izvolili novega generalnega tajnika Maria Sommarivo pristaniška oblast - D'Agostino Eno oko proti Žavljam, drugo oko proti Kopru Pristaniški odbor je ponovno zasedal v Lloydovem stolpu fotodamj@n Odobritev pristaniškega prostorskega načrta, rast pristanišča na mednarodni ravni in razvoj starega pristanišča so glavne smernice, ki se jih bo držala Pristaniška oblast v prihodnosti. To bo tudi najboljši način, da se Trst uspešno zoperstavi gradnji plinskega terminala v Žavljah. V Trstu bo tako nastalo sodobno pristanišče, ki bo v funkciji dežele Fur-lanije-Julijske krajine. To je povedal komisar Pristaniške oblasti Zeno DAgostino včeraj popoldne v Lloydovem stolpu, kjer se je prvič sestal pristaniški odbor pod njegovim vodstvom. Seja je po več kot enem letu ponovno potekala na sedežu Pristaniške oblasti, saj je DAgo-stinova predhodnica Marina Monassi zadnje seje prirejala v skladišču št. 26 v starem pristanišču. »Nisem se spominjal, kako lepo je tukaj,« je za- devo nazorno komentiral miljski župan Nerio Nesladek. Na seji pristaniškega odbora, ki so se je udeležili tudi deželna predsednica Debora Serracchiani (»DAgo-stino prinaša kakovostni skok za pristanišče,« je ocenila), pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Po-ropat in tržaški župan Roberto Coso-lini, so soglasno izvolili novega generalnega tajnika, čigar ime je predlagal DAgostino. To je bivši generalni tajnik Pristaniške oblasti v Bariju Mario Sommariva, s katerim je D'Agostino več let uspešno sodeloval. »Soglasna podpora je znak, da Trst in pristaniški odbor zaupata komisarju in moji osebi,« je dejal Sommariva. Prihodnost mesta je odvisna od pristanišča, je dodal in poudaril izreden razvojni potencial Trsta in dežele FJK. A.G. Tržaško pristanišče bo potrebno utrjevati in razvijati. Pomembno bo krepiti in nadgraditi obstoječo infrastrukturo in delovati na mednarodni ravni, morebiti tudi prek sodelovanja s koprskim pristaniščem. To je povedal komisar Pristaniške oblasti Zeno DAgostino, ki je ob robu seje pristaniškega odbora rade volje pristal na krajši pogovor. Katere bodo glavne strateške smernice za rast pristanišča? To so v bistvu krepitev obstoječe infrastrukture in še posebej izboljšanje dela v pristanišču, od raztovarjanja blaga do krepitve prometa glede trajektov in ladij za križarjenje. Po drugi strani bo pomembno čim prej sprejeti novi pristaniški prostorski načrt, ki predvideva gradnjo novih objektov. To mora imeti v tem trenutku prednost. Razvoj pristanišča bi lahko ovirala gradnja plinskega terminala v Žavljah... Res. Ravno zaradi tega je nujno čim prej odobriti regulacijski načrt, ker je to pravo orožje, da se zoperstavimo temu projektu. Prepričani smo, da gradnja uplinje-valnika ni v skladu s predvideno rastjo prometa in novimi razvojnimi dejavnostmi, od podaljšanja sedmega pomola do gradnje logistične ploščadi. Pri tem moramo tudi upoštevati, da pristojno ministrstvo ni iz- Zeno D'Agostino dalo okoljskega dovoljenja za gradnjo plinovoda, kar vliva dodaten optimizem, da ne bo prišlo do gradnje plinskega terminala. V zadnjem času je spet govor o sodelovanju s koprskim pristaniščem. Kakšno je vaše stališče? Naše delo je vselej v duhu sodelovanja. Jasno je, da delujejo terminalisti in pristaniški delavci v okviru ostre konkurence. Sodelovanje je torej mogoče, če so na obeh straneh jasni in prozorni pogoji. Glavni problem predstavljajo vsekakor danes železniške zveze. Jaz sem tehnik: zato nameravam prej ugotoviti, kakšne so predvidene naložbe in kakšno vlogo bi imeli obe pristanišči. Takrat bomo lahko pomislili na morebitno sodelovanje, seveda ob predpostavki, da mora imeti Trst od tega korist. A.G. Gibanje 5 zvezd: skupina Hera v rokah zasebnikov? Sprememba statuta skupine Hera bo dejansko predala družbo zasebnikom. Ko bi vnesli v statut nov način glasovanja, na osnovi katerega so lahko glasovi nekaterih delničarjev pomembnejši od drugih, bi namreč prešla last skupine Hera iz javnih v zasebne roke. To sta včeraj poudarila tržaška občinska svetnika Gibanja 5 zvezd Paolo Menis in Stefano Patuanelli, ki ugotavljata, da je to »zadnji del nadaljevanke, ki bo privedla do privatizacije javnih lokalnih storitev in razprodaje javnega bogastva«. Občine Bologna, Trst, Padova in Videm imajo v rokah 51 odstotkov delnic skupine Hera (katere članica je družba Acegas-Aps), pravita Menis in Patuanelli. Če pa bodo spremenili statut, se bo ta odstotek po njunem mnenju v roku nekaj let znižal na 35% delnic. Tržaški župan Roberto Cosolini skratka ni držal dane besede in klonil navodilom bolonjskega župana, sta še povedala Menis in Patuanelli. V Trstu odprli sezono križarjenj Včeraj se je v Trstu začela sezona križarjenj. Na potniški terminal je priplula Costa Mediterranea (Costa Crociere), ki sprejme 2680 gostov. V naše mesto je priplula po transatlantski plovbi, danes pa bo začela sezono križarjenj po Jadranskem morju. S to ladjo bodo tokrat v Trstu zabeležili 3600 gostov; 1400 se jih je izkrcalo, 2600 pa se jih bo danes vkrcalo. V strukturi potnikov prevladujejo Italijani, Švicarji, Francozi, Nemci, Avstrijci in Japonci. Na potniškem terminalu letos (od 11. aprila do 21. novembra) to ladjo pričakujejo triintridesetkrat, pri pomolu Bersaglieri pa bo zasidrana vsako soboto. Goste bodo peljale po hrvaškem, črnogorskem in grškem morju. gospodarstvo - Tržaški župan Roberto Cosolini obiskal slovensko družbo Ob srebanju kave spoznal Cogeco Župan je obljubil, da bo novega komisarja Pristaniške oblasti Zena DAgostina pozval, naj se sestane s podjetji iz kavnega sektorja Za župana Roberta Cosolinija bi lahko dejali, da je postal pravi »kofetarski« izvedenec. Pred poldrugim mesecem je obiskal tržaško podjetje Sandalj Trading Company, včeraj pa je »kofetkal« v podjetju Cogeco, ki se ne ukvarja le s trgovino in praženjem kave, ampak tudi s proizvodnjo kavnih aparatov, kavnih blazinic ter kapsul in trženjem blagovne znamke Qubik caffe. Prvega moža Občine Trst so sprejeli predsednik skupine Cogeco Boris Peric, odgovorni za prodajo Peter Starc, odgovorna za nabavo Alenka Obad in vodja razvojnega laboratorija Igor Švab. Slednji je županu ponudil različne mešanice kave; trdimo lahko, da je župan ljubitelj te poživljajoče pijače, saj je okusil kar štiri različne vrste in okuse. In to v relativno kratkem času! Najprej je okusil najbolj iskano in najslavnejšo med kavami; Jamaica Blue Mountain. Kava s pravim razmerjem med sladkim, kislim in grenkim, ničesar preveč ali premalo. Skratka, razen cene, popolna kava. Kilogram te kave namreč stane 80 evrov, z Jamajke pa jo uvažajo v dvokilogramskih lično oblikovanih lesenih sodčkih. Da je embalaža te kave izbrana in ekskluzivna, priča podatek, da se običajna kava spravlja v 60-kilogramske navadne žaklje. Testni obred se je nadaljeval z bolj običajno kavo Gourmet, sledila je Co- gecova mešanica Maestral, ki je narejena iz vrste kave arabica. Za konec pa še po-kušnja lastne blagovne znamke; Qubik kave, izbrane mešanice 100-odstotne kave vrste arabica. Ob srebanju kave je župan Cosolini izvedel marsikaj zanimivega o podjetju. Predsednik Peric je spomnil, da je celotna družba Cogeco lani ustvarila 30 milijonov evrov prometa. Tržaški del družbe je ustvaril 19 milijonov evrov, z blagovno znamko Qubik so ustvarili milijon in pol evrov prometa, z družbo Grimac, ki proizvaja in trži kavne aparate, in bolonj-skim podjetjem Emilpac za kapsule pa de- Igor Švab (levo) je za župana pripravil testni obred. Župan Roberto Cosolini (desno) je pokusil kavico pod budnim (in zadovoljnim) očesom predsednika Cogeca Borisa Perica fotodamj@n set milijonov evrov prometa. Cogecovi odjemalci so v Italiji, Sloveniji, Hrvaški, Avstriji in Albaniji. Zanimiv je tudi podatek, da je gospodarska kriza prizadela tudi kavni sektor. Kot sta razložila Obadova in Starc, se je pitje kave v barih in kavarnah v primerjavo s preteklimi leti drastično zmanjšalo; v povprečju beležijo 20% upad, v primerjavi s predkriznim obdobjem pa kar 40% upad. Za upad pitja kave v barih naj bi bila kriva predvsem množična uporaba kavnih aparatov in kavnih kapsul, s katerimi je opremljena večina pisarn in uradov. Zupan Cosolini je od gostiteljev želel izvedeti, s kakšnimi težavami se sreču- je njihovo podjetje. Obadova in Starc sta omenila predvsem poslovanje s pristaniščem, ki nikakor ni slabo, bi se pa lahko marsikaj izboljšalo, še posebej na področju konkurenčnosti cen. Predstavnikom podjetja je župan zagotovil, da bo novega komisarja Pristaniške oblasti Zena DAgo-stina še danes (včeraj) seznanil s prošnjami tržaških kavnih podjetij in ga prosil, naj se z njimi osebno sestane. »Navsezadnje je Trst cvetoče središče podjetniške dejavnosti po zaslugi kavnega sektorja,« je ponosno opozoril župan. Dotaknili so se tudi večnega problema, ki se tiče lokacije za bienalno kavno prireditev. Družba Co- geco je bila s potekom lanskega kavnega sejma v starem pristanišču zadovoljna, a je županu namignila, da »improvizirane« dvorane vseeno niso najbolj primerne. Zupan je na to opombo odgovoril, da se njemu primerno razstavišče zdi poslopje na IV. pomolu, v času sejma seveda z dodatnimi paviljoni, a kaj ko se je družba Trieste Terminal, ki upravlja prostore znotraj IV. pomola odločila za nenavadno upravljanje. »Govori se celo, da bodo v teh prostorih odprli telovadnico«, je začudeno pripomnil župan in dodal, da se bo potrudil, da bi tržaški podjetniki iz kavnega sektorja delali v čim boljših razmerah. (sč) / TRST Nedelja, 12. aprila 2015 5 prosek - Srečanje z vaškimi organizacijami pet let po podpisu protokola Prosecco Doc Še 12 mesecev upanja za Dom prosekarja Preteklo sredo je minilo pet let od podpisa protokola, ki je omogočil ustanovitev zaščitne vinske znamke Prosecco Doc. V šestdesetih mesecih po podpisu dokumenta na vinskem sejmu Vinitaly leta 2010 je proizvodnja penine, ki nosi ime po kraški vasi v tržaški občini, poskočila in s 330 milijoni prodanih steklenic lani presegla prodajo francoskega šampanjca. Njegov promet je znašal več kot tri milijarde (!!!) evrov. V brk temu zaslužkarskemu čudežu v Venetu in tistemu delu Furlanije-Julijske krajine (3.500 hektarjev), ki prideluje »proseško« penino, je ostal položaj območja, ki daje vinu ime, podrejen, ljudje, ki na njem gojijo trto, pa opeharjeni. Podobno opeharjena pa je bila tudi vas, ki je s svojim imenom drugim omogočila mi-lijardni vinski biznis. O tem je tekla beseda na prvoapril-skem srečanju s predstavniki vaških in stanovskih organizacij, ki ga je na sedežu za-hodnokraškega rajonskega sveta sklical rajonski predsednik Roberto Cattaruzza. V žalostno znanem protokolu je namreč na dveh mestih zapisano, da bo med pobudami v korist tukajšnjemu vinogradništvu tudi ureditev »Centra za promocijo penine Prosecco Doc« v istoimenskem tržaškem kraju (v točki »d« 2. člena protokola in v točki »c« 4. odstavka 3. člena). Dežela Furlanija-Julijska krajina je po nekajletnem obotavljanju vendar namenila 200 tisoč evrov za ureditev centra, in sicer v traktu poslopja Društvene gostilne na Pro-seku. Sredstva je odredila prejšnja, des-nosredinska deželna uprava predsednika Renza Tonda in takratnega deželnega odbornika za kmetijstvo Claudia Violina. Za primerno ureditev prostorov pa bi potrebovali še enkrat toliko sredstev. Na mar-čevskem srečanju predstavnikov Kmečke zveze s sedanjim deželnim odbornikom za kmetijstvo (in podpredsednikom deželne uprave) Sergiom Bolzonellom pa je slednji nakazal možnost »preusmeritve« tistih sredstev za »vinogradniške dejavnosti«. Izjava je udarila v vas kot strela z jasnega. Na rajonskem srečanju se je predsednik proseške Društvene gostilne Claudio Černjava vprašal, »ali jo ima Bolzo-nello s Prosekom.« Predstavnik Kmečke zveze Edi Bukavec je ocenil, da hoče »leva sredina odvzeti Proseku to, kar mu je dala desna sredina.« Deželni svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar je - kot izhaja iz zapisnika srečanja - opozoril, da bo deželni prispevek letos zapadel, če ne bo izkoriščen. Vzdušje na srečanju je postalo več kot živahno. Mnogo besednih puščic je bilo izpuščenih na račun politike in politikov, češ da se niso primerno angažirali za rešitev problema. »Krajevni politiki niso storili ničesar; tržaška pokrajinska uprava ni storila ničesar,« je - vedno na podlagi zapisnika - zarohnel predsednik Kmečke zveze Franc Fabec. Spomnil se je zadnje volilne kampanje za deželne volitve, ko je bil vsaj enkrat mesečno na telefonski zvezi s predsedniško kandidatko Deboro Serracchiani »da bi ji pomagal med volilno kampanjo«, in spomnil se je tudi obljub. »Po izvolitvi pa ni dobila petih minut za nas,« je bila njegova ugotovitev. Černjava pa se je obregnil ob slovenska deželna svetnika, in ju vprašal, »kaj sta naredila za Dom Pro-secca?« Predsednika Odbora za ločeno upravljanje jusarskega premoženja Bruna Rupla je zanimalo, ali je bil znani protokol sploh »registriran«, želel pa je tudi izvedeti, kaj je doslej storil Konzorcij za sanacijo Posočja, ki je tudi imenovan v protokolu, in sicer za »posege za sanacijo in ureditev zgodovinskih paštnov v kraškem bregu,« za kar je bil za leto 2010 predviden izredni prispevek v višini 500 tisoč evrov. Rajonski svetnik mešane skupine Ivo Starc je predlagal ustanovitev »vaškega odbora« (a brez Kmečke zveze), ki naj bi se lotil zadeve. Po dveh urah mestoma burne razprave je predsednik Roberto Cattaruzza vendarle iznesel dva tehtna predloga: prireditev tiskovne konference, na kateri naj bi javnost seznanili z zadevo in predvsem z zamudami pri uresničevanju znanega protokola, in prireditev javne skupščine vaščanov, na kateri naj bi se domačini izrekli, kaj storiti. Kajti: od podpisa protokola je minilo že 60 mesecev (pet let), v njegovem 4. členu pa je izrecno napisano, da protokol velja 72 mesecev, z dodatkom, da ga bo mogoče obnoviti »z istimi značilnostmi«. Veljavnost protokola se bo iztekla aprila 2016. Kaj potem? Na to vprašanje bodo morali odgovoriti tako v proseških, kot tudi - in predvsem! - v krajevnih političnih logih. M.K. Računalniški prikaz zunanje ureditve Doma prosekarja De Gioia na čelu pokrajinske komisije za prozornost Vodja svetniške skupine socialistične stranke PSI v pokrajinskem svetu Roberto De Gioia je novi predsednik pokrajinske komisije za prozornost. Na to mesto so ga imenovali drugi člani komisije in načelniki svetniških skupin desnosredinske opozicije v pokrajinskem svetu Massimo Romita in Claudio Grizon (Ljudstvo svobode), Giorgio Ret (Ljudstvo svobode-Lista Ret), Paolo Polidori (Severna liga), Stefano Martucci (Lista Dipiazza) in dosedanji predsednik Andrea Sinico. Člani komisije bodo z odločitvijo seznanili predsednika pokrajinskega sveta Mauri-zia Vidalija, ki bo poskrbel za ustrezen postopek. Predsedstvo komisije je namreč rotacijsko in pripada pokrajinskim svetnikom opozicije. V zadnjih 18 mesecih mandata bo komisija posvetila posebno pozornost postopku za predajo pokrajinskih pristojnosti deželnim oziroma občinskim uradom, je v imenu komisije povedal Grizon. Poskus vdora v krožek Miani Predsednik krožka Miani Maurizio Fo-gar je včeraj opozoril, da so neznanci v noči na petek skušali vdreti v prostore krožka. To je sad kampanj, ki slonijo na sovraštvu, je ocenil Fogar in napovedal, da bo z dogodkom seznanil javnost na shodih pri Stari mitnici danes ob 15. uri in v Ul. delle Torri ob 16. uri. prosek - Odprtje razstave o tržaških ulicah, poimenovanih po ženskah Ulice, ki vodijo k enakopravnosti Izziv svetnice Marie Grazie Villi: Ali ne bi lahko sedanjo Ul. Cadorna poimenovali po astrofizičarki Margheriti Hack? Udeleženci odprtja razstave na sedežu zahodnokraškega rajonskega sveta na Proseku fotodamj@n unija istranov - Zagonetka, ki »tiči« v Sloveniji Od kod denar ezulom? Iz slovenskih državnih blagajn naj bi doslej prišlo že 700 tisoč evrov Zagonetka, ki se je »rodila« v Sloveniji in ki jo je treba čim prej razvozlati. Massimiliano Lacota, predsednik ezulskega združenja Unione de-gli Istriani (Unija Istranov), je takole ocenil denar, ki so ga nekdanji ezuli iz slovenske Istre, danes italijanski državljani, dobili iz Slovenije. Šlo naj bi za neke vrste odškodnine za politično preganjanje, ki so ga utrpeli begunci pod Jugoslavijo. Odškodnine v skupni vrednosti okoli 700 tisoč evrov je doslej iz Slovenije dobilo več kot 1.500 ezulov. Paradoks je v tem, da na slovenskem pravosodnem ministrstvu o tem ne vedo ničesar (Lacoti je to uradno zagotovila Andreja Lang z direktorata za zakonodajo s področja pravosodja), denar ezulom pa je prišel iz Ljubljane. Kako in zakaj je skrivnost. Nekdanjim beguncem so odškodnine (nekateri so dobili celo 12 tisoč evrov, v povprečju gre sicer za precej nižje vsote) priskrbele nekatere slovenske odvetniške pisarne, ki so si za Massimiliano Lacota to uslugo seveda zaračunale provizije. Menda so sami odvetniki navezali stike z »oškodovanci«, ki se sedaj bojijo, da bodo morali vrniti prejeti denar. Seveda, če se bo izkazalo, da gre za nezakonite odškodnine. To pa morajo ugotoviti pristojne slovenske obla- sti, opozarja Lacota. Zadeva, ki je ne moremo oceniti kot goljufijo, ga zelo čudi. V Uniji Istranov sumijo, da se slovenski odvetniki naslanjajo na Komisijo za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki jo vodi Jože Dežman. Slednja vsekakor naj ne bi bila pristojna za ezulska vprašanja, še manj pa za zadeve, v katerih so vpleteni italijanski državljani. Lacota zatrjuje, da se je za pojasnila o tej zagonetki obrnil na levo in desno, nihče ne v Sloveniji in niti v Italiji pa mu ni pojasnil zakaj, kako in od kod ta denar iz Slovenije. Če je kdo, ki bi moral poskrbeti za odškodnine ezulom, je to Italija, in sicer na osnovi t.i. Rimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo iz leta 1983. Zaradi formalno še odprtega vprašanja vračanja nepremičnin ezu-lom, je ta odškodninski denar še vedno deponiran v luksemburški podružnici Dresdner Bank. S.T. Koliko »veljajo« ženske v primerjavi z moškimi na tržaškem topo-nomastičnem področju? Dobrih 5 odstotkov, nič več. Po ženskah je v tržaški občini poimenovanih 42 ulic in trgov, po moških 736. To brezno neenakopravnosti je od četrtka izpostavljeno na razstavi na sedežu zahodnokraškega rajonskega sveta na Proseku s pravšnjim, spodbudnim, morda celo optimističnim naslovom Ulice, ki vodijo k enakopravnosti. Pobudo zanjo je dala komisija za enake možnosti tržaške občine v sodelovanju s posameznimi občinskimi rajoni in združenji Toponomastica femminile in Fotografare-donna. Na ogled je bila že v Primčevi vili na Greti, za zahodnokraško izvedbo pa jo je občina - po izrecni zahtevi rajonskega sveta - obogatila s slovenskimi napisi. Na predstavitvi je tržaška pod-županja Fabiana Martini poudarila, da želi mestna uprava s to »potujočo razstavo« (na ogled bo tudi na sedežih drugih rajonov, maja bodo na vrsti Opčine) približati delovanje občine ljudem na širšem občinskem ozemlju. Po pozdravu rajonskega predsednika Roberta Cattaruzze je v slovenščini pozdravila Marina Grilanc. Njena rajonska kolegica Maria Grazia Villi je naglasila, da vodi pot do enakopravnosti med spoloma tudi preko prepoznavnosti ženskega dela sveta z uradnimi poimenovanji cest, ulic in trgov po zaslužnih predstavnicah nežnega spola. Doslej je ta čast dočakala večinoma svetnice. Mestna uprava je poimenovala sedem ulic po uglednih znanstvenicah m umetnicah, športnicah, političnih delavkah. Ulic in trgov, ki bi čakali na nova imena pa je malo, je opozorila Villijeva. V tej zvezi je svetnica postregla s pravcatim izzivom: pred štirimi leti je videmski župan črtal iz mestne toponomastike ime generala Luigija Cadorne, ki je med prvo svetovno vojno brezobzirno poslal mlade vojake v pravcat pokol. V Trstu je po Cadorni poimenovana ulica med Velikim trgom in Trgom Venezia. Ali je ne bi lahko poimenovali po Margheriti Hack? je namignila. M.K. 6 Sobota, 11. aprila 2015 TRST / repen - Občni zbor Zadruge Naš Kras Hvaležna zahvala Stojanu Udoviču Edi Kraus (desno) je predal priznanje sinu Stojana Udoviča Andreju fotodamj@n Najbolj svečan, pa tudi ganljiv trenutek četrtkovega občnega zbora Zadruge Naš Kras v repenski Kraški hiši je bil takrat, ko se je predsednik Edi Kraus s spoštljivimi besedami obeležil doprinos najstarejšega člana organizacije, Stojana Udoviča. »Ze od samega začetka, leta 1968, se je aktivno vključil v delovanje. S svojim prostovoljnim delom in tudi s prostovoljnim delom soproge, gospe Irme, sta se vključila pri organizaciji prvih kraških ohceti,« je poudaril Kraus, in se mu v imenu vseh članov zadruge zahvalil za nesebično pomoč ter mu čestital ob letošnjem pomembnem življenjskem jubileju. Ob slavljenčevi odsotnosti je cvetje zahvale prevzel njegov sin Andrej. Na skupščini je bil govor o kraški oh-ceti, kar je bilo - ob letošnji preložitvi - neizogibno. Repentabrski župan Marko Pisani je ocenil, da »izpad« ne gre jemati kot »tragedijo«, in menil, da je pomembno obdržati raven in pristnost te največje etnološke manifestacije Slovencev v Italiji. Predsednik Kraus je poročal o delovanju zadruge, ki se v celoti prekriva z delovanjem muzeja Kraška hiša. Od začetka aprila do konca oktobra je bila Kra- Dve šolski leti sta mimo od začetka projekta Beseda povezuje, prijateljstvo združuje, ki so ga sklenile snovna šola Bežigrad iz Ljubljane, osnovna šola Virgila Ščeka iz Nabrežine in Volksschule 24 iz Celovca. V tem času so potekale izmenjave učiteljev na didaktičnem razrednem področju, kar pomeni, da so bile v glavnem hospita-cije učitelj - učitelj. Pretekli četrtek so učenci 5. razreda iz Nabrežine obiskali sošolce 5 b razreda bežigrajske šole v Ljubljani. Tam je potekal Tehnološki dan posvečen Zemlji. Za učence iz osnovne šole Šček je bila to prava nova zgodba. Sedeli so v klopeh z ljubljanskimi sošolci in aktivno sledili pouku. Naravno so se vključili v delo, tako kot samo otroci zmorejo, in postali del tiste razredne skupnosti. Pouk je bil vsebinsko usmerjen v zgodovino našega planeta. Vsak učenec je imel plastični napihnjeni balon, ki so ga s tehniko collage prekrili s časopisnim papirjem. Vsak je potem pobarval svojo zemljo. Kaj lepšega! Ob zaključku likovnega izdelka jim je učiteljica Ingrid prebrala zgodbo o sivem in zelenem otoku. Pri tem so učenci bili aktivno soudeleženi, kajti razmišljali so v glavnem o onesnaženju tega našega planeta. ška hiša odprta ob nedeljah in praznikih, in to s pomočjo preko 100 članov zadruge, ki so zagotovili prostovoljno dežurstvo. Veliko je bilo povpraševanja za odpiranje izven urnika, predvsem za večje skupine in za številna televizijska snemanja, in vsem tem prošnjam je bilo ugodeno, je poudaril Krasu. Ucenci osnovne šole iz Nabreži-ne so bili naravno sproščeni in se kre-tali po šoli kot, če bi jo obiskovali vsakodnevno. Z ljubljanskimi sošolci so se takoj razumeli. Delovnega jutra je bilo konec in pred kosilom še 10 minut nogometa na šolskem vrtu in obvezna skupinska slika. Občutki so bili samo pozitivni. Ni šlo za nobeno tekmovanje, vendar za didaktično izmenjavo. Nedvomno so petošolci iz Nabrežine doživeli veliko izkušnjo, ki se jim bo menda obrestovala v mesecih in ostala bo neizbrisen spomin. Projekt poteka po vedni novih tirnicah. Povezava med šolami na tem nivoju je nedvomno bogatejša. Tudi ponudba samih šol je v tem smislu bolj pestra. Izmenjava dobrih praks je potrebna za poživitev šolskih stvarnosti vseh treh subjektov. Povezuje jih seveda jezik, ki je pa za nas na Tržaškem sila potreben prenove in prevetritve. S takimi projekti upamo, da bomo postopoma ponovno oživeli slovenski jezik, ki se je v zadnjih desetletjih le okrnil. Končno je Ljubljana oddaljena le 50 minut in verjamemo, da so tovrstne ponudbe prepotrebne za ohranitev jezika. (mm) Prav kar se kraške hiše tiče pa ostaja odprt problem kamnite strehe, ki pu-ša in zahteva korenit poseg. Zadruga je izdelala že okvirne načrte za sanacijo, pripravila predračun, tako bo lahko delo steklo že to leto, je napovedal predsednik zadruge Naš Kras Edi Kraus. M.K. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 11. aprila 2015 LEON Sonce vzide ob 6.27 in zatone ob 19.45 - Dolžina dneva 13.18 - Luna vzide ob I.32 in zatone ob 11.19. Jutri, NEDELJA, 12. aprila 2015 LAZAR VREME VČERAJ: temperatura zraka II,7 stopinje C, zračni tlak 1027,1 mb ustaljen, vlaga 67-odstotna, brezvetrje, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 11,5 stopinje C. d] Lekarne Od torka, 7. do nedelje, 12. aprila 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 - 040 367967, Ul. Mas-cagni 2 - 040 820002, Opčine - Nano-ški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 - 040 633080. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Čestitke Igor je nono postal in SEBAST-JANA bo pestoval. Vso srečo želimo vsi na Občini Zgonik. ELENA in MARINO se bosta danes poročila in njuno ljubezen potrdila. Srečno in veselo naprej jima želi MePZ in KD F. Venturini. 4u Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.30, 21.00 »Fast & Furious 7«. ARISTON - 16.30, 21.00 »La famiglia Belier«; 18.45 »Lettere di uno scono-sciuto«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 21.30 »Cold in July«; 18.30 »Dancing with Maria«; 20.00 »Bekas«. FELLINI - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Wild«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 20.15 »Suite francese«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Latin Lover«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Se Dio vuole«; 18.00, 21.50 »Third Person«. KOPER - PLANET TUŠ - 13.20, 15.20 »Bacek Jon film«; 14.00, 16.00 »Domov«; 13.00, 15.00, 17.10 »Domov 3D«; 13.45, 15.10, 16.10, 17.00, 18.00, 18.50, 20.00, 20.40, 21.00, 21.30, 22.40 »Hitri in drzni 7«; 19.10, 21.10 »Let domov«; 13.50, 16.25 »Pepelka«; 17.50, 22.00 »Sosedov fant«; 18.40 »Strelec: Krvava pogodba«; 19.40 »Trilogija Razcepljeni: Neupogljivi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Into the Woods«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »L'ultimo lupo«; Dvorana 2: 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Humandroid«; 15.30, 17.00 »Home - A casa«; Dvorana 3: 15.30, 17.00, 18.30 »Ooops! Ho perso l'arca«; 18.00, 20.20, 22.00 »Uno, anzi due«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.00 »Cenerento-la«; 22.00 »Fast & Furious 7«. THE SPACE CINEMA - 15.15, 16.30, 18.00, 19.00, 20.45, 21.45, 22.00 »Fast & Furious 7«; 19.30, 21.50 »Cenerentola«; 14.50, 17.15, 19.40, 22.05 »Human-droid«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »Se Dio vuole«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Uno, anzi due«; 15.10, 17.05 »Ooops! Ho perso l'arca«; 15.20, 17.25 »Home -A casa«; 19.20 »L'ultimo lupo«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.20, 19.45, 22.15 »Fast & Furious 7«; Dvorana 2: 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Humandroid«; Dvorana 3: 16.00, 17.50, 20.15, 22.00 »Se Dio vuole«; Dvorana 4: 15.30 »Home - A casa«; 17.15, 19.50, 22.10 »Into the Woods«; Dvorana 5: 15.00, 16.30 »Ooops! Ho perso l'arca«; 18.10, 20.15, 22.10 »La famiglia Belier«. 0 Prireditve KD KRAŠKI DOM vabi danes, 11. aprila, ob 20.00 v Kulturni dom na Colu, na zborovsko srečanje Pesem prijateljstva. Program bodo oblikovali: MoPZ Lipa iz Bazovice, združeni MePZ Repentabor in MePZ S. Maria di Lestans - Vox Nova iz Spilimberga. MUZEJ MINI MU TRST, v sodelovanju z Galerijo Murska Sobota in Združenjem Juliet, vabi na otvoritev razstave slikarja Matjaža Gederja danes, 11. aprila, ob 18.00 na Ul. Weiss, 15. Predstavil jo bo dr. Robert Inhof. Razstava bo na ogled ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16.00 do 18.00, do vključno 15. maja. Info na tel. 333-261153 ali info@mini-mu.it. SKD LONJER - KATINARA obvešča, da bo danes, 11. aprila, razstava »Lonjer, partizanska vas« zaprta za ogled, v nedeljo, 12. aprila, pa bo odprta od 16. do 18. ure. Nato bo na ogled do 30. aprila, ob sobotah in nedeljah, od 16. do 18. ure v prostorih ŠKC v Lonjerju. KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE bo v Športno kulturnem centru v Zgoniku v nedeljo, 12. aprila, ob 17. uri. Nastopajo: MoPZ Šempeter, PZ Tončka Čok, ZePZ Ivan Rijavec (Črni Vrh nad Idrijo), ZeVS Jezero (Doberdob), MoPZ Franc Zgonik (Branik), MePZ -/ Primorje (Ajdovščina) in Quercus Quintet. Koncert organizirajo SKD Rdeča zvezda in zahodnokraški pevski zbori v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev ter Občino Zgonik. SKD TABOR vabi na gostovanje SSG v nedeljo, 12. aprila, ob 18.00 v Prosvetni dom na Opčine. Predstava »Zlati prah v očeh« M. Košute. SKD PRIMOREC vabi na ogled veseloigre v narečju Avia cirkus v izvedbi dramske skupine SKD Slovenec v četrtek, 16. aprila, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. KOMISIJA ZA ENAKE MOŽNOSTI v sodelovanju z Okraji in združenji Toponomastica femminile in Foto-grafaredonna predstavlja razstavo o ženski toponomastiki na sedežu rajonskega sveta za Zahodni Kras na Proseku št. 159, do 17. aprila, ob ponedeljkih in sredah od 10.00 do 12.00 in od 14.30 do 16.30 ter ob torkih, četrtkih in petkih od 10.00 do 12.00. SKD SLOVENEC in Sekcija VZPI-AN-PI iz Boršta in Zabrežca vabita v petek, 17. aprila, v Srenjsko hišo (Boršt) na spominsko svečanost ob 70. letnici napada na bunker in proslavo ob 70. letnici osvoboditve. Sodelujejo: COŠ Fran Venturini Boljunec - Boršt - Pesek, recitatorji, MePZ Slovenec-Sla-vec. Slavnostni govornik: zgodovinar prof. Jože Pirjevec. KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE bo v Občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu v soboto, 18. aprila, ob 18. uri. Nastopajo: ZePZ Roža Portoroža, MoPZ DU Jagodje (Dobrava), ZePZ Zarek (Slap ob Idrijci), MePZ Triglav (Split), MoPZ Fran Venturini (Domjo) in Vokalna skupina Vinika. Koncert organizira SKD Fran Venturini v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Občino Dolina. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v nedeljo, 19. aprila, ob 20.30 v cerkev sv. Ivana na koncert Švedske zborovske glasbe. Nastopajo Komorni zbor Ave, Hillevi Martinpelto - sopran in Tilen Bajec - orgle. GODBENO DRUŠTVO PROSEK, ZPZ Prosek Kontovel in MoPZ Vasilij Mirk vabijo na Spomladanski koncert, ki bo v nedeljo, 19. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. MEPZ LIPA v sodelovanju s SKD Lipa vabi na Dobrodelni koncert v spomin na Aleksandra Ražma, ki bo v nedeljo, 19. aprila, ob 18. uri v športnem centru Zarja v Bazovici. Koncert bosta oblikovala MoPZ Glemonensis iz Humina (Gemona) in MoKS Stane Malič z Op-čin. Uvodoma bodo zapeli otroci OV Ubald Vrabec in MePZ Lipa. V ŽUPNIJSKI DVORANI v Nabrežini je na ogled tradicionalna razstava pirhov z vsega sveta do nedelje, 19. aprila. Urnik: ob sobotah od 16.00 do 19.00, ob nedeljah in praznikih od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. Razstavljeni bodo tudi keramični predmeti Gabriele Osbich Pison in umetniške fotografije Sonje Osbich. FOTOVIDEO TRST 80 sporoča, da je v prostorih Ljudskega doma v Križu na ogled fotografska razstava Nataše Peric »Poezija kontrastov«. Urnik od srede do nedelje od 11. do 14. ure in od 18. do 22. ure. KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE bo v Kulturnem domu Skala v Gro-padi v nedeljo, 26. aprila, ob 17. uri. Nastopajo: MePZ Skala Slovan (Gro-pada-Padriče), Skupina ljudskih pevk KD Mandrač (Koper), Vokalna skupina Glas (Bilje), Slovenski dom (Zagreb), Oktet Bori (Koče), MePZ Adriatic (Hrvatini). Koncert organizirajo KD Skala in zbori vzhodnega krasa v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev. PISANO V POMLAD - V Oddelku za mlade bralce NŠK, v Narodnem domu v Trstu, so do četrtka, 30. aprila, na ogled ilustracije Zive Pahor ob ponedeljkih in torkih, od 9.00 do 13.30 ter od srede do petka, od 13.30 do 18.00. SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n'G'ri-ci na ogled fotografske razstave »Naše žene in dekleta nekoč«, ki je nastala ob 8. marcu. osnovna šola virgil šček - Obisk Nabrežinski petošolci v Ljubljani »izdelali svet« Nabrežinski petošolci na obisku pri ljubljanskih vrstnikih / TRST Sobota, 11. aprila 2015 7 kraški dom vabi danes, 11. aprila ob 20.00 v Kulturni dom na Colu na zborovsko srečanje Pesem prijateljstva Program bodo oblikovali: MoPZ Lipa iz Bazovice združeni MePZ Repentabor in MePZ S. Maria di Lestans - Vox Nova iz Spilimberga. Ü3 Obvestila KD PRIMAVERA - POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - Spomladanski ekvinocij«, ki bo danes, 11. aprila, od 15.00 do 19.00 v prostorih SKD Igo Gruden v Na-brežini št. 89.Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapevtka dr. Lucia Lorenzi. Za info in prijave tel. št. 347-4437922 ali 334-7520208. KLINIČNA SOMATIKA - SKD Igo Gruden obvešča, da bo danes, 11. aprila, z začetkom ob 15. uri potekala v društvenih prostorih v Nabrežini 4-urna delavnica, ki jo bo vodil fizioterapevt Aleš Ernst. Info in vpis na tel. 3496483822 (Mileva). TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 11. aprila, ob 10. uri odhod avtobusa s Padrič za nastop na Bledu. ZSKD sklicuje 49. redni občni zbor, ki bo danes, 11. aprila, ob 10. uri v drugem sklicu v Kulturnem domu Jožefa Češčuta - KD Sovodnje, Prvomajska ul. 73. PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca in vaditeljica Sandra sporočata, da bo v aprilu vadba Pila-tesa v telovadnici nižje srednje šole potekala le ob torkih, od 19.30 do 20.30. SK DEVIN v sodelovanju z ZSŠDI vabi na 1. Pomladni pohod po stezi Mirka Škabarja iz Praprota v Repen v nedeljo, 12. aprila. Zbirališče in odhod od 8.30 do 10. ure v Praprotu pred avtobusno postajo. Poskrbljeno bo za povratni prevoz iz Repna. Pohod je primeren za vse in hoje je za približno 4 ure. SKD VIGRED organizira, v primeru zadostnega števila vpisanih, tečaj risanja za srednješolce in odrasle z akademsko slikarko Katerino Kalc, ki bo potekal v Štalci v Šempolaju. Prijave in info na tel. 380-3584580, tajni-stvo@skdvigred.org. AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov-Srenj v Tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora, ki se bo odvijala v ponedeljek, 13. aprila, ob 20.30 v sejni dvorani Mirka Špacapana na sedežu na Pa-dričah, v znamenju Zveze upravičenih posestnikov ustanovljene 12. aprila 1926. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Odbor za nagrado »Vstajenje« vabi v ponedeljek, 13. aprila, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na slovesno podelitev nagrade Vstajenje Juriju Paljku. Nagrajenca bo predstavila prof. Tatjana Rojc. Začetek ob 20.30. KRU.T IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 13. aprila, ob 18. uri v čitalnici NŠK, Ul. S. Francesco 20. Prijave in dodatne informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8. Tel. 040360072. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja praznik pokušnje domačega kruha in vina v soboto, 18. aprila, od 20. ure dalje. Vzorce belega in rdečega vina, ki jih bo strokovna komisija ocenila naj pridelovalci oddajo v društvu v ponedeljek, 13. in torek, 14. aprila, od 18. do 20. ure. Prva tri uvrščena vina vsake sorte prejmejo pokal in diplomo strokovne komisije. Prisotni na prazniku bodo ocenili prve štiri vsake sorte in jih nagradili s kolajno. Info na tel. 349-4599458; 040-411635. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA prireja tečaj obrazne joge (5 srečanj) ob sobotah, od 18. aprila, od 10.00 do 11.30. Vpisi do torka, 14. aprila. Omejeno število mest. Info in prijave na center.harmonija@gmail.com. CENTER OTROK in odraslih Harmonija organizira delavnice cake design, na katerih bodo učili otroke in odrasle kako se okrasi sladice. Delavnica za odrasle bo potekala v treh srečanjih, od 14. aprila, ob sredah od 17.00 do 19.00 na sedežu v Ul. Canova. Informacije in prijave na center.harmoni-ja@gmail.com ali tel. 320-7431637. DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS vabi na redni občni zbor v torek, 14. aprila, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, v Ul. sv. Frančiška. MAJENCA vabi na sejo z vaščani v torek, 14. aprila, ob 20.30 v prostorih kulturnega društva V. Vodnik v Dolini. SKD VALENTIN VODNIK - Majenca vabi vse domače likovnike in umetnike, na informativni sestanek v torek, 14. aprila, ob 18.00 v društvenih prostorih. Tel. št. 339-5963683 (Madda-lena). SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm vabi na pogovor ob temi »Novo v slovenski leksiki«, predstavitev novosti ob drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Sodelovali bodo: prof. dr. Andreja Žele, prof. dr. Majda Kaučič Baša, prevajalec Va-sja Bratina in pisatelj Marko Sosič. Srečanje bo v torek, 14. aprila, ob 17. uri v Narodnem domu, Ul. F. Filzi 14. MAŠA V ITISU (Ul. Pascoli 31) ob prazniku Velike noči s srečanjem z gosti bo v sredo, 15. aprila, ob 16.30 (ob 16.10 molitev rožnega venca). Sv. mašo s podelitvijo bolniškega mazi-ljenja bo daroval p. Rafko Ropret. Sodeluje slovensko občestvo župnije sv. Vincencija. Področni svet slovenskih vernikov s Trsta in Milj toplo vabi k udeležbi. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras prireja informativno srečanje »Pozor... na prevare« v sredo, 15. aprila, ob 15. uri na sedežu rajonskega sveta na Prose-ku št. 159. DRŽAVNA PROSTOVOLJNA CIVILNA SLUŽBA - ZSKD sporoča članom in mladim med 18. in 28. letom, da lahko kandidirajo za prostovoljno državno civilno službo preko ZSKD in neprofitnega združenja ARCI Servizio civile. Predvideno je zakonsko določeno nadomestilo za prostovoljno delo v trajanju 12 mesecev. Na voljo je 6 mest. Rok prijave do četrtka, 16. aprila, do 14.00. Info na sedežu ZSKD, Ul. S.Francesco 20 (II. nadstr.), tel. 040635626, trst@zskd.eu, www.zskd.eu ali na ARCI Servizio civile, Ul. F. Severo 31, tel. 040-761683. KMEČKA ZVEZA prireja tečaj za odgovorne pri izvajanju procedur samokontrole nad higieno živil z apli-ciranjem principov sistema HACCP. Tečaj bo potekal 16. in 21. aprila, od 18.00 do 21.00 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. Zveza vabi vse člane, ki še niso opravili tečaja ali ga morajo obnoviti, naj se prijavijo v uradih Kmečke zveze ali na tel. 040-362941. PRAVLJIČNA GOSTJA - Oddelek za mlade bralce NŠK prireja srečanje s pravljično gostjo, prevajalko in babico, Ireno Lampe, ki bo v četrtek, 16. aprila, ob 17. uri v Narodnem domu, Ul. Filzi 14. Vabljeni predšolski otroci in osnovnošolci! SKD S. ŠKAMPERLE vljudno vabi članice in člane na redni občni zbor v četrtek, 16. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v društveno dvoranico na Stadionu 1. maj (Vrdelska c. 7). OBČINA DOLINA - Odborništvo za proizvodne dejavnosti vabi vse olj-karje, ki želijo sodelovati na 18. razstavi oljčnega olja, da prinesejo vzorce (1 steklenico po 1/2 l in 1 steklenico 1/4 l ) na občinski sedež najpozneje do petka, 17. aprila. Za informacije tel. 040-8329245 ali cultura-kultura@sandorligo-dolina.it. SSO obvešča, da bo redni občni zbor v petek, 17. aprila, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ri-creatorio 2. ZSKD vabi člane na ogled svetovne razstave Expo Milano 2015 v petek, 15. maja. Rok prijave zapade 17. aprila. Prijave in informacije na 040-635626 ali info@zskd.eu. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira julija in avgusta poletni center pri morju v Grljanu (v slučaju slabega vremena bodo aktivnosti na sedežu združenja). Plavanje s potapljači v bazenu in v morju, laboratoriji in številne aktivnosti bodo razdeljene glede na starostno stopnjo in bodo namenjene otrokom od 3 do 14 let. Info in prijave na center.har-monija@gmail.com. NORDIJSKA HOJA - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da bo nadaljevalni tečaj, ki ga bo vodila prof. Loredana Kralj, potekal v soboto, 18. aprila, od 14.30 do 16.30 ter v nedeljo, 19. aprila, od 9.30 do 11.30. Vpisi na tel. 333-3616411 (od 14. do 15. ure). Za nov tečaj za začetnike, ki bo potekal v drugi polovici maja, bomo pravočasno obvestili. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Stru-njanu od 10. do 20. maja z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8 (II. nad.), tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Poreču od 20. do 30. junija. Informacije in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8 (II. nad.), tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Radencih, od 14. do 24. junija, z možnostjo individualnega prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje. Informacije in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8 (II. nad.), tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. ASD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje redni volilni občni zbor v prostorih telovadnice OŠ F. Bevk na Op-činah, v torek, 21. aprila, ob 18.30 v prvem sklicu in v sredo, 22. aprila, ob 18.30 v drugem sklicu. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut sklicuje občni zbor, ki bo v torek, 21. aprila, ob 15.30 v prvem sklicu in ob 16.00 v drugem sklicu, v dvorani Inštituta za slovensko kulturo v Špetru (Ul. Alpe Adria 67/b). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in zadruga »La Quercia« obveščajo, da bo lu-doteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16.00 do 18.00 in v sobotah od 10.00 do 12.00. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Za mesec april je predvidena delavnica: Pomlad je - ustvarjamo z naravnimi elementi. Za informacije tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8.00 do 13.00. GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 27. aprila, ob 8. uri v prvem in v torek, 28. aprila, ob 19.00 v drugem sklicu. Občni zbor bo potekal na sedežu, Ul. Montorsino 2. Dnevni red: uvodni pozdrav, poročila (predsedniško, tajniško, blagajniško in nadzornega odbora), razprava, odobritev obračuna 2014 in proračuna 2015, razno. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria onlus vabi na občni zbor v torek, 28. aprila, ob 10. uri v prvem sklicu in ob 17. uri v drugem sklicu na sedež društva v Trstu, Ul. Mazzini 46. SDGZ obvešča, da bo imelo na razpolago vstopnice za EXPO v Milanu po zelo ugodni ceni. Člani, ki bi želeli obiskati EXPO, naj javijo na in-fo@sdgz.it najkasneje do 30. aprila. V primeru zadostnega povpraševanja se bo priredilo tudi skupni ogled razstave. Datum bomo sporočili naknadno. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine in so dali v najem stanovanje, ki je bilo pred tem neoddano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon (2. stavek 6. člena DZ/6/2003). Prošnja do 4. maja, ob 12. uri izključno na obrazcu na www.comune.duino-aurisina.ts.it -news in na sedežu Socialne službe (Sesljan, Naselje Sv. Mavra 124), po predhodnem tel. dogovoru na št. 040-2017390. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je bil odobren razpis za izplačilo subvencije najemnine za l. 2014 za javne ali zasebne stanovanjske enote, razen subvencioniranih stanovanj (11. čl. zakona št. 431/1998 in 6. čl. DZ št. 6/2003). Vloge morajo biti izpolnjene do 4. maja, ob 12. uri z uporabo ustreznega obrazca na www.comu-ne.duino-aurisina.ts.it - news ali na sedežu Socialne službe Občine Devin Nabrežina (Naselje Sv. Mavra 124), po predhodnem tel. dogovoru na št. 040-2017390. FOTOVIDEO TRST80 vabi na zaključno prireditev foto-video natečaja Ota Hrovatin v petek, 8. maja, ob 20.00 v razstavni dvorani ZKB, Ul. Ricreato-rio 2, na Opčinah. AD FORMANDUM prireja tečaj poklicne kvalifikacije kuhar. Tečaj traja 1000 ur in vključuje dva meseca delovne prakse. Namenjen je odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi Furlaniji Julijski krajini. Izbor bo 17. maja: do takrat je mogoče vložiti kandidature. Zainteresirani se lahko zglasijo na tajništvu zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72 (tel. 040566360 ali info@adformandum.org). Vse informacije na www.adforman-dum.org. Turistične kmetije AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 12.04. Zaprto ob sredah. Tel. 040-391790 KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, SALEŽ 44, je odprt ob sobotah in nedeljah. Tel.: 040-229253 KMETIJA ŽAGAR JE ODPRTA v Bazovici do 12.4.2015. Vabljeni! 040-226382 Zaprto ob sredah. HI Osmice S Poslovni oglasi IŠČEM V NAJEM manjšo hišo na tržaškem Krasu. Tel.: 349-1593556 IŠČEMO ADMINISTRATIVNEGA SODELAVCA z izkušnjami v knjigovodstvu in upravljanju podjetij. Zahteva se odlično znanje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika. Več informacij o delavnem mestu na spletni strani www.euroser-vis.eu. Življenjepis pošljite na commer-ciale@euroservis.eu. VPELJANO PODJETJE IŠČE MLADO MOTIVIRANO OSEBO diplomirano v ekonomskih vedah za vodenje administrativnega oddelka. Prošnjo s curriculum vitae se sprejema na naslov elektronske pošte motivira-nost@gmail.com ' . Mali oglasi BLIZU OPČIN prodajamo kraško hišo (180 kv.m.) potrebno prenove, z velikim vrtom (2500 kv.m). Tel. št. 3405706725. DVE NERESTAVRIRANI starinski kraški omari, okrašeni z letvičenjem, prodam za 300 evrov. Tel. 338-6603682. PRODAJAM letne gume velikosti 165/70-14 v zelo dobrem stanju. Cena: 50 evrov (za vse štiri gume). Tel. št.: 335-5316286. PRODAM čebelarske potrebščine in sa-tnice žnidaršič. Tel. št. 335-6479875. PRODAM pohištvo za dnevno sobo -jedilnico in spalnico v dobrem stanju (baročni stil). Tel. št.: 333-6194326. V CENTRU KRIŽA dam v najem opremljeno stanovanje v lepi, preurejeni kraški hiši, 60 kv.m. Tel. 327-4429357. Prispevki BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. št. 040208375. DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. Toplo vabljeni. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. DRUŽINA PIPAN je odprla osmico v Samatorci. Tel. št.: 040-229261. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni. Tel. 040-327104. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. 040-229198. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. PAOLO PAROVEL IN BARBARA vabita na osmico v Mačkolje št. 33. Tel.: 040-231572. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 3488435444. V spomin na Orlando Carli vd. Berdon darujeta prijateljici Renata in Marju-ča 100,00 evrov za Godbo Viktor Parma - Trebče. V spomin na Srečkota Zobca daruje Ada Počkar 30,00 evrov za Sklad Lucchetta Ota D'Angelo Hrovatin. V spomin na drago sestrično Anico Bal-larini daruje Ivo Kralj z družino 50,00 evrov za šempolajsko-slivenski cerkveni pevski zbor. V spomin na nepozabne sosede Ado in Pierino Ban ter Vido por. Ban daruje Alberta Kralj 30,00 evrov za cerkev sv. Floriana pri Banih. V spomin na nepozabnega Oskarja Mil-kovica, starše in brate daruje Alberta Kralj 50,00 evrov za cerkev sv. Flo-riana pri Banih in 50,00 evrov za SKD Grad pri Banih. V spomin na našega dragega soseda Feliksa darujejo Barbara, Egon, Livio, Oskar in Vera z družinami 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s sabo 8 Sobota, 11. aprila 2015 TRST / kulturni dom v trstu - Srečanje s pisateljem Alessandrom D'Avenio » Duhovnik je lahko celo bolj nevaren kot sodnik« Najstniška leta: čas spreminjanja in hrepenenja, ko te prve ljubezni ne pustijo spati, ko ti je skoraj vse v izziv, šola pa neprizanesljiva mora... Če je na eni strani to verjetno eno izmed najlepših obdobij življenja, je po drugi strani to krhka življenjska faza, polna negotovosti. Najstniki torej nujno potrebujejo nekoga za oporno točko, ki zna odkrivati in spodbujati njihove še ne povsem izražene talente. Siciljski pisatelj mlajše generacije Alessandro DAvenia zna očitno s svojimi romani nagovarjati celo vrsto čustev najstniškega brstečega mikrokozmosa, kar dokazuje nabito polna velika dvorana Kulturnega doma, kjer so v četrtek pozno popoldne predstavili njegov zadnji roman Cio che inferno non e. Srečanje sta priredili Občina Trst in Knjigarna Ubik v sodelovanju s protimafijskim združenjem Libera. Z avtorjem se je pogovarjala deželna referentka združenja Maria Osenda. Iztočnica knjige so namreč dogodki okrog leta 1993 na Siciliji, ko je mafija ubila angažiranega duhovnika Pina Puglisija. Slednji je poučeval in hkrati služboval kot duhovnik v enem izmed najbolj nevarnih predelov Palerma, t.j. Brancaccio. Mafija ga je označila kot nevarnega, v kolikor je znal za sabo potegniti mlade. »Znal je vžgati iskrico, ki jo vsak najstnik oz. najstnica nosi v sebi. S tem, da ti je podaril nasmeh in svoj čas, je neposredno poudaril, kako je zanj tvoje življenje pomembno,« je dejal DAvenia. Ko so ubili njegovega ve-roučitelja, je na lastni koži prvič srhljivo dojel grozovito razsežnost mafije: »Razumel sem, da je mafija nekaj, kar zadeva vse nas. Na Siciliji je že samo pojmovanje očetovstva povsem izkrivljeno. Oče je na eni strani duhovnik (padre) na drugi strani pa mafijski voditelj (padrino).« Puglisi ali 3P (Padre Pino Pugli-si), kakor ga poimenuje glavni junak romana 17-letni Federico, je skušal mladim nuditi drugačno bodočnost. Želel je, da razmišljajo avtonomno in da se tako znajo upreti sistemu kontrole, v katerem živi celotna tamkajšnja družba. »Duhovnik je torej v očeh mafijskih pristašev lahko celo bolj nevaren kot sodnik,« je poudaril Ales-sandro DAvenia. »Prava revolucija gre od spodaj navzdol, moč dobiva postopoma, od posameznika do posa- NEDELJSKE MATINEJE V SSG v sodelovanju z Glasbeno matico KVINTET TROBIL TOSCANINI v nedeljo, 12. aprila, ob 11.00 Foyer balkona SSG meznika.... « Ob tem je nato izpoz- stavil, kako je spodbujanje mladih, glavna naloga vseh vzgojiteljev. Sam se kot profesor italijanščine, latinščine in grščine namreč vsakodnevno spopada z zapletenim doživljanjem mladostnikov. Številnim profesorjem in dijakom nižjih oz. višjih srednjih šol je s širokoustnim nasmehom svetoval, naj se stalno preizkušajo v vsem, kar jim je v veselje. Vsak trenutek, ki ga ne preživimo pred ekranom pametnih telefonov, je dandanes povsem dra-gocen.(vpa) Alessandro DAvenia (levo) in Marina Osenda fotodamj@n boljunec - Franko Mingot ga je odkril pri prenovi poslopja Rimski vodovod na Gorici Skupina 35-55 SKD Prešeren priredila zelo obiskan ogled zasteklenih ostankov vodovoda Vse kaže, da je Boljunec ... najbolj rimska od vseh vasi na Tržaškem. To je že pred leti ugotovil arheolog Stanko Flego s svojimi raziskovanji in najdbami utrdb in rimskega časa na območju Koromačnika, ki so postala zadnje tedne v »uradnem« trstu spet aktualna. Dodaten dokaz o prepletanju Boljunca in starega Rima pa predstavlja najdba dela rimskega vodovoda, in to kar na boljunškem osrednjem trgu Gorici. Ali bolje pod poslopjem ob trgu. Ko je domačin Franko Mingot začel prenavljati poslopje tik ob pekarni Ota, ni niti zdaleč pomislil, na kaj bo naletel. Pri izkopu prostora za garažo je v globini kakih štirih metrov na- Levo pogled na zasteklene ostanke rimskega vodovoda na domu Franka Mingota; desno: udeleženci obiska so pozorno sledili ogledu fotodamj@n letel na še kar lepo ohranjeno kamenje, vklesano v vodovodni sistem, kakršnega so poznali v rimskih časih. Pri izkopu so delavci odkrili tudi nekaj človeških kosti, kar arheologov ne čudi, saj so se pozneje posluževali prav vodovodov za pokop umrlih. Mingot je bil do najdbe izpred nekaj tisočletij zelo spoštljiv. Dal je dvigniti kamenje, ga lepo očistiti, in potem, ko je bilo čisto, ga je spet vdelal tja, kamor je stoletja spadalo. Ob strani je namestil svetila, vse pa je nato dal prekriti z debelim neprebojnim steklom. V to steklo in vse, kar je v njem sedaj čudovito ohranjeno, se je v četrtek zvečer zagledala res številna skupina domačinov, mladih in manj mladih, ki so na pobudo Skupine 3555 SKD France Prešeren prišli na ogled »Mingotovega vodovoda.« Sam lastnik jim je - kot pravi Cicero - razkril, kako je prišlo do odkritja, kaj vse je bilo opravljeno in kako se je odločil, da na tako svojstven način »obelodani« ostanek iz rimskih časov. Vse je popestril s prikazom vrste fotografij o najdbi. Obiska sta se udeležila tudi sam Stanko Flego in arheolog pokrajinskega muzeja iz Kopra Matej Zupančič, ki swta na poznejšem srečanju v društvenih prostorih časovno locirala Boljunec in Dolino Glinščice v rimski čas. M.K. sejem prosti čas Dolinska občina v Celovcu Občina Dolina sodeluje te dni na sejmu za Prosti čas- Freizeit messe v Celovcu, ki se bo zaključil jutri. Sejem je namenjen obiskovalcem/kupcem iz širšega območja, tudi iz Slovenije in Italije, zato je eden najpomembnejših sejmov v Južni Avstriji. Občina predstavlja na prireditvi svoj prostor, naravne znamenitosti naravnega rezervata Doline Glin-ščice in svoje proizvajalce, ki sodelujejo pri standu konzorcija Promo-Trieste; poleg njih so na istem mestu prisotne še druge stvarnosti, ki delujejo v tržaški pokrajini (Občina Devin Nabrežina, Skupina Grmada/Her-mada, Ustanova Velike jame pri Bri-ščikih Grotta Gigante, Mathitech Engineering Group s.r.l. Bikeways). V standu je poseben prostor namenjen naravnemu rezervatu Doline Glinščice s promocijo turistične ponudbe rezervata, s njegovimi stezami, informativnimi točkami in dejavnostmi, ki jih nudi predvsem z vodenimi izleti. Poleg tega so na razpolago informacije o značilnih krajevnih proizvodih in o podjetjih, ki sodelujejo pri pobudi, to so podjetja Fior-Rosso, Kocjančič, Ota, Parovel, Starec in Zobec. Nekatera podjetja so na sejmu tudi dejansko prisotna in bodo osebno prikazala svojo dejavnost. Danes ob 11. uri bo prisotno podjetje Fiorrosso, ob 14. uri podjetje Ota in ob 16. uri podjetje Zobec. Občina torej se še naprej zavzema za čimboljšo promocijo svojega prostora, tako iz zgodovinskega, kot naravoslovnega in enogastronom-skega vidika. Vedno več je namreč Avstrijcev, ki prihajajo v Dolino Glin-ščice in sejem v Celovcu je pomembna priložnost, da se seznani čimveč ljudi o možnostih, ki jih občina Dolina s svojimi naravnimi znamenitostmi nudi. Obiskovalci se namreč lahko s spoštovanjem približajo rastlinstvu in živalstvu naravnega rezervata, nato pa se prepustijo gostoljubnosti krajevnih gostincev ter uživajo v odličnih proizvodih, ki jih ta zemlja daje. Jutri sprehod po Dolini Glinščice Tri leta po vsiljenem posegu v Dolini Glinščice s poseko številnih dreves ob rečni strugi prireja politično združenje levice Trst za Ciprasa jutri sprehod po Dolini Glinščice, da bi preverili sedanje stanje tega naravnega bisera v dolinski občini in to, kar bi morali storiti, za zaščito tamkajšnjega naravnega okolja. Zbirališče ob 11. uri ob koči Premuda. sv. ivan - Razstava pomurskega grafika, ilustratorja in lutkarja Tomaž Geder v galeriji mini mu Umetnik iz Gornje Radgone sodi v generacijo sedemdesetih let - V likovno ustvarjanje ga je uvedel... Miki Muster BLAGAJNA SSG: od ponedeljka do petka 10.00-15.00 in uro in pol pred začetkom predstave Tel. 040 2452616/ brezplačna številka 800214302 www.teaterssg.com V galeriji mini mu v parku nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu (Ul. Weiss 15) bo danes prireditev z izrazito pomurskim predznakom. Svoja dela bo dal na ogled grafik in ilustrator iz Gornje Radgone Tomaž Geder, umetnika pa bo predstavil direktor Galerije Murska Sobota Robert Inhof. Tomaž Geder, ki sodi v generacijo, rojeno v sedemdesetih letih, je likovni pedagog na osnovni šoli v Murski Soboti, za njegov pristop k poučevanju pa je bistveno tudi delo v ateljeju, saj se ta energija in motiviranost odražata tudi v razredu. Za likovno ustvarjanje se je odločil že kot otrok, potem ko je prebral nekaj stripov Mikija Mustra, ki mu jih je podaril oče. Kreativni Pomurec, ki se ukvar-j a z grafiko, ilustracijo in lutkar-stvom, je že veliko razstavljal doma in na tujem in je za svoja dela dobil kar nekaj priznanj. V tržaški galeriji bo tokrat dal na ogled dela, v katerih se beseda prepleta s sliko in z risbo. Že Diderotova in dAlember-tova Enciklopedija je pokazala, da so podobe bistvene za znanje, ker besede vselej ne pojasnijo vsega in je ilustracija včasih veliko bolj razumljiva od tisočih besed. Slike Matjaža Gederja, je zapisano v predstavitvi združenja Juliet, ki razstavo prireja, priklicujejo v spomin prav ta pristop, po katerem je beseda lahko nadomestek podobe. Raznolikost v kompoziciji figur je tolikšna, da daje vtis vizuelne slovnice, katere pravila se stalno razvijajo. Raznolikost govorice postane v Gederjevem primeru raznolikost predstavljenih podob, vendar gre za raznolikost v ponavljanju kot se v govoru ponavljajo pridevniki, samostalniki in glagoli. Na Gederjevih slikah se pojavlja vrsta razpoznavnih podob, ki jih avtor obravnava s široko paleto prijemov, ki jo omogoča likovna govorica. Umetnikova domišljija umešča predmete v realni svet, včasih pa jih prestavlja tudi v nadrealistične situacije. Gre za nepričakovan in presenetljiv red, v katerem je vse mogoče, v katerem je vse izpostavljeno preobrazbi ali naravni kontrapoziciji. Vse to pa sodi v umetnikov miselni svet, v katerem imajo podobe mnoge notranje pomene. Večer (začetek ob 18. uri) prireja organizacija Juliet s pokroviteljstvom tržaške pokrajine, za zakusko pa bo poskrbelo kmetijsko podjetje Sandija Škerka. Razstava bo odprta do 15. maja in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16. do 18. ure. (vt) / MNENJA, RUBRIKE Petek, 10. aprila 2015 9 SLOVENIJA TA TEDEN Grenko spoznanje ob obletnici Darja Kocbek V času, ko sta se predsednik levo-sredinske vlade Miro Cerar in zdaj že razrešeni obrambni minister Janko Veber prepirala, kateri je kršil kateri zakon, so državljani Slovenije od državnega statističnega urada izvedeli, da so jih dosedanje vlade zadolžile za 30,1 milijarde evrov. To pomeni, da je danes sleherni od dveh milijonov Slovencev dolžan 15 tisoč evrov, kar je 15 povprečnih neto plač oziroma 27 minimalnih neto plač. V lanskem letu se je dolg države po podatkih statističnega urada povečal za 4,7 milijarde evrov, kar pomeni, da sta prejšnja levosredinska vlada Alenke Bratušek in sedanja levosredinska vlada Mira Ce-rarja vsakega državljana dodatno zadolžili za 2350 evrov. To sta dobri dve povprečni neto plači oziroma slabih pet minimalnih neto plač. Konec letošnjega leta bodo Slovenci dolžni še več. Pred dobrimi tremi tedni je finančni minister Dušan Mramor prvič v zgodovini države izdal 20-letno obveznico. Z njo je javni dolg povečal še za 1 milijardo evrov. Do takrat so imele najdaljšo dobo za poplačilo 15-letne obveznice, ki so bile izdane leta 2011. Mramor je državljanom pred izdajo 20-letne obveznice razložil, da na finančnem ministrstvu spremljajo razmere na trgih in poskušajo refinancirati oziroma financirati finančne potrebe, ko je to najbolj ugodno. Obrestna mera za 20-letno obveznico je 1,55 odstotka, v preteklosti pa se je slovenska država že bila prisiljena zadolževati po 5- in 7-odstotni obrestni meri. Konec oktobra lani, ko je finančno ministrstvo nazadnje pred tokratno zadolžitvijo za 20 let, izdalo 7-letno obveznico v višini ene milijarde evrov, so tuji kupci zahtevali obrestno mero 2,25 odstotka. Ekonomist Mojmir Mrak, ki pozna pogoje, pod katerimi mednarodne finančne institucije kupujejo obveznice, s katerimi se zadolžujejo države, pravi, da je le malo možnosti, da bi finančni minister z novim kreditom lahko predčasno odplačal stare dolgove z bistveno višjo obrestno mero. Nekaterih teh kreditov po Mrako-vih besedah sploh ni mogoče predčasno odplačati, pri nekaterih se to zaradi pogojev, ki so jih postavili tuji posojilodajalci, najbrž ne bi splačalo. Mrak je tako državljanom dejansko pojasnil, da jih Mramor ni dodatno zadolžil zato, da bi jim zmanjšal breme za odplačilo obresti. Lani je moral tujim posojilodajalcem zanje odšteti 1,4 milijarde evrov, letos jim bo predvidoma moral nakazati 1,5 milijarde evrov. Več, kot je treba odšteti za plačilo obresti, manj v državnem proračunu, ki znaša okrog 10 milijard evrov, ostane za financiranje dejavnosti za državljane. Po podatkih statističnega urada so se lani v proračunu najbolj zmanjšali izdatki za subvencije, sredstva za zaposlene in socialna nadomestila, povečali pa so se izdatki za obresti in za bruto investicije v osnovna sredstva. Zadolžitev z 20-letno obveznico, za katero bo treba tujim kupcem do leta 2035 plačevati obresti, je po pojasnilih finančnega ministrstva namenjeno financiranju državnega proračuna letos in v prihodnjem letu. Do izdaje te obveznice so v levosredinski vladi Mira Cerarja zagotavljali, da se za potrebe izvrševanja proračuna za letošnje leto ne bo treba na novo zadolžiti. Cerarjeva vlada seveda ni prva, ki je morala obljubo, da državljanov ne bo na novo zadolževala, tako kmalu sneti. Prav tako ni prva, ki se ji ne zdi potrebno, da bi to zmoto državljanom pojasnila. To pojasnilo ne bi bilo preprosto, saj bi finančni minister in ministri, pristojni za posamezne resorje, morali ob tej priložnosti državljanom tudi razkriti, za katere naloge še ne vedo, kje bodo vzeli denar. Nekaj lukenj je sicer že znanih od februarja, ko je vladna koalicija v državnem zboru sprejela rebalans letošnjega proračuna, a vse bolj očitno je, da ne bo ostalo samo pri teh. Finančni minister je ob pripravi nacionalnega programa reform, ki ga mora vlada do konca tega meseca poslati bruseljski evropski komisiji, to posredno že priznal z besedami, da bo treba ohraniti nekatere varčevalne ukrepe dalj časa, kot je bilo predvideno. Vlada v ta program seveda ne bo napisala, kar bi koristilo državljanom, ampak tisto, za kar misli, da ji bo v Bruslju prineslo pohvalo. Da je postavljanje lastnih koristi politikov pred koristi za državljane glavni razlog za sedanje težave Slovenije, so v tem tednu, ko je bila državna proslava ob 25. obletnici prvih večstrankarskih volitev, ugotavljali nekateri nekdanji politiki. Socialni demokrat Miran Potrč je za nacionalni radio dejal, da bi politiki morali manj misliti nase in več na to, kaj je v dobro vseh državljanov. Janez Lampret, krščanski demokrat iz desnosredinske koalicije Demos, pravi, da politiki danes ne poznajo več naroda, ker vidijo samo svoj žep in nas tako vodijo iz dneva v dan v propad. Vsi, ki so bili izvoljeni leta 1990, so v en glas zagotavljali, da niso mislili, da bo Slovenija skrenila s poti, ki so jo takrat imeli v mislih. Tako so mislili tudi državljani, ki so danes bogatejši le za spoznanje, da večstrankarski sistem ne zagotavlja hkrati tudi blaginje. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu kras V gostilnah se je začel mesec špargljev KOMEN / SENOŽEČE / SEŽANA - V kraških gostilnah in turističnih kmetijah se je včeraj začel Mesec špargljev. Tri domače gostilne in tri turistične kmetije bodo do 10. maja goste razvajale z različnimi jedmi in špargljev, v začetku pretežno divjih, v naravi nabranih zelenih rastlin, je za STA povedala Aleksandra Pelicon iz Coljave. Če bo sezona divjih špargljev do zaključka meseca špargljev že minila, bodo le-te nadomestili z zelenimi gojenimi šparglji. Marljivi gostinci bodo pripravljali različne in inova-tivne jedi iz teh zdravih rastlin. Mesec špargljev bodo tudi letos spremljali številni dogodki, od različnih umetniških razstav, pohodov in malonogometnega turnirja. Obenem bodo kraški gostinci preko celega leta ponujali jedi, ki so jih jedli na tem območju v času prve svetovne vojne. Zajemi z vojakovo žlico so poimenovali ponudbo, s katero bodo gostom ponujali preproste jedi s številnimi, pretežno v naravi nabranimi sezonskimi sestavinami, jedi z malo mesa in maščob. S tem tematskim sklopom želijo spomniti, da letos mineva sto let, kar so se tudi na Krasu odprla bojišča soške fronte. PISMA UREDNIŠTVU Dostopni dokumenti Bruselj, 8. aprila 2015 Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika! Iz iskrene želje, da bi prijatelju Ivanu Fisherju pri listanju dnevnika prihranil preskakovanje strani z mlač-vo prazne slame v zvezi s trojnim umorom na ul. Rossetti izpred 71 let, pa tudi iz želje, da bi komu drugemu prihranil očitno prezamudno ali nemara prekočljivo pot do Osrednjega državnega arhiva v Rimu, predlagam, naj se bralcem ponudijo v branje sledeči -stroki in javnosti že lep čas dostopni -dokumenti: 1. pismi, ki ju je Ivu Jevnikarju 27. maja in 5. Julija 1994 napisal danes že pokojni nekdanji vodilni VOS-ovec za Severno Primorsko Zdenko Zavadlal, v katerih med drugim podaja komentiran zapisnik znanstvenega oddelka tržaške policije, ki si ga je ogledal v ljubljanskih arhivih, in navaja: "Na dan umora zjutraj naj bi po mojih podatkih obiskal Vukove tudi Schiff iz Vrtojbe, povezan z Jazbecem. Deloma iz tega razloga njegove povezave z Jazbecem in obiskom v stanovanju Vuka tik pred umorom, predvsem pa zaradi njegovega nerazumljivega vrivanja v obveščevalno goriško mrežo in zaradi zaščite te mreže, smo ga po moji odločitvi tudi likvidirali." 2. dokumenti, ki jih zgodovinar Bojan Godeša navaja v opombah k sledečemu, Vukovi smrti posvečenemu odlomku svojega dela Kdor ni z nami, je proti nam: Mlfl "Najbolj znana žrtev ostrega boja za izobražence je postal Stanko Vuk, ki so ga skupaj z ženo ubili v še danes nepojasnjenih okoliščinah. Znano je le, da je bil ubit od slovenske roke in da si je dopisoval z vodstvom OF (Jožem Vilfanom) za odhod v partizane. [Op 59: AS 1, fond CK KPS, f. 28, a. e. 3189. Pismo centralnega komiteja KPS dne 26. februarja 1944 oblastnemu komiteju KPS za Primorsko, kjer pošilja pismo za Stanka Vuka in naroča, naj mu ga prek goriškega okrožja izročijo. V poročilu z dne 9. marca 1944 (a. e. 3118) je oblastni komite odgovoril, da so pismo odposlali.] Vuk tako ni dočakal Kocbekovega prihoda, ki se ga je nadejal, kot tudi ni prejel pisem, ki so mu jih napisali Kocbek, Bevk in Brecelj. Pisma je prevzel njegov prijatelj Joško Schiff [Op 60: AS 1, fond CK KPS, r. 104, a. e. 4906. Pismo Joška Schiffa dne 15. aprila 1944 Jožu Wilfanu.], ki so ga kasneje ubili partizani, češ da je izdajal. [Op 61: Glej utemeljitev njegove usmrtitve v AS JI, Partizanski arhiv, fond Primorsko, f. 615/11/2. Poročilo V O. V. za Gorico dne 5. junija 1944 okrožnemu komiteju KPS za Gorico.] Vljudno vas pozdravlja Ravel Kodrič avstrija - Kulturno društvo sedmi člen Znak - Signal dvojezični zbornik štajerskih Slovencev MARIBOR - Kulturno društvo sedmi člen za avstrijsko Štajersko -Pavlova hiša je te dni izdalo svoj letni dvojezični zbornik Signal in ga tokrat prvič prevedlo v še bolj slovensko ime Znak. Urednica zbornika in predsednica društva Susanne Weitlaner je razložila: »Zbornik oziroma revija je že leta dosledno dvojezičen, zato se nam je zdelo prav, da poslovenimo tudi njegov naslov. Čeprav je signal sicer tudi slovenska beseda, pa ima v nemščini slabšalni prizvok. Precej ljudi me je vsa ta leta opomnilo, da je bil namreč Signal nacistična publikacija, propagandna revija nemškega Wehrmachta med drugo svetovno vojno.« Seveda Znak/Signal, ki je ohranil obe imeni, z nacizmom nima nič. Prav obratno. Prizadeva si za opol-nomočenje in pravice ne le slovenske manjšine na avstrijskem Štajerskem, ampak tudi drugih manjšin in ne le v Avstriji. Znak/Signal za leto 2014/15 zaznamujeta dve težišči: deset let vključitve Slovenije v Evropsko unijo in sto let od začetka prve svetovne vojne. Glede slednjega Franc Feri Kuzmič, muzejski pedagog in bibliotekar iz Murske Sobote, ter Marjan Toš, zgodovinar in publicist, ki je bil pred upokojitvijo direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga v Mariboru, pišeta o judovskih vojakih avstroogrske monarhije na soški fronti. Hermann Kurahs, zgodovinar, filozof in psiholog iz avstrijske Radgone je prispeval še članek o judovski zgodovini v avstrijski Radgoni od srednjega veka do danes, ko v tem obmejnem mestecu Judov več ne najdete. Že omenjeni Toš pa je dodal še temo o pozabljenem holokavstu porajmosu, se pravi genocidu nad Romi. Eden od vrhuncev lanskega leta v društveni Pavlovi hiši v Laafeldu/Potrni je bila otvoritev nove stalne postavitve razstave o slovensko govoreči etnični skupini in njeni zgodovini na avstrijskem Štajerskem. Temelj prenove je bila razstava, ki so jo pripravili leta 2012 v okviru Evropske prestolnice kulture v Mariboru. Kakor v besedilu piše kustodinja razstave in druga urednica Signala/Znaka Elisabeth Arlt, so razstavo, ki se je v Mariboru raztezala na 2000 kvadratnih metrih prostora, v Pavlovi hiši skrčili na 30 kvadratnih metrov. Vendar jim je spričo multimedijskega pristopa uspelo vsebine ne le ohraniti, temveč še nekoliko povečati. Tudi sicer je tokratni Znak/Signal bogat z zgodovinskimi vsebinami. Filip Čuček, zgodovinar in mladi raziskovalec iz Maribora, nadaljuje študijo o nemško-slovenskem konfliktu na Spodnjem Štajerskem v avstrijski ustavni dobi. Karl Albrecht Kubinzky, geograf in zgodovinar, ki je dolga leta delal na Institutu za sociologije graške univerze KarlFranca, piše o Gradcu kot o mestu priseljencev, saj že leta 1880 kar 63 odstotkov prebivalcem mesta ni bilo rojenih v njem, marveč so se priselili od drugod. Zgodovinski je tudi članek mariborskega založnika in galerista Primoža Premzla o pionirju vesoljske tehnike Hermanu Potočniku Noordungu, katerega grob je odkril pred tremi leti na dunajskem pokopališču. Lani so tam postavili tudi primerno spominsko obeležje, kenotaf. Zanimiva je tema o nekdanjih mlinih na mejni reki Muri Eliasa Dornerja, arhitekta in slavista iz Celovca. O prebujanju življenja v gradu Cmurek na Tratah, kjer je dolga leta deloval Zavod za duševno in živčno bolne, ki se ga sedaj trudijo preurediti v muzej norosti, piše sociologinja religije Sonja Bezjak. Izvirne fotografske impresije je k temu dodala Katja Bidovec. Znak/Signal, ki je stiskan v nakladi 600 izvodov na boljšem papirju kot doslej in premore dobrih 180 strani, zaključujejo teme iz društvenega življenja, tečajev slovenščine za otroke in odrasle ter fotodokumentacija lanskih številnih kulturnih dogodkov v Pavlovi hiši in drugod. Znak/Signal, ki so ga pomagali izdati Urad zveznega kanclerja za manjšine, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ter dežela Štajerska, si lahko naročite na naslovu office@pavelhaus.at. Boris Jaušovec Nacistični Signal Signal je bila nacistična publikacija, prefinjena, že tedaj denimo barvna, propagandna revija nemškega Wehrmachta, to je vojske, med drugo svetovno vojno. Namenjen je bil predvsem zasedenim ozemljem in zaveznikom rajha, v rajhu pa ga ni bilo dobiti. Kajti nemški Signal je bil namenjen predvsem tuji publiki in je zato skrival svojo nacistično naravo. Njegova propaganda ni bila tako groba kot v drugih nacističnih publikacijah za domačo rabo in v njem ste težko našli antisemitske primesi. Izhajal je v Berlinu na štirinajst dni, na odličnem papirju, v različnih jezikih, menda kar dvajsetih, in to od aprila 1940 do marca 1945. Pri njem so ustvarjali najboljši novinarji. Njegova naklada blizu 2,5 milijona je še danes za nemške revije nepredstavljiva. Izvode Signala so dostavljali na 20 tisoč mest v Evropi, angleške pa so Nemci na jug Velike Britanije izstreljevali celo z raketami V-1. Bil je razkošna publikacija na 40 straneh po vzoru legendarnega ameriškega Life magazina. Kasneje je bil tudi sam vzor mnogim ilustiranim revijam, denimo Paris Matchu, kot je v šestdesetih letih minulega stoletja prostodušno priznal njegov urednik Daniel Camus B.J. 1 0 Sobota, 11. aprila 2015 KULTURA / pogovor - Razstavo o Nori Gregor v Rossettiju zaokrožilo predavanje, na katerem je govoril tudi Joseph Valenčič Slovenci v Hollywoodu Prihodnje leto sto let od prve vloge slovenske filmske zvezde v Hollywoodu Zalle Zarane Tržaški del razstave o Nori Gregor v gledališču Rossetti so v četrtek popoldne obogatili s predavanjem, katerega gost je bil tudi Joseph Valenčič, zgodovinar, filmar in raziskovalec življenja Slovencev na severnoameriški celini. Ob robu srečanja smo se pogovarjali z gostom in se prepričali, da je prava zakladnica zanimivih podatkov o izjemnih prispevkih nekaterih slovenskih izseljencev, na katere smo lahko Slovenci z obeh strani luže upravičeno ponosni. Nabor Valenčičeve-ga poznavanja slovenske kulture je širok, v najinem klepetu pa sva se omejila na slovensko filmografijo onstran luže. Znani ste kot odličen poznavalec sedme umetnosti. Kdaj so vas začele zanimati slovenske filmske zgodbe v Hollywoodu? Joe Valenčič pogosto obiskuje slovenske prijatelje v Evropi Že od otroških let gojim zanimanje za slovensko kulturo in zapuščino. Posebno pozornost sem posvetil raziskavi o Slovencih v Hollywoodu in o tem, kaj je ameriški film pomenil slovenskim izseljencem. In kaj jim je pomenil? V prvi vrsti je bil ameriški film, še preden je nastala televizija, nekakšna šola, ki je izseljencem posredovala pomenljive informacije o življenju na ameriških tleh. Preko filma so spoznavali ameriške običaje, jezik, modo ... Nekatere Slovence je blišč Hollywoo-da tako očaral, da so ga hoteli preizkusiti na lastni koži. Koliko je bil Hollywood naklonjen Slovencem? Slovenski igralci sicer niso doživeli uspehov, kot sta jih denimo Clark Gable ali Elizabeth Taylor, a vseeno so igrali ob velikih filmskih zvezdah. Naj omenim v Trstu rojenega in v Gorici vzgojenega Georga Do-lenza, ki je v štiridesetih letih 20. stoletja v Hollywoodu našel svojo tržno nišo. Bil je zelo šarmanten, a hkrati skrben Slovenec. Vedel je, da igralski poklic ni nekaj, kar traja. Zato je v Hollywoodu odprl restavracijo. On naj bi bil tisti, ki naj bi v ameriškem filmu spregovoril prve slovenske besede: Jaz te imam rad. Te besede je izrekel prav soigralki Audrey Totter, čeprav se takrat nista zavedala, da sta oba Slovenca. So bile v tistem času za Slovence rezervirane minorne vloge; vloge priseljencev, prostitutk, kriminalcev ...? Sploh ne. Tisti, ki so bili rojeni v Ameriki in so bili brez naglasa, so dobili dobre vloge. Vlogo odvetnika, vladnega funkcionarja je pogosto imel Željko Ivanek (sicer rojen v Ljubljani, a je odraščal v Ameriki). Prejel je v tržaškem opernem gledališču verdi - Diahronična odčitava Goldonijeve komedije Wolf-Ferrarijev Campiello 1756, 1936, 2015: tri letnice, ki so v začetku vsakega dejanja želele pojasniti režiserjevo diahronično odčitavo Goldonijeve komedije Il Campiello, nam zastavljajo vrsto vprašanj: diahronična vizija naj bi zagovarjala anahronistično izbiro skladatelja, ki je l.1936 obujal Goldonijevo komedijo iz leta 1756? Kako lahko v letu 2015 gledamo na zdrahe, ki ljubiteljem močnih in pretresljivih opernih zgodb gotovo ne potešijo žeje? Je bila skladateljeva izbira posrečena domislica, ali se je res zatekel k Goldoniju iz obupa, kot je sam nekoč dejal? Komedijo je režiser Leo Muscato strnil v eno samo dejanje, med kratkimi premori pa se je ljubki beneški Campiello (scenograf Tiziano Santi je pokazal filološko skrb) spreminjal in z njim okusni kostumi , ki jih je narisala Silvia Aymonino, prepiri med jezikavimi vdovami, njihovimi hčerkami, snubci in tujci pa so se nadaljevali v brezčasnosti tesnega okvira mikrokozmosa, kjer je življenje slehernika vsem na očeh. Ermanno Wolf-Ferrari je bil rojen v Benetkah l.1876, izšolal se je na Bavarskem, ampak Benetke je vedno doživljal kot čar, ki ga je navdihoval v taki meri, da je svoje najboljše opere - kar pet od skupno štirinajstih - črpal iz Goldonijevih komedij. Tržaško gledališče Verdi je med redkimi, ki so nemško-italijan-skemu skladatelju izkazali dovolj pozornosti, kajti mojster je za časa svojega življenja žel bolj laskave kritike na Nemškem kot doma in to kljub dejstvu, da beneško narečje tujcu ni zlahka dostopno. Goldonijevo delo je komponistu priredil Mario Ghisalberti, brez nadnapisov pa bi tudi mi težko razumeli tekst, ki je tudi za Benečane časovno oddaljen od današnje govorice. Wolf-Ferrari se je nekako postavljal s svojo neaktualnostjo, v odkritem zavračanju vseh avantgard, pa tudi ver-izma, ki je bil takrat prevladujoča struja, je pa našel originalno spojino veščih skladateljskih prijemov in ljudske preprostosti, ki se ne sramuje melodije in tradicionalne harmonije. Glasbeno vodstvo je imel v rokah Francesco Cilluffo, 36-letni dirigent, ki se uspešno posveča tudi kompoziciji: orkester je vodil s pozornostjo do nežnih barv, ki so se v bolj glasnih prizorih krepko ojačile, pogrešali pa smo nekaj lahkotnega humorja, ki bi jasneje ovrednotil skladateljeve domislice. Zbor je imel zelo kratko vlogo, ki jo je odpel v orkestrski luknji, polno zaposlena pa je bila pevska zasedba: tudi tu bi skoraj lahko govorili o anahronizmu, kajti pela sta dva priljubljena veterana, katerih kariera se je začela pred več kot 40 leti, njuna poustvarjalna energija pa še ne kaže zatona: Daniela Mazzucato, osupljivo čista v visokih legah, ki jih predpisuje vloga Gasparine, in njen soprog Max René Cosotti, simpatičen v vlogi en travesti vdove Cate, sta na koncu prejela največ aplavzov, kar je tudi razumljivo glede na njuno dolgo navezanost na tržaško gledališče. Mimo simpatij se je najbolje odrezala sopranistka Alessandra Marinelli kot Lucieta, ob njej pa sta dovršeno peli tudi Rita Cammarano in Pa-trizia Orciani. Poleg Cosottija je v ženski vlogi pel tudi Alessandro DAcrissa, v moški zasedbi pa so se profesionalno odrezali Alessandro Scotto di Luzio kot Zorzeto, Filippo Morace kot Anzoleto, Clemente Antonio Da-liotti kot kavalir Astolfi in Nicolo' Ceriani kot Fabrizio dei Ritorti. Dve uri brez premorov je za glasbenike, pa tudi za občinstvo, pomenilo kar nekaj napora, na koncu pa so aplavzi širokogrud-no nagradili vse oblikovalce. Katja Kralj Prizor iz Wolf-Ferrarijeve opere Il Campiello celo prestižno nagrado za najboljšo televizijsko vlogo. Prva slovenska filmska zvezda v Hollywoodu je bila Rozalija Sršen iz Žužemberka, ki si je nadela umetniško ime Zalla Zarana ... Prihodnje leto bomo obeležili stoletnico prvega filmskega nastopa Zalle Zarane, ki so jo promovirali kot prvo jugoslovansko filmsko lepotico. Zaupali so ji vloge zapeljivk, eksotičnih plesalk ... Tako kot sedaj Katarini Čas ... Ne, Katarina je za razliko od Zalle Za-rane nastopila v visokoproračunskih filmih, za katere je vlogo dobila preko svoje evropske agentke. Najbolj znana slovenska igralka ostaja Ita Rina. Se je morda preizkusila v ameriškem filmu? V Hollywood (Studio Universal) so jo sicer povabili, a je priložnost izpustila, ker naj bi jo mož postavil pred ultimat. Odločila se je za družino. Morda manj znan je podatek, da je mati dvakratnega oskarjevca z Dunaja Cri-stopha Waltza Slovenka, ki se je pisala Ur-bančič ... Res je. Je bilo v Hollywoodu lažje doseči uspeh nekoč kot danes? Nikdar ni bilo lahko priti do uspeha. Poleg nadarjenosti so filmarji vedno iskali pogumne osebe. Seveda pa je vse odvisno tudi od kančka sreče. So Slovenci pustili pečat tudi na drugih področjih? Nedvomno. Posebno poglavje je glasba. Pa tudi dokumentarne filme delajo Slovenci. Naj omenim Rebecco Miller, soprogo znanega igralca Daniela Day-Lewisa in nadarjeno režiserko dokumentarcev, ki je slovenskega porekla. Njena stara mama je bila rojena v Slovenj Gradcu. Sanela Čoralič TOMIZZEV DUH Osimo 1975-2015: ali je kaj sploh ostalo? Piše Milan Rakovac Osimo 1975. Kaj pa OSIMO-BIS 2015? Kaj pa če bi danes Rim, Ljubljana in Zagreb na Krasu skupno načrtovali brezcarinsko cono, ki je propadla, še preden je bila odločitev Italije in tedanje Jugoslavije sploh objavljena? Ne? Nerealno? Pa če bi skupaj naredili ZFIC, ki sta jo predlagala Manlio Ce-covini in njegova Lista za Trst? Cossa xe 'sto ZFIC? O tem potem. V javnosti držav, ki si nas delijo, je te dni nekam tiho pricurljala vest, da je Evropsko sodišče za človekove pravice dokončno zavrnilo ezulsko tožbo proti Hrvaški in Sloveniji, naslednicama Jugoslavije. Razlogov za veselje nima nihče. Štirideset let po Osimskih sporazumih se je zaključila tudi ta zgodba, in vendar, kakor za koga. Danes, v trenutku krize vseh kriz, se spominjam, kako je času Osima ta obmejni prostor že bil »La Cucagna dove se bevi e ma-gna«. Trst je bogatel s prodajo kavbojk in pralnih praškov, bogateli so hoteli in oštarije od Portoroža do Opatije in Za-dra, jeansinari so jedli jastoge in zaslužene jugo-milijone zapravljali v novo-goriških igralnicah. Osimo je leta 1975 politično potrdil realno stanje stvari na Jadranu: Italija in Jugoslavija sta pred štiridesetimi leti preskočili Zid, ne da bi karkoli rušili. Toda, tudi zgradili nista nič, pa bi bili morali. S podporo Evropske skupnosti bi morala zrasti prosta industrijska cona na jugoslovanskem in italijanskem teritoriju, kjer bi obe državi razvijali komercialno, brezcarinsko, evropsko ekonomijo... Pred dvema letoma je Diego DAmelio v solidnem eseju spomnil na absurdno splošno vstajo Trsta proti Osimu, ki jo je netil direktor Piccola Chino DAlessi: »Alessi non risparmió neppure la parte economica del tratta-to, che ilgoverno riteneva invece in grado di ammorbidiregli umori locali: 'Og-gi abbiamo anche il topolino, che la montagna ha partorito, di quella che viene chiamata contropartita... Ma du-bitiamo fortemente che [i triestini] sipossano intenerire di fronte allapro-messa di una unpo'fantascientifica zona a cavallo dellafrontiera... A trentan-ni dalla fine della guerra non si é saputo o non si é potuto mitigare nemmeno di un poco la durezza del Diktat che sce-se allora sull'ltalia e su queste terre e po-polazioni chepagaronoper tutti'.« Neverjetni Trst je zaigral hazar-dersko igro: provincialno mesto na meji je od Alda Mora in Miloša Minica dobilo podobno priložnost kot nekoč od cesarice Marije Terezije. Medtem ko je Italija igrala vrhunsko OSTPOLITIK (kakršno si je zamišljal Cavour 1848.), Jugoslavija pa ob prisrčnih evro-ame-riških aplavzih parirala s pretkano WESTPOLITIK, je Trst na krilih »della difesa dell'italianita« preprečil ključni, ekonomski del Osimskih sporazumov. Po tolikih letih nima smisla razpravljati kaj bi pomenilo, če bi se uresničila meddržavna prosta obmejna cona, je pa danes morda čas, da tri države (pa še četrta, Avstrija) nemara resno razmislijo o skupnem meddržavnem evropskem projektu. Smo česa takega sposobni? Dvomim. Pred desetimi leti je Romano Prodi v imenu Evropske komisije predlagal ustanovitev združenega pristaniškega kompleksa Me-stre-Trst-Koper-Rijeka, ki bi lahko konkuriral velikim severnim pristaniščem Rotterdamu, Hamburgu... Za naše majhne operaterje in velike obmejne narcizme je bila ponudba seveda blasfemična in podobna Nazorjevi pravljici o velikanu Dragonji: dotični velikan je vzel plug in v sušno Istro zo-ral dolino, ki je po njem dobila ime. Stekla je reka, namočila zemljo, velikan Dragonja je Istrane naučil obdelovati polja, no, potem pa smo se okoli te Dragonjeve brazde začeli prepirati. Najprej 1915., pa 1941., potem 1991., veselo pa se bockamo še danes. Tekmujemo kdo sme proizvajati istrski teran, pršut, malvazijo, gojiti »boškari-na«, obnavljati Parenzano...Dragonja pa je postala sama srčika mednarodne arbitraže. I porti uniti dell'Adriatico ostajajo utopija, altroche' ZFIC (Zona Franca Integrale del Confine)! Pomeni, da bomo še naprej propadali? Seveda. Saj se na Državo in Mejo požvižgamo le še kulturniki in partizani. Na katere pa se Država res požvižga. Kaj torej? Speta mus che l'erba cressi? Sisignor! Propio cussi! E no, a! Če so se tukajšnjim bankirjem in vladam polenili možgani, se vsem ostalim morda le niso. Kaj čakamo, hipotetični »vsi ostali«; delavci, študenje, brezposelni, upokojenci, diplomiran-ci za šankom in v call centrih? Hej, kaj pa če bi čustveno (in vso preostalo) energijo, ki jo vlagamo v sanje o mili-jončku na EuroJackpotu združili v civilno pobudo za raziskovanje štirideset let starih osimskih dokumentov? Nemara najdemo uporabne vzorce za gospodarsko okrevanje na tromeji. Case study. Copy paste. Go! / ITALIJA, SVET Sobota, 11. aprila 2015 1 1 italija - Dokument za gospodarski in finančni razvoj Več pozornosti (in denarja) • • • v • sociali in manj premožnim RIM - Ministrski svet se je do poznih nočnih ur ukvarjal z dokumentom za gospodarski in finančni razvoj (kratica DEF). To je dokument, s katerim vlada za prihodnja tri leta usmerja svojo proračunsko in makroekonomsko politiko. Po odobritvi s strani ministrov mora DPF odobriti parlament, na kar se morajo o njem obvezno opredeliti še pristojni organi Evropske unije. Iz dokumenta, tako kot sta ga predstavila predsednik vlade Matteo Renzi in gospodarski minister Pier Carlo Padoan, izstopa presežek 1,5 milijarde evrov, ki ga hoče vlada nameniti so-ciali in davčnim olajšavam za manj premožne sloje. To je že sprožilo obtožbo s strani desnosredinske opozicije, češ da gre za predvolilno darilo Renzija in njegove stranke. DEF vsekakor ni proračunsko »orodje« (za to obstajajo drugi zakoni, začenši z zakonom za stabilizacijo javnih financ), temveč izrazito usmerjevalni dokument, ki obvezuje vlado in parlament. Čeprav se je v preteklosti večkrat dogajalo, da so ministri in parlamentarci odstopili od na papirju obvezujočih obvez omenjenega dokumenta. Renzijeva vlada računa, da se bo bruto narodni dohodek v tekočem letu zvišal za 0,7 odstotka, prihodnje leto za 1,4 odstotka, leta 2017 pa za desetinko odstotka več v primerjavi z letom prej. Gre za napovedi, saj ekonomsko rast (ali Minister Pier Carlo Padoan nazadovanje) usmerjajo tudi dejavniki, ki niso odvisni od gospodarsko-finančne politike vlade in parlamenta. Renzi upa in računa, da bo Bruselj brez večjih pripomb prižgal zeleno luč za dokument, čeprav Italija dejansko ne zmanjšuje svojega javnega dolga, ki ostaja v povprečju še vedno zelo visok. Kljub Renzijevim pomirjevalnim izvajam, se krajevne uprave še vedno bojijo krčenja državnih prispevkov. Pod vprašajem so zlasti transferji, ki jih je Rim redno namenjal pokrajinskim upravam. Slednjih dejansko ni več, njihove pristojnosti naj bi prevzele občine in dežele, a očitno brez potrebnih finančnih kritij. sirija - Poziv EU in sekretarja ZN Ustavite pokol! Palestinci v taborišču Jarmuk živi ščiti džihadistov IS BRUSELJ/NEW YORK - Evropska unija je včeraj vse vpletene strani v konflikt v Siriji pozvala, naj zagotovijo nemoteno dostavo humanitarne pomoči in omogočijo varen umik civilistov iz begunskega taborišča Jarmuk v Damasku. Tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je pozval k takojšnji akciji v Jarmuku, ki so ga zasedli skrajneži Islamske države. Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini in komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Christos Stylianides sta v skupni izjavi o razmerah v Jarmuku pozvala vojskujoče se strani in vse, ki imajo vpliv nanje, da upoštevajo mednarodno pravo, zagotovijo nemoteno dostavo humanitarne pomoči ter omogočijo varen umik civilistov, ki se želijo umakniti, so sporočili iz Bruslja. Poudarila sta, da je sirska kriza povzročila že preveliko trpljenja in da je treba preprečiti nov pokol. Evropska unija je nedavno zagoto- vila nujno finančno pomoč v višini 2,5 milijona evrov za operacije Agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA) v Siriji, med drugim v Jarmuku. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je v četrtek pozval k takojšnji akciji v tem palestinskem begunskem taborišču v Damasku, da bi preprečili pokol. »Kar se dogaja v Jarmuku, je nesprejemljivo,« je na sedežu ZN v New Yorku dejal Ban. »Preprosto ne smemo stati ob strani in opazovati pokola,« je dodal. Džihadisti Islamske države so večji del Jarmuka zavzeli v začetku meseca po spopadih z oboroženimi palestinskimi skupinami, ki prav tako nasprotujejo režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada. V nekoč živahni četrti Jarmuk, ki se nahaja le šest kilometrov od središča Damaska, je pred državljansko vojno živelo okoli 160.000 palestinskih beguncev in Sircev, nato pa se je njihovo število zmanjšalo na vsega 18.000. (STA) Vatikan zavrača agrema veleposlaniku, ki je gej PARIZ - Novi francoski veleposlanik pri Svetem sedežu Laurent Stefanini, ki ga je vlada v Parizu imenovala že januarja, še vedno ni dobil agremaja Vatikana. Francoski mediji namigujejo, da je vzrok za to dejstvo, da je Stefanini gej. V Vatikanu so se zavili v molk. Mesto francoskega veleposlanika pri Svetem sedežu je prazno od začetka marca. Bruno Joubert, ki je bil na položaju od leta 2012, se je vrnil v Pariz, njegov naslednik pa iz Vatikana še vedno ni prejel agremaja. 55-letni Stefanini sicer dobro pozna Rim, je predan katolik, samski in brez otrok in ima dobre zveze v rimski kuriji, je poročal časnik Le Monde. Japonska obnovila sporni lov na kite TOKIO - Japonska je obnovila lov na kite pred svojimi obalami na severovzhodu Tihega oceana. Ulovili naj bi 51 vosatih kitov "v znanstvene namene". To je sicer po mnenju kritikov zgolj izkoriščanje pravne luknje v splošnem moratoriju kitolova, saj ti kiti po končanem "znanstvenem pregledu" običajno končajo na krožnikih. Včeraj so iz mesta Is-hinomaki še posebej slovesno na lov od-plule štiri kitolovke. Na lovu naj bi bile do 26. maja. Uradno naj bi s kitolovom preučevali, kako kiti vplivajo na morske vire. Japonska je komercialni kitolov opustila že leta 1987, a je nadaljevala s t. i. kitolovom v raziskovalne namene. A Meddržavno sodišče v Haagu je marca lani Japonski naložilo, da mora s tem spornim kitolovom v južnem polarnem morju ob Antarktiki prenehati, saj da je v nasprotju z moratorijem na kitolov iz leta 1986. Poleg tega ta "raziskovalni program" ni dal še nobenih znanstvenih koristi, so menili sodniki. zda - Demokrati Hillary Clinton stopa v tekmo za predsedstvo NEW YORK - Po mesecih "spogledovanja" z ameriškimi volivci naj bi se nekdanja senatorka in državna sekretarka Hillary Clinton sedaj odločila, da uradno vstopi v predsedniško tekmo v ZDA. Pričakovano odločitev naj bi sporočila jutri ter z njo najverjetneje zaprla vrata drugim demokratskim kandidatom. Ameriški mediji so iz krogov blizu Clintonove v četrtek zvečer dobili namige, da bo kandidatura objavljena v nedeljo. Nemudoma je zavladalo napeto pričakovanje. Štrene ji bo sicer že v ponedeljek skušal vsaj malce pomešati senator s Floride Marco Rubio. Ta bo že tretji vidnejši republikanec, ki bo objavil svojo kandidaturo za prihodnjega predsednika ZDA - po kolegih Tedu Cruzu iz Teksasa in Randu Paulu iz Kentuckyja. Republikanci na uradno kandidaturo Clintonove čakajo že vse od leta 2013, ko je zapustila položaj državne sekretarke. To je tudi razlog, da teroristični napad na ameriški konzulat v libijskem Bengaziju leta 2012 še vedno ni našel svojega mesta v zgodovini, saj računajo, da bodo z njim škodili Clintonovi v bitki za Belo hišo. Clintonova je bila leta 2008 glavna favoritka za osvojitev demokratske predsedniške nominacije in bi zmagala, če se ne bi pojavil Obama, ki je bolj navdušil demokratske volivce in pisal zgodovino s tem, ko je postal prvi temnopolti predsednik ZDA. Clintonova bo sedaj skušala znova pisati zgodovino - kot prva predsednica ZDA. V skladu z ameriško politično tradicijo bi moral biti na vrsti za predsedniško kandidaturo demokratov sedanji podpredsednik Joseph Biden, a Clintonova je močnejša kandidatka od njega. Trenutno vse ankete kažejo, da Clintonova zanesljivo vodi tudi proti vsem možnim republikanskim kandidatom. panama - Pred vrhom Amerik Zgodovinsko srečanje ministrov ZDA in Kube PANAMA - Zunanja ministra ZDA in Kube John Kerry ter Bruno Rodriguez sta se v četrtek zvečer v Panami sestala na zgodovinskem srečanju in »po zelo konstruktivnih pogovorih« ocenila, da državi dobro napredujeta proti obnovitvi odnosov. Ministra sta se sešla na predvečer vrha Amerik, v okviru katerega naj bi se prvič sestala tudi predsednika ZDA in Kube. Srečanje Kerryja in Rodrigueza je bilo prvo srečanje zunanjih ministrov ZDA in Kube po letu 1958. Kot so po njem sporočili iz State Departmenta, sta imela ministra dolge in konstruktivne pogovore. »Strinjala sta se, da sta dosegla napredek in da bosta nadaljevala pri iskanju rešitev za odprta vprašanja,« je povedal predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva. V ospredju vrha voditeljev držav Severne, Srednje in Južne Amerike, ki se je začelo včeraj v Panami, pa je predvsem pričakovano srečanje obeh predsednikov, Ba-racka Obame in Raula Castra. V Was-hingtonu so potrdili, da bo na vrhu prišlo do "interakcije" med Obamo in Castrom, čeprav naj posebnega dvostranskega sre- Zunanja ministra ZDA in Kube John Kerry ter Bruno Rodriguez na prvem, zgodovinskem uradnem srečanju ministrov obeh držav po letu 1958 ansa čanja ne bi bilo na dnevnem redu. Oba-ma bo v Panami morda napovedal tudi črtanje Kube s seznama držav podpornic terorizma, kar je osnovni pogoj za nadaljevanje izboljševanja odnosov med državama, kar se je začelo lani decembra, ko sta si državi izmenjali zapornike. Kuba je prvič doslej povabljena na srečanje voditeljev držav Severne, Srednje in Južne Amerike. Na dnevnem redu vrha, ki od leta 1994 poteka vsaka tri leta, je vrsta vprašanj, med njimi trgovina, varnost in migracije. Obama je pred odhodom na vrh v četrtek menil, da so odnosi ZDA z drugimi državami Amerik trenutno najboljši v več desetletjih, k čemur je pomembno prispevalo tudi novo poglavje v odnosih s Kubo. Z umikanjem Kube z vrha seznama za ZDA problematičnih držav v regiji tja prihaja Venezuela. Za napetosti med ZDA in Venezuelo so v zadnjem času poskrbele sankcije, ki jih je Washington pred kratkim uvedel proti ve-nezuelskim državnim uradnikom zaradi kršitev človekovih pravic. v spomin Giovanni Berlinguer je bil prijatelj manjšin V drugi polovici 70. let prejšnjega stoletja, takrat sem bil kot tržaški pokrajinski odbornik pristojen za slovensko manjšino, sem bil povabljen v Sassari na enega prvih posvetov o manjšinah v Italiji. Povod za posvet je bila polemika, ki jo je izzval takrat mladi, sedaj že pokojni Rafael Caria, uslužbenec družbe Alitalia, zaposlen na letališču v Algheru, ki je najavljal polete v štirtih jezikih; poleg uradnih italijanščine in angleščine še v sardinščini in v katalonščini. Alitalia je zaradi tega proti njemu uvedla disciplinski postopek, tvegal je celo odpust, med afero, ki so jo povzeli tudi nekateri vsedržavni dnevniki, se je celo z verigo priklenil na vrata družbe Alitalia na letališču v Algheru. Na Cario in na tisto pot v Sas-sari sem se spomnil prejšnjega dne, ko sem slišal, da je umrl Giovanni Berlinguer, zdravnik, brat nekdanjega sekretarja KPI Enrica Berlin-guerja. Ko sem prišel na univerzo v Sassari, kjer se je odvijal posvet, sem srečal prijaznega gospoda, rahlo sivolasega, ki se je takoj predstavil: Giovanni, je dejal. Nekdo mi je prišepnil priimek, ki ga takrat Giovanni Berlinguer iz skromnosti ni uporabljal. Takoj sva se začela pogovarjati. Zanimalo ga je, kako je v Trstu, kakšni so odzivi na Osimski sporazum, kako razmišljajo Tržačami o prihodnosti, kaj se dogaja v Jugoslaviji ... Še zlasti pa ga je zanimalo, s kakšnimi problemi se srečuje slovenska manjšina, kaj delamo za ohranjanje jezika, kaj pričakujemo od države. Sam se je zavzemal za Giovanni Berliguer ansa sardinščino, njegov materni jezik, kot je s ponosom povedal: kot otrok je govoril v sardinščini, italijanščine se je naučil kasneje. Prepričan je bil, da je materni jezik vrednota, ki jo je treba ohraniti. Takrat v Italiji ni bilo veliko ljudi, ki bi se resno ukvarjali z manjšinami. Sergio Salvi, Alessandro Pizzorusso, Tullio De Mauro, in še nekaj jih je bilo. Med temi Giovanni Berlinguer, ki je na tistem posvetu in nato še na naslednjem, približno leto dni kasneje, s skupinico ljudi, ki so verjeli v ohranjanje sardinskega jezika, ki v tistih časih ni bil priznan, postavil temelje za uzakonitev pravic, ki jih je določal takrat še neizpolnjeni 6. člen italijanske ustave. Zdi se mi prav, da se s temi besedami poklonim spominu na Gio-vannija Berlinguerja in k njegovemu bogatemu življenjepisu dodam še poglavje, ki se ga uradnim biografom ni zdelo vredno zabeležiti. Bojan Brezigar / TRST Sobota, 11. aprila 2015 208 APrimorski r dnevnik ow orr Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu sovodnje-štandrež - Podjetje Autovie Venete je včeraj začelo postavljati nove smerokaze Na avtocestnem odseku končno vidna dvojezičnost Na avtocestnem odseku A34 je od včerajšnjega dne tudi slovenščina doma. Podjetje Autovie Venete je kot napovedano začelo postavljati dvojezične smerokaze, ki bodo svoje enojezične - izključno italijanske - predhodnike nadomestili na območju sovodenjske in goriške občine. Dela se bodo zaključila v nekaj dneh; med Sovod-njami in Štandrežem bo podjetje Autovie Venete skupno postavilo dvanajst dvojezičnih tabel in kažipotov. Kot je Primorski dnevnik že poročal, bodo po zgledu sličnih primerov na Južnem Tirolskem in v Istri slovenski naziv na smerokazih dobili le kraji, kjer veljajo določila o vidni dvojezičnosti, torej Gorica, Sovodnje in Trst, medtem ko bosta Videm in Gradišče ostala le Udine in Gra-disca d'Isonzo. »Postavitev novih smerokazov na odseku A34 je pomemben in otipljiv rezultat dela pravne posvetovalne delavnice Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki uveljavlja princip, da je treba tudi na avtocestah spoštovati določila o vidni dvojezičnosti. Pot do tega uspeha ni bila lahka, saj je avtocestno podjetje, ki se je opiralo na mnenje ministrstva za prevoze, v prejšnjih letih zatrjevalo čisto nasprotno,« pravi vodja pravne posvetovalne delavnice SKGZ Livio Semolič, ki je pobliže spremljal in spodbujal postopek zamenjave smerokazov. Na potrebo po postavitvi dvojezičnih smerokazov na odseku avtoceste, ki je speljan skozi sovodenjsko občino, je že poleti leta 2013 opozorila sovodenjska županja Alenka Florenin. Iz podjetja Autovie Venete so ji tedaj odgovorili, da prošnji ne morejo ugoditi, češ da jim tega ne dopušča prometna zakonodaja, kar so utemeljili z mnenjem ministrstva za infrastrukture in prevoze. »To stališče je podjetje Autovie Venete zagovarjalo tudi oktobra 2013, ko se je takratna goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu odzvala na mojo prošnjo in sklicala srečanje na temo izvajanja vidne dvojezičnosti na avtocestnem odseku med Sovodnjami in Štandrežem. Srečanja se je ob predstavnikih podjetja Autovie Venete udeležil tudi goriški župan Ettore Romoli,« se spominja Semolič. Na istem srečanju je tekla beseda tudi o postavitvi dvojezičnih smerokazov na štandreškem kro-žišču, za ureditev katerega sta nekako soodgovorni Au-tovie Venete in Anas. Kot izhaja iz zapisnika, se je župan Romoli takrat obvezal, da bo na avtocestno podjetje poslal uradno zahtevo po nadomestitvi enojezičnih smerokazov na krožišču, podjetje Autovie Venete pa naj bi nato v dogovoru z družbo Anas zadevo uredilo. Tako je postopoma tudi prišlo do namestitve dvojezične- Nameščanje nove dvojezične table na avtocestnem odseku A34 bumbaca ga smerokaza za Štandrež in za Gorico, v teh dneh pa bo osebje podjetja Autovie Venete poskrbelo še za ostale manjkajoče napise. Medtem so se nadaljevali sestanki in koresponde-ca glede postavitve dvojezičnih smerokazov na avtocesti, kar se je vleklo več kot eno leto. »Med mano, pre-fekturo, podjetjem Autovie Venete in Romolijem, ki je tudi pritiskal, naj se zadeva čim prej reši, je bilo veliko dopisovanja. Do premika je prišlo po srečanju, ki sem ga imel z vodstvom podjetja Autovie Venete in senatorjem Francescom Russom decembra lani ter po posredovanju poslanke Tamare Blažina. Odločilen pa je bil zelo jasen pisni odgovor, ki sem ga prejel z ministrstva za infrastrukture in prevoze; le-to je potrdilo, da veljajo določila o vodni dvojezičnosti tudi na avtocesti. Od tistega trenutka dalje je postal odnos z družbo Autovie Venete veliko bolj konstruktiven: s predsednikom Emiliom Terpinom in inženirjem Corradom Accardom, ki je odgovoren za smerokaze, smo vse do danes odlično sode- števerjan - Občinski svet razpravljal o medobčinskih unijah Deljena mnenja o reformi Opozicija je glasovala proti pritožbi na upravno sodišče, za katero se je odločila uprava, in proti vstopu v medobčinsko zvezo slovenskih občin s Tržaškega Deželna reforma krajevnih uprav je bila osrednja tema zadnje seje števerjanskega občinskega sveta. Kot smo že poročali, je bilo na dnevnem redu glasovanje v zvezi z odločitvijo občinske uprave, da se zoper deželni zakon št. 26/2014 pritoži na deželno upravno sodišče ter sproži postopek o preverjanju ustavnosti zakona, ob tem pa so šte-verjanski svetniki glasovali še o resoluciji, ki predlaga vključitev Števerjana v unijo slovenskih občin na Tržaškem. Oba dokumenta sta bila izglasovana, podprli pa so ju le svetniki SSk. Občinska enotnost z njuno vsebino ni soglašala, zato so opozicijski svetniki glasovali proti. »Zakon o reformi krajevnih ustanov sodi v sklop reform in racionalizacije javnega aparata, ki se začenja v Rimu in nadaljuje na lokalni ravni. Dokument o pritožbi zoper ta zakon, ki ga predlagate v odobritev, daje županu polnopravno moč, da izvaja politični obstrukcionizem in tako ovira izvajanje reforme o racionalizaciji javnega aparata. Reforma pomeni spremembo in vsaka sprememba vzbuja zaskrbljenost nad tem, kaj bo v prihodnosti. Odločitve, ki zadevajo upravljanje javnega dobrega, morajo po našem mnenju biti sprejete z veliko mero odgovornosti do občanov in teritorija,« je povedala svetnica Občinske enotnosti Maja Humar, ki je skupaj z Joškom Terpinom predstavila stališča opozicije. »Politično odgovorno dejanje je povedati na vseh možnih ravneh svoje stališče, ne pa v trenutku glasovanja v deželnem svetu oditi iz sejne dvorane. Politi- čno neodgovorno je zvoniti po toči: pred izglasovanjem reforme je bilo sklicanih veliko javnih trenutkov, ko smo bili vsi zainteresirani poklicani, da prisluhnemo predlogom deželnih upraviteljev, povemo svoje mnenje in uveljavimo svoje stališče. Politično odgovorno upravljanje javnega dobrega pomeni iskati rešitve, ki prispevajo k učinkovitosti upravljanja in izboljšanja storitev. Unije občin obstajajo že vrsto let v raznih krajih Italije in nikakor ni njihov namen, da se izničijo male občine. Politično neodgovorno je zasledovanje sabotaže proti zakonu, ki je pravzaprav zakon in ki so ga župani v prvi vrsti dolžni spoštovati. Politično neodgovorno je zagovarjati pomembnost obstoja samostojnosti slovenske občine in se istočasno izpostaviti možnosti komi-sariranja in prisilnega upravljanja občine zaradi neizvajanja veljavnega zakona. Politično odgovorno je iskati linijo kompromisa in ob upoštevanju, da je zakon o reformi krajevnih uprav veljaven zakon, zahtevati, da se za nas tako pomemben argument, kot je zaščita slovenske narodne skupnosti, pa čeprav predvidena, znotraj zakona bolje, točneje in konkretneje definira, začenši v oblikovanju statuta unije,« je povedala Humarjeva. »Sploh se mi ne zdi, da smo neodgovorni, ker branimo svojo občino. Za to pot smo se odločili, da na neprimernost tega zakona opozorimo občane, pa tudi širšo javnost in tiste, ki so ga izdelali. Tudi sama se udeležujem številnih sestankov o izvajanju reforme, na njih srečujem mno- lovali, rezultat pa je bila postavitev novih tabel,« pravi Semolič. Po njegovih besedah je to pomembno izhodišče in popotnica za vse nadaljnje ukrepe na področju uveljavljanja vidne dvojezičnosti. »Danes smo le na začetku doslednega izvajanja odloka predsednika dežele FJK o vidni dvojezičnosti. Z Autovie Venete smo začeli ta problem reševati - pogovarjamo se tudi o postavitvi dvojezičnih tabel na avtocesti A4 med Moščenicami in De-vinom -, istega pa žal ne moremo trditi za Anas. Potem ko je v prejšnjih letih prišlo do zamenjave smerokazov na državni cesti št. 55 v sovodenjski občini, se je postopek zaustavil. Pričakovali smo, da bodo za dvojezičnost poskrbeli tudi v Dolu in Jamljah v doberdobski občini, kar pa se ni zgodilo. Zastoj so sprva utemeljevali s tem, da je bil v pripravi načrt ukrepov za obdobje 2015-2019, do danes pa ni bilo premikov,« pravi Semolič. Vodja pravne posvetovalnice SKGZ se zato namerava z deželnim vodstvom Anasa, ki upravlja celoten avtocestni odsek od Devina do Slovenije, čim prej ponovno sestati. (Ale) ge nezadovoljne župane. Med njimi so tudi predstavniki Demokratske stranke, čeprav se zakonu ne upirajo. Mi pa smo sklenili, da uberemo drugačno pot, saj smo prepričani, da bo s to reformo konec naše avtonomije. Tako smo se - skupaj z drugimi občinami - odločili za pritožbo,« je povedala števerjanska županja Franka Padovan in pristavila: »Te odločitve nismo sprejeli, ker smo predstavniki Slovenske skupnosti, kot si nekdo misli. Vse, kar delam, delam kot županja vseh Števerjancev.« Samo z glasovi večine je bila sprejet tudi predlog o združitvi Števerjana v medobčinsko unijo slovenskih občin na Tržaškem. Isti predlog so svetniki SSk in Liste za Doberdob predstavili na zadnjih sejah sovodenjskega in do-berdobskega občinskega sveta, kjer pa je bila njihova resolucija zavrnjena. Po mnenju števerjanskih upraviteljev ima glede na prisotnost slovenske manjšine ter glede na krajinske in kulturno-gospodarske značilnosti občina Števerjan več skupnega z občinami Devin Nabrežina, Dolina, Zgo-nik in Repentabor kot pa z občinami predlagane medobčinske zveze, v katero med drugim spadajo Krmin, Gorica in Sovodnje, opozicija pa meni, da ni tako, zato je glasovala proti. Občinska enotnost je sicer predlagala, naj resolucijo uprava loči na več delov - tretja točka je namreč predvidevala enoletno preložitev izvajanja reforme krajevnih uprav, ki jo je bila pripravljena podpreti -, večina pa je predlog zavrnila, zato je tudi ta predlog šel skozi le z glasovi SSk. ronke - V četrtek Ženski kradli v trgovini Karabinjerji so ju ovadili Karabinjerji so ovadili dve ženski, ki sta v četrtek kradli v supermarketu Bennet v Ronkah. 61-letna A.B. in 50-letna B.A., ki živita v Laškem, sta okrog poldne vstopili v trgovino v Ulici Pietro Micca ter se dalj časa sprehajali med policami supermarketa. Ko sta s hrano in drugimi artikli napolnili torbici, ki sta ju prinesli s seboj, sta skušali oditi, ne da bi prej poravnali račun. Nonšalantno sta se odpravili proti izhodu, kjer pa so ju ustavili varnostniki, ki so ju že pred tem opazovali. Poklicali so sile javnega reda, nekaj minut kasneje pa je na kraj že prišla patrulja ronških karabinjerjev. Ženski sta tako morali vrniti ukradeno blago, ki je bilo skupno vredno okrog 180 evrov. Karabinjerji so ju ovadili zaradi tatvine, obe pa ostajata na prostosti. SKP proti shodu skrajnežev Stranka Komunistične prenove izraža zaskrbljenost nad napovedjo skrajno desničarske organizacije Casa Pound, ki namerava prirediti 23. maja v Gorici shod v spomin na začetek prve svetovne vojne. »Vojne dogodke podpihujejo z nacionalističnimi in nekritičnimi toni, pri čemer pozabljajo, da je šlo za spor med gospodarskimi velesilami, ki so v smrt poslale na milijone svojih državljanov, zlasti delavcev in kmetov; nihče med njimi si ni želel junaške smrti, ampak je v blatnih jarkih zasovražil vse svoje nadrejene,« pravijo predstavniki Komunistične prenove, ki so prepričani, da je treba shod skrajnih desničarjev prepovedati, saj je v popolnem nasprotju z vrednotami italijanske ustave. Koncert v Brdih V Gradu Dobrovo bo drevi ob 20. uri koncert moške zborovske glasbe: Naj čuje zemlja in nebo! Nastopajo Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec in Quercus Quintet. (km) Slovesnost na Lokvah Jutri ob 11. uri bo na Poncali na Lokvah potekala spominska slovesnost v počastitev spomina na poboj talcev. Uvodni pozdrav bo imela Anja Rijavec, predsednica sveta krajevne skupnosti Lokve -Lazna, slavnostno besedo pa Aldo Rupel, pisec knjige o Goriški fronti. 4. aprila 1945 so nemški vojaki pripeljali iz goriških zaporov 20 zapornikov in jih na Poncali, na koncu vasi Lokve, ustrelili. Le Mirko Urbančič si je z begom rešil življenje in dočakal svobodo. Na Lokvah je devetnajstim talcem slovenske in italijanske narodnosti postavljen spomenik. Pred tem so talce streljali na Goriškem gradu, kjer je lani ANPI-VZPI pripravil spominsko slovesnost. (km) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 12. aprila 2015 13 gorica - Evropska tržnica Dišeče stojnice spodile avtomobile Jutri bodo v mestnem središču odprte trgovine Krače na Trgu Battisti (levo); nizozemsko cvetje (desno); vrvež na Korzu Verdi (spodaj) bumbaca Dišeče stojnice z dobrotami iz raznih evropskih držav so včeraj spodile avtomobile iz goriškega mestnega središče. Korzo Verdi z okoliškimi ulicami vred je postal prijetno sprehajališče, kjer je mogoče okusiti irsko pivo, francoski sir, sicilijske sladice in še mnoge druge tipične jedi. Živ žav se bo nadaljeval še danes in jutri, stojnice bodo odprte od devete ure do poznih večernih ur. Tridnevno tržnico že četrto leto zapored prirejata federacija Fiva in zveza trgovcev Confcommercio s pokroviteljstvom goriške občine, vendar je letošnja izvedba bogatejša od prejšnjih, tudi ponudba je kakovostnejša. Stojnic je preko 130, nekatere izmed njih ponujajo hrano in pijačo, druge obrtniške izdelke. Ob križišču med Korzom Italia in Ulico XXIV maggio vzbuja zanimanje ponudba ruske stojnice, kjer je na prodaj tudi nekaj starih sovjetskih vojaških uniform; ob njej so stojnice iz raznih italijanskih dežel - od Piemonta in Ligurije do Umbrije, Mark, Apulije in Sardinije. Na Korzu Verdi je mogoče kupiti tudi francoske sire, bretonske piškote, angleške marmelade in nizozemske sladice. S stojnicami je povsem zaseden tudi Trg Battisti, kjer je mogoče okusiti tržaške, balkanske, brazilske, mehiške, tajske, avstrijske in nemške specialitete; za zdravico so na voljo razna češka in belgijska piva. Nekatere stojnice Goriča-ni že poznajo, saj so v mestu prisotne tudi med septembrskim praznikom Okusi na meji. Veliko ljudi si je ogledovalo stojnice že včeraj; nekateri so bili s ponudbo zelo zadovoljni, drugi so opozarjali, da imajo razne stojnice (pre)vi-soke cene. Kakorkoli, vsi so se strinja- li, da je tržnica vsekakor poživila mesto. Prireditev seveda spremlja vrsta prometnih omejitev. Zaprti prometu so del Korza Italia, Korzo Verdi, Ulica Petrarca in Trg Battisti; promet je prepovedan tudi v raznih sosednjih ulicah. Danes in jutri bo verjetno veljalo, da po mestu ne bo ravno veliko prostih parkirnih mest. K poživitvi jutrišnjega dne bodo prispevali tudi trgovci iz mestnega središča, ki bodo odprli svoje trgovine. »Sprehod po mestu bo nedvomno prijetnejši od tavanja po kateremkoli izmed velikih nakupovalnih središč,« povsem upravičeno poudarjajo iz zveze trgovcev. gorica - Jutri tri športne prireditve Mesto bodo poživili tudi tekači, kolesarji in ljubitelji starodobnikov Gorico bodo jutri poleg evropske tržnice poživili še trije športni dogodki, zaradi katerih bodo veljale razne prometne omejitve. Okrog 11. ure bodo mimo Gorice kolesarili udeleženci dirke Randonee della Giu-lia, ki jo prireja društvo Alabarda Bike Team. Start 216 kilometrov dolge dirke bo v Trstu, zatem bodo udeleženci kolesarili po tržaškem Krasu, obšli bodo Debelo grižo, postali na goriškem Travniku in se preko Pal-manove, Červinjana in Tržiča vrnili v Trst. Prireditelji pričakujejo okrog 200 kolesarjev. Jutri ob 9.30 se bodo na Trav- niku zbrali tudi udeleženci shoda sta-rodobnikov Colli Goriziani Historic, ki bodo najprej prevozili nekaj kilometrov po mestnem središču, zatem se bodo pomerili v spretnostni vožnji na Kalvariji. Med Gorico in Novo Gorico bo jutri speljan 21. tek Vivicitta - Poživimo mesti. Start bo ob 10.15 na Transalpini-Trgu Evrope, letošnja izvedba ponuja 12-kilometrsko tekmovalno preizkušnjo in netekmoval-ni pohod na progah z različno stopnjo zahtevnosti (5 ali 8 kilometrov in 3 kilometri brez arhitektonskih ovir). Netekmovalni del bo potekal ob reki Soči in na pobočjih pod Sabotinom. Med nedeljskim nagrajevanjem bodo tudi izžrebali nekaj vozovnic za vožnjo z vlakom in kolesom na relaciji Vi-dem-Beljak ter še vozovnice za zgodovinski vlak slovenskih železnic na progi Nova Gorica-Bled. Čezmejni pečat prireditve se odraža tudi v široko zasnovanem in raznolikem organizacijskem odboru, ki ga na italijanski strani sestavljajo predstavniki Uispa, Marathon Cluba in Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, na slovenski strani pa Športnega zavoda Nova Gorica in Športnega društva Mark iz Šempetra. okusi na meji v« • zbirajo prijave do 15. maja Poulični praznik mednarodne kulinarike Okusi na meji bo goriško mestno središče ponovno poživil konec septembra, občina Gorica pa se nanj že vneto pripravlja. V ponedeljek, 13. aprila, bodo na spletni strani goriške občine objavili obrazce, ki jih bodo morali upravitelji stojnic, če želijo sodelovati na letošnji ediciji tridnevne prireditve, morali izpolniti. Zanimanje za sodelovanje bodo lahko izrazili tako zasebniki kot združenja in skupine, obrazec pa bo treba izpolniti na spletni strani občine www3.comune.gorizia.it ter ga nato nasloviti na naslov certificirane elektronske pošte comune.gorizia@certgov.fvg.it do ponedeljka, 18. maja 2015. »Vložitev prijave še ne zagotavlja sodelovanja na prireditvi. Občina bo mesta na prizorišču praznika dodelila na podlagi odločitev posebne komisije, ki bo preučila in ocenila posamezne prošnje. Komisijo bodo sestavljali občinska odbor-nica za proizvodne dejavnosti Arianna Bellan, občinski funkcionarji in mestni redarji,« sporočajo z goriške občine. Pri ocenjevanju bo komisija upoštevala nekatere kriterije. Prednost bodo imele skupinske prošnje stojničarjev, ki bodo svoje skupno geografsko območje predstavljali z raznoliko in kakovostno ponudbo. Posebno pozornost, izpostavljajo na občini, bodo posvetili novostim. Vsem, ki bodo preko izpolnitve obrazca izrazili željo po sodelovanju, bo občina do 19. junija sporočila, če je bila prošnja sprejeta ali zavrnjena. V sporočilu bodo navedli tudi stroške za občinski davek Tosap ter priključitev na vodovodno in električno omrežje. Z občine še sporočajo, da bodo ponudbe, ki bodo prispele po 19. maju, vzeli v poštev izključno v primeru, ko bo šlo za posebno zanimivo novost (npr. novo »vasico«) ali pa se če bo kdo izmed sprejetih upraviteljev stojnic odpovedal udeležbi na prireditvi. gorica - Drevi ob 20.45 Madžarski plesi v gledališču Verdi V gledališču Verdi v Gorici bo drevi ob 20.45 nastopila madžarska državna folklorna skupina Hungarian State Folk Ensemble, ki so jo ustanovili leta 1951 z namenom vrednotenja in ohranjanja narodnega folklornega zaklada v širokem razponu izrazov. Nastopila je po vsem svetu; njene predstave si je do danes ogledalo osem milijonov gledalcev. Na današnjem nastopu bodo plesalci in plesalke s pisanim zaporedjem plesnih točk prikazali prizore iz kmečkega življenja na madžarskem podeželju z upoštevanjem različnih narodnih komponent. Več informacij je na razpolago na spletni strani na www3.comune.gorizia.it/teatro. Madžarski folklorni ples gorica - Poostreni nadzor mestnih redarjev v civilnih oblačilih Tri globe v enem dnevu Trije ljudje so sredi popoldneva odvrgli vreče s hišnimi odpadki kar na tla ob robu zabojnikov Tržiški mestni redarji so v enem popoldnevu zasačili tri ljudi, ki so svoje vreče odpadkov odvrgli na tla ob robu zabojnikov. V četrtek popoldne so redarji v civilnih oblačilih izvajali poostren nadzor v Ulici Sant'Ambrogio, kjer se v zadnjih časih nabirajo kupi odpadkov. V kratkem času so opazili tri ljudi, ki se niso kaj dosti zmenili za zabojnike in so vreče odpadkov odvrgli kar na tla. Redarji so vse tri oglobili, kazni gredo od 50 do 300 evrov, vsi trije so tudi morali svoje odpadke pobrati in jih odnesti proč. »Poostreni nadzori redarjev v civilnih oblačilih so uspešni, vendar potrebujemo pomoč krajanov, da nas takoj obvestijo, če se po mestu nabirajo kupi odpadkov,« poudarja tržiški podžupan Omar Greco. Kup odpadkov v središču Tržiča bonaventura 1 4 Sobota, 11. aprila 2015 GORIŠKI PROSTOR / vipava - Končne odločitve o univerzitetnem kampusu še ni Univerzo čaka šest mesecev trdih pogajanj Na četrtkovi seji upravnega odbora novogoriške univerze, ki je potekala v Vipavi, znova ni bila izbrana lokacija za univerzitetni kampus. »Sprejeli smo sklep, da so v tem trenutku primerne tri lokacije, in sicer Vipava, Ajdovščina in Nova Gorica, vendar ima vsaka nekatere pomanjkljivosti,« je po seji pojasnil predsednik upravnega odbora Boris Peric. Upravni odbor je vodstvo univerze pooblastil, da se z lastniki oziroma ponudniki neposredno pogaja o teh lokacijah, do končne odločitve mora priti v roku šestih mesecev. »Če se seveda odpravijo pomanjkljivosti na teh objektih, da bomo z nekom lahko zaključili postopek in skušali uresničiti ta projekt,« pristavlja Peric. Katere so torej pomanjkljivosti vseh treh lokacij, zaradi katerih upravni odbor tudi tokrat ni sprejel končne odločitve? »V Vipavi (ki je bila točno pred enim letom izbrana kot najprimernejša, a zaradi dela zemljišča, ki je na poplavnem območju, z zadržkom, op. n.) je še vedno problem poplavnega območja, kjer je postopek reševanja še v teku, čeprav smo občini pred nekaj meseci že podaljšali termin zaključka. V tem trenutku tudi še nimamo jasnega odgovora, kdaj bi to bilo, ker postopek ni odvisen samo od občine,« je povedal Peric. Pri lokaciji v Ajdovščini - nekdanji upravni stavbi Primorja v stečaju - gre za vprašanje cene, po kateri bo objekt 20. maja na prodaj na dražbi. Pri novogoriški lokaciji pa občina daje na razpolago dobre 3,3 hektarje zemljišč, ki so v njeni lasti, v sklopu istega območja pa je še 28.000 kvadratnih metrov zemljišč, ki so v zasebni lasti. »Območje, ki ga ponujajo v Novi Gorici torej ni homogeno, zemljišča v zasebni lasti bi morala univerza odkupiti,« je pomanjkljivost novogori-ške lokacije izpostavil Peric. Omenjeno ponudbo za zemljišče ob Kornu, katero bi zamenjala za enakovreden delež stavbe univerze v Rožni Dolini, je novogoriška občina univerzi poslala 30. marca, ostali dve ponudbi - vipavsko in ajdovsko - pa ima upravni odbor na mizi od javnega poziva, ki ga je univerza brda - Začenja se Pomladni festival pohodništva Projektu Slovenija hodi so se v letošnjem letu pridružila tudi Goriška Brda, ker so v zadnjih letih postala zelo priljubljena pohodniška destinacija. Zaradi lege in mediteranske klime so namreč že v zgodnji pomladi prava poslastica za pohodnike. Prav zato bodo ravno Goriška Brda gostila odprtje sezone vseslovenskega pohodništva Pomladni festival pohodništva Brda, ki bo trajal od 11. do 19. aprila. Na današnjem odprtju sezone po briškem delu poti Alpe Adria Trail bodo za pohodnike organizirali pohod z vodniki, spoznavanje kulturne in naravne dediščine Brd, spoznavanje kulinaričnih dobrot in zdravilnih učinkov apiterapije. Jutri pripravljajo organizatorji čezmejni treking z oslički, 18. aprila bo otvoritveni pohod po tekaški trasi, dan kasneje se pričenja Eco maratona Brda-Colio - čezmejni tek po italijanski in slovenski strani Brd na različno dolgih trasah, 27. aprila pa bo na vrsti tradicionalni pohod Krajevne skupnosti Medana. Več podrobnosti je na voljo na spletni strani brda.si. (km) zaključila oktobra 2013. Z njim je zbirala ponudbe za zemljišče za kampus. Upravni odbor je univerzi odobril 1,2 milijona sredstev za nakup zemljišč - bodisi v Vipavi, Novi Gorici ali v primeru objekta v Ajdovščini. Univerza ima torej šest mesecev časa za pogajanja z vsemi ponudniki lokacij, na katerih naj bi bile omenjene pomanjkljivosti v tem času tudi odpravljene. »Pred nami je šest mesecev težkih pogajanj,« je v četrtek zvečer napovedal rektor Univerze v Novi Gorici, Danilo Zavrtanik, ki najnovejšo novogo-riško ponudbo ocenjuje kot bistveno boljšo od prvotne. »Če bi mestna občina znova prišla z isto ponudbo kot prejšnjikrat, bi danes pogorela,« meni Zavrtanik, ki sicer nobene izmed treh lokacij ne izpostavlja kot boljše od drugih. »Vsaka od teh lokacij je drugačna in bi pomenila drugačen tip kampusa.« Novogoriška občina odgovor na svojo ponudbo o zamenjavi zemljišč za del upravne stavbe univerze pričakuje do konca aprila. Na vprašanje, kakšen odgovor lahko občina pričakuje, Peric odgovarja: »Z novogoriško občino se bo uprava univerze sestala in se dogovarjala. Dejstvo je, da v postopku, ki je bil z naše strani sprožen pred enim letom, te lokacije ni bilo, oziroma predlog ni bil dodelan. Predlog smo prejeli sedaj in o njem na današnji seji resno razpravljali, glede na to, da je univerza na tej lokaciji že precej delala in o kateri je bila že narejena strokovna podlaga, ki jo je izdelal arhitekt Boris Podrecca. Tam je bilo že veliko narejenega. Z občino se bo treba torej usesti in ugotoviti, kako rešiti te probleme, ki smo jih danes izpostavili in kako priti do zaključka - če se bo to dalo.« Za župana občine Vipava, Ivana Princesa, je bila četrtkova odločitev upravnega odbora pričakovana, vseeno pa je po sestanku upravnega odbora izrazil razočaranje, ker se univerza, kljub predstavljeni študiji elaborata protipoplavnega območja na vipavskem zemljišču, še ni odločila. Spomnil je, da je občina novogoriški univerzi obnovljeni osrednji del dvorca Lant- Zavrtanik in Peric (zgoraj); bo Nova Gorica še naprej univerzitetno mesto? km. hieri v Vipavi oddala v 85-letni najem, univerzi nameravajo nameniti še dodatne prostore v sklopu objekta, poleg tega zadnje mesece pospešeno delajo na izdelavi ustreznih elaboratov in pro-tipoplavnih študij, za zemljišče, ki je bilo pred letom dni, z zadržkom sicer, izbrano kot primerno, za kar so po be- sedah župana že porabili okrog 25.000 evrov. »Ne vem, če kdo lahko kaj bolj resnega konkretno ponudi. Mi nimamo fig v žepu, pričakujemo, da jih tudi univerza ne bo imela. Trudimo se, ne bomo pa se v nedogled,« je povedal Princes. Katja Munih nova gorica Mestni svetniki potrdili zaključni račun za leto 2014 Novogoriški mestni svetniki so v četrtek potrdili zaključni račun občine za leto 2014. S tem so pritrdili tudi primanjkljaju v višini 8,4 milijona evrov. Mestna občina Nova Gorica je imela lani za 34,1 milijona evrov prihodkov, njeni odhodki pa so znašali 42,5 milijona evrov. Primanjkljaj je občina deloma pokrila s prenosom presežka iz leta 2013, deloma pa z najetjem posojil za tri večje investicije v občini, in sicer za ureditev Bevkovega trga, za gradnjo Varstveno delovnega centra in čistilne naprave v Braniku. Mestna svetnica Karmen Saksida (SD) je v razpravi opozorila na slabo realizacijo nekaterih potrjenih investicij. Izpostavila je vzdrževanje cest, za kar je občina porabila le 55 odstotkov sredstev, ki so jih za ta namen predvideli v lanskem proračunu. Ob tem se je vprašala, ali je to kakorkoli povezano s slabo likvidnostjo občine. Svetnik Gregor Veličkov (Lista Gregorja Veličkova) pa je v razpravi o zaključnem računu predlagal, naj se občina v prihodnje odpove zaračunavanju komunalnega prispevka za stanovanjsko gradnjo fizičnih oseb. Iz tega naslova se namreč zbere malo denarja, kar po mnenju Veličko-va kaže na zelo majhen interes za individualno gradnjo v novogoriški občini. Novogoriški svetniki so v nadaljevanju seje potrdili tudi predlog sklepa o izvedbi neodvisnega pregleda poslovanja občinskega stanovanjskega sklada. Revizijo bodo usmerili v pregled javnih naročil v obdobju od 2012-2014, obračun neprofitnih najemnin, postopkov, aktivnosti in ukrepov v zvezi s podjetjem Composita, ki je v lasti Jureta in Damijana Jankovica, ter v ravnanje stanovanjskega sklada v povezavi s tožbo lastnikov stanovanj na Ronketu. Po besedah svetnice Tanje Pipan (SD) je bilo na stanovanjskem skladu več nepravilnosti. Izpostavila je izogibanje javnemu naročanju z drobljenjem večjih naročil na manjša, plačila za računovodske in odvetniške storitve. To je po njenih besedah razvidno tudi iz Su-pervizorja. Direktorica občinske uprave Vesna Mikuž je svetnikom obljubila, da bodo poskusili pripraviti poročilo za katero od problematiziranih zadev, bo pa po njenih besedah težko pripraviti celotno poročilo do majske seje mestnega sveta. (sta) nova gorica - Delegacija SDGZ na študijskem obisku v Sloveniji Z odpravljanjem ovir spodbujajo tkanje novih čezmejnih poslovnih vezi Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) je v sodelovanju z Območno gospodarsko zbornico za Severno Primorsko iz Nove Gorice prejšnji teden priredilo prvi študijski izlet z ogledom dobrih praks v Sloveniji v okviru čez-mejnega projekta Ita-Slo Transarmon, v okviru katerega si prizadevajo za odpravljanje ovir pri čezmejnem delovanju podjetij na področjih davčne zakonodaje, mobilnosti delovne sile, varnosti pri delu, okoljevarstvene problematike in standardov HACCP. Gostujoča organizacija, GZS Nova Gorica, je partnerje in ostale goste popeljala v cementarno Salonit v Anhovem, kjer so predstavniki podjetja prikazali izkušnje pri čezmejnem delovanju Salinvesta, enega izmed povezanih podjetij skupine Salonit, ki se ukvarja z vzdrževanjem in montažo strojne opreme in svoje storitve opravlja v Sloveniji, v Avstriji, Nemčiji in Italiji. Predstavnik podjetja je poudaril, da se je pri opravljanju storitev v drugih evropskih državah potrebno predhodno Delegacija SDGZ med študijskim obiskom v Sloveniji fotoa.s. pripraviti in poskrbeti, da so vsi dokumenti pravočasno urejeni. Za vstop na italijanski trg, kjer ima skupina v lasti cementarno, se je Salinvest obrnil na tehnično službo SDGZ in Servis, ki sta podjetju uredila potrebno dokumentacijo za delovanje na italijanskem tržišču. Na Salonitu je svoje izkušnje dalje predstavilo gozdno gospodarstvo Tolmin, ki storitve izvaja tudi na Hrvaškem in v deželi FJK, kjer so naročniki predvsem agrarne skupnosti in občine, ki se za spravilo lesa in vzdrževanje gozda v odročnih področjih poslužujejo visoko kvalificirane delovne sile iz Slovenije. Sledil je prevoz do igralnice Perla, kjer je bila na vrsti pred- stavitev družbe HIT in standardov HACCP, ki jih skupina udejanja v vsakdanjem delovanju v vseh svojih gostinskih lokalnih in prenočitvenih strukturah. Obisk je ponovno obelodanil vrsto problematik in razlik, ki pogojujejo delovanje podjetij pri poslovanju na čezmej-nem območju. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 12. aprila 2015 15 gorica - V Kulturnem domu Nomadski blues Skupina Etran Finatawa prihaja iz Saharske puščave V Kulturnem domu v Gorici bo v torek, 14. aprila, ob 20.30 nastopila skupina moderne nomadske blues glasbe Etran Finatawa iz Nigra. Prireditelji koncerta - goriški Kulturni dom, kulturna zadruga Maja, Kulturni dom Nova Gorica in Folk club iz Buttrija - poudarjajo, da gre za izredni dogodek, saj so člani skupine Etran Finatawa pravi glasbeni ambasadorji modernega nomadskega bluesa, istočasno pa predstavljajo dve zanimivi nomadski plemeni Tuareg in Wodaabe. Skupina je nastala leta 2004 dobesedno sredi Saharske puščave, in sicer na blues festivalu v Timbuktuju; od takrat se je uveljavila tudi izven Afrike in prejela več nagrad po celem svetu. Vstopnice stanejo 15 evrov (redni); upokojenci in študentje bodo odšteli 10 evrov, abonenti Komi-goja pa 8 evrov. Predprodaja vstopnic je že v teku pri blagajni Kulturnega doma (tel. 0481-33288, in-fo@kulturnidom.it). ci3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. ~M Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 11. aprila, ob 18. uri »Ljubezen ali pač...« (Po Antonu Pavlu Čehovu). 13. aprila ob 20. uri plesna predstava M&N Dance Company »Urbane zgodbe -Soba z razgledom, kravata«. 14. aprila ob 20. uri satirična ganljivka po motivih romana Gustava Flauberta »Gospa Bovary« (Nebojša Pop Tasic). Informacije na blagajna.sng@siol.net ali po tel. 003865-3352247. »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE« v Kulturnem domu v Gorici: danes, 11. aprila, ob 20.30 »L'anatra all'arancia«, nastopa gledališka skupina GAD Città di Trento; predpro-daja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 048130212). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE -ABONMA V GORICI v sodelovanju s Kulturnim domom in s Kulturnim centrom Lojze Bratuž: 20. aprila ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž »Hlapci«; 25. maja ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž: »Obiski«; informacije pri blagajni Kulturnega doma v Gorici v Ul. Brass 20 od ponedeljka do petka 10.00-13.00 in 15.00-18.00 (tel. 0481-33288). V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ V GORICI: prva predstava 17. izvedbe niza veseloiger »Iskrivi smeh na ustih vseh« bo danes, 11. aprila, ob 20.30 v izvedbi dramske skupine SKPD F.B. Sedej iz Števerjana z igro »Aulularia«. 14. aprila ob 20. uri bo nagrajevanje natečaja Mladi oder. 16. aprila ob 20.30 bo komedija »Mrtvi ne plačujejo davkov«, nastopil bo dramski odsek PD Štandrež. 28. aprila ob 20.30 bo glasbena igra z izborom Mo- zartovih arij in duetov »Poglej, moj dragi Figaro«. Prirejata KC Lojze Bratuž in ZSKP; informacije po tel. 0481-531445 ali 0481-538128. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI 15. aprila ob 20. uri monoko-medija komika Ranka Babica »Moška copata«; informacije in predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditve (tel. 003865-3354016, bla-gajna@kulturnidom-ng.si). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 15. aprila ob 20.45 bo koncert pianistke Glorie Campaner; 23. aprila ob 20.45 bo, v sklopu projekta '900 & Ol-tre, koncert pianista Uri Caine. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664 in v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici, tel. 0481-30212; več na www.teatromonfalcone.it. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.30 -21.15 »Fast & Furious 7«. Dvorana 2: 16.00 »Ooops! Ho perso 1'arca«; 17.50 - 20.10 - 22.00 »Se Dio vuole«. Dvorana 3: 15.00 »Ooops! Ho perso 1'arca«; 16.40 »Se Dio vuole«; 18.30 -20.30 »La famiglia Belier«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.20 -19.45 - 22.15 »Fast & Furious 7«. Dvorana 2: 15.30 - 17.45 - 20.00 -22.10 »Humandroid«. Dvorana 3: 16.00 - 17.50 - 20.15 -22.00 »Se Dio vuole«. Dvorana 4: 15.30 »Home - A casa«; 17.15 - 19.50 - 22.10 »Into the woods«. Dvorana 5: 15.00 - 16.30 »Ooops! Ho perso l'arca«; 18.10 - 20.15 - 22.10 »La famiglia Belier«. fî Razstave V GORICI: v pokrajinski muzejih v grajskem naselju bo danes, 11. aprila, ob 17.30 odprte razstave z naslovom »Lo spazio del volo«; prireja združenje Prologo. Na ogled bo do 10. maja od torka do nedelje 9.00-19.00. V GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 2 bodo ob fotografski razstavi »Oltre lo sguardo - Onstran pogleda« (razstava goriških fotografov do izbruha prve svetovne vojne) 12. in 26. aprila ter 10. in 17. maja ob 15. uri potekali brezplačni vodeni ogledi razstave v slovenskem jeziku; razstava bo na ogled do 2. junija ob petkih 16.00-19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.0019.00; vstop prost. V GRADIŠČU: v galeriji Spazzapan v palači Torriani, Ul. Ciotti 51, je na ogled razstava »Luigi Spazzapan. La collezione Citelli della Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia« do 12. aprila ob torkih, sobotah in nedeljah 10.00-19.00, ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00; več na www.gal-leriaspazzapan.it ali po tel. 0481960816. V GRADU DOBROVO je na ogled razstava z naslovom »Prostranost« slikarja Vladimir j a Klanj ščka; do 15. aprila od torka do petka 8.00-16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 13.0017.00. V GORICI: v galeriji ArtOpenSpace v Ul. Diaz 6 bo na ogled razstava »System Over, New Era« umetnika Juana Ariasa Gonana. Razstava do 16. aprila po urniku 10.00-12.00 in 17.0019.00. V TRŽIČU: v kavarni Carducci, Ul. Du-ca D'Aosta 83, je na ogled razstava »Bjeki« umetnice in kuharice Mime Semec. Do 16. aprila od torka do nedelje 7.30-22.00. Več informacij po tel. 0481-412332. V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž je na ogled razstava Franka Vecchieta z naslovom »Skozi prostor in čas«; do 30. aprila ob prireditvah ali po domeni (tel. 0481-531445). V NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka, trg Edvarda Kardelja 4, je na ogled razstava »Misli in spisi arhitekta Maksa Fabianija«; do 30. aprila, informacije po tel. 00386-53309100 ali goriska.knjiznica@ng.sik.si. V GORICI: v palači Coronini Cronberg je na ogled razstava »Dalla Penna d'oca alla macchina da scrivere - Gu-glielmo Coronini e la bella scrittura«; do 4. oktobra od srede do nedelje 10.00-13.00 in 15.00-18.00; informacije po tel. 0481-533485 ali www.co-ronini.it. 3 Koncerti M Izleti SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V GORICI tudi letos prireja večdnevni izlet. Od 26. junija do 3. julija bodo obiskali nekaj vrhov v Romuniji ter kulturne in naravne znamenitosti v tej deželi. Prevoz bo z avtobusom. Informacije in prijave: Vlado. KŠRD DANICA vabi na »Enogastro-nomski pohod kraških dobrot« - po poteh 1. svetovne vojne v nedeljo, 12. aprila. Start 10 km dolgega pohoda, ki ne bo voden, bo med 8.30 in 10. uro izpred centra Danica na Vrhu, med potjo bodo stojnice s kraškimi dobrotami in zanimivosti iz 1. svetovne vojne. Zaželena je prijava do 10. aprila, vpis je možen tudi pred startom. Ob plačilu bodo udeleženci prejeli bone za degusta-cijo (sodelovalo bo 18 zelo znanih kmetij z goriškega in tržaškega Krasa ter Slovenije). Pohod bo potekal ob vsakem vremenu, udeleženci naj s sabo prinesejo svetilko; informacije in prijave po tel. 338-4390324, pohod2015@po-hod.it; več na www.pohod.it. SPDG prireja v nedeljo, 12. aprila, v sklopu Kekčeve poti (lažji pohodi namenjeni otrokom in družinam) izlet v Soško dolino z ogledom slapa Koz-jak in Tolminskih korit. Zbirna točka parkirišče pri (bivšem) mejnem prehodu Rdeča hiša v Gorici ob 8.45, odhod z lastnimi prevoznimi sredstvi ob 9.00. Za ostale informacije in prijavo na izlet po tel. 347-6220522 (Fanika) in 338-3550948 (Mitja). ESTORIABUS: 18. aprila bo obisk zasebnega muzeja Spomini na Veliko vojno, tako imenovano osamljeno drevo in park Ungaretti v Martinšči-ni. Ob mednarodnem festivalu zgodovine v Gorici bodo organizirali tri turistične poti; 22. maja Banjšice, 23. maja Kobarid in 24. maja pogorje Kolovrata in Matajurja; informacije in rezervacije po tel. 0481-539210 ali eventi@leg.it od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. □ Obvestila KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v Gorici vabi na ogled baleta »Labodje jezero« v SNG Opera in Balet v Ljubljani 24. aprila ob 18. uri. Odhod iz Kulturnega centra Lojze Bratuž ob 16. uri; rezervacije po tel. 0481-531445 od 8.30 do 12.30 ali na info@centerbra-tuz.org; več na www.centerbratuz.org. V MARTINŠČINI: v gostilni Al Poeta bo danes, 11. aprila, ob 21. uri koncert skupine Target of Soul (L. Clemente - glas ,M. Figelj - keys, E. Favento - tolkala); vstop prost. Informacije po tel. 0481-961305. SVIREL: 7. mednarodno glasbeno tekmovanje in festival solistov in komornih skupin: danes, 11. aprila, ob 20. uri v Muzeju slovenskih filmskih igralcev v Divači »Ita Rina & music«, Kvintet NOVArt (SLO), Ansambel violončel NOVA filharmonije, Hornet Quartet. Več na www.upol.si. V NOVI GORICI: v Kulturnem domu bo danes, 11. aprila, ob 20.15 koncert Tinkare Kovač s skupino Singgirls. 14. aprila ob 20.30 bo nastopil Etran Fi-natawa iz Nigra s sodobnim nomadskim bluesom; informacije in pred-prodaja vstopnic vsak delavnik 10.0012.00, 15.00-17.00 in uro pred pri-četkom prireditev, sobota in nedelja uro pred pričetkom prireditev (tel. 003865-3354016, blagajna@kulturni-dom-ng.si). V TRŽIČU: v stolnici Sv. Ambroža bo v nedeljo, 12. aprila, ob 16. uri nastopil zbor Multifariam ob spremljavi Bep-pina Delle Vedoveja na orglah in flavtistke Beatrice Grassi; vstop prost. V GORICI: v Kulturnem domu bo v nedeljo, 19. aprila, ob 20. uri koncert skupine Azure Hiptronics. Prireja Glasbena matica - Gorica v sodelovanju s Kulturnim domom. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 49. redni občni zbor, ki bo v drugem sklicu danes, 11. aprila, ob 10. uri v Kulturnem domu Jožefa Češčuta - KD Sovodnje, Prvomajska ul. 73. KMEČKI IN OBRTNIŠKI SEJEM bo potekal pri parkirišču v bližini gostilne Franc v Sovodnjah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro ob sobotah: 11. aprila, 9. maja, 6. junija, 18. julija, 8. avgusta, 5. septembra, 3. oktobra in 7. novembra; informacije po tel. 333-4318338. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da je redni občni zbor sklican za petek, 17. aprila, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Na podlagi statutarnih določil morajo včlanjena društva in organizacije sporočiti izvršnemu odboru imena delegatov vsaj tri dni pred občnim zborom (Člen 6, odstavek 7). Vsa včlanjena društva in organizacije so torej naprošena, da to opravijo najkasneje do torka, 14. aprila 2015, do 12. ure.Kot je bilo že zapisano v vabilu, je potrebno imena delegatov sporočiti na sledeči naslov: Svet slovenskih organizacij - Drev. / V.le XX Set-tembre 85 - 34170 Gorica, e.pošta: go-rica@ssorg.eu, faks 04811990460. V GORICI: v nekdanjih konjušnicah palače Coronini bo od 16. do 19. aprila potekala gledališka delavnica po romanu Joseja Saramaga »Cecita« (Slepota), pod vodstvom režiserja Corrada Calde. Namenjena mladim od 16. leta, število mest je omejeno. Za ostale informacije po tel. 0481-532317 ali infor@artistiassociatigorizia.it. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Termalnem centru Radenci, od 14. do 24. junija, z možnostjo individualnega prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje. Podrobnejše informacije in prijave po tel. 0481-530927 ali na sedežu Kruta v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2. nad., tel. 040-360072, od ponedeljka do četrtka med 9. in 13. uro ter med 15. in 17. uro, ob petkih samo v jutranjih urah, krut.ts@tiscali.it. KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Talaso Strunjan od 10. do 20. maja z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje. Podrobnejše informacije in prijave po tel. 0481530927 ali na sedežu Kruta v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2. nad., tel. 040-360072, od ponedeljka do četrtka med 9. in 13. uro ter med 15. in 17. uro, ob petkih samo v jutranjih urah, krut.ts@tiscali.it. RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA sporoča, da bo čistilna akcija na bregovih Soče in Vipave premeščena na nedeljo, 19. aprila. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Plavi Laguni pri Poreču od 20. do 30. junija. Člani z goriškega se za informacije in prijave lahko zglasijo v pisarni na Korzu Verdi 51/int., v torek, 21. aprila, med 9. in 12. uro, tel. 0481530927, ali na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2. nad. - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi člane na ogled svetovne razstave Expo Milano 2015 v petek, 15. maja. Za prijave in informacije po tel. 040-635626 ali na in-fo@zskd.eu. H Prireditve V GORICI: v župnijski dvorani v Pod-turnu bo danes, 11. aprila, ob 15. uri srečanje z naslovom »Genitori e figli, autorita e liberta: incontro o scon-tro?«. Predavala bo pedagoginja Eli-sabetta Madriz. V TRŽIČU: v občinski sejni dvorani bo v ponedeljek, 13. aprila, ob 18. uri predstavitev knjige prof. Daria Fran-doliča o pisatelju Kornelju Abelu, avstrijskem judovskem oficirju na Krasu. Večer pod pokroviteljstvom občine pripravljata društvi Jadro in Tržič. V GRADU KROMBERK bo v torek, 14. aprila, ob 20. uri večer z naslovom »Mi smo tu ..tuka, ..izde, ..kle, ..tle. Slovenci na oni strani pod Matajur-jem in Kaninom«. Življenje in delo slovenske skupnosti v Videmski pokrajini ter Trinkov koledar 2015 bodo predstavili Marina Cernetig iz Inštituta za slovensko kulturo v Špetru in Lucija Trusgnach, predstavnica Društva Ivan Trinko iz Čedada. SEKCIJI VZPI DOBERDOB IN DOL-JAMLJE vabita v sklopu proslave 70-letnice osvoboditve na srečanje članov in članic VZPI iz doberdobske občine in odprtje partizanske knjižnice v sodelovanju z občino Doberdob 15. aprila ob 19.30 na sedežu sekcije v Jamljah. Karlo Černic bo spregovoril o svoji publikaciji »Nočemo pozabiti«, ki je bila letos ponatisnjena. Publikacijo bodo člani prejeli v dar. Zbirali bodo tudi podpise za podporo centru za zgodovinsko in socialno raziskavo Leopoldo Gasparini iz Gradišča, spregovoril bo ravnatelj centra Dario Ma-tiussi. Večer bo popestril nastop pevskega zbora Rdeča zvezda iz Devina. V TRŽIČU: v občinski knjižnici v Ul. Ce-riani 10 bo 16. aprila ob 18. uri v sklopu niza »Knjižnih četrtkov« predstavitev knjige »L'Isonzo«, ki sta jo uredili Andrea Bellavite in Massimo Cri-vellari. Pogrebi DANES V LOČNIKU: 11.10, Ermanno Badin (iz goriške splošne bolnišnice ob 11. uri) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 10.30, Ottavia Moretti vd. Trevisan (iz kapele glavnega pokopališča) v cerkvi Rosa Mistica in na pokopališču. DANES V ZAGRAJU: 9.30, Zaira Bos-si vd. Calligaris (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.10) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TURJAKU: 11.00, Ferdinan-do Biondi (iz tržiške bolnišnice ob 10.45) v cerkvi, sledila bo upepelitev. 1 6 Sobota, 11. aprila 2015 APrimorski r dnevnik Formula 1 in MotoGP ŠANGHAJ - Britanec Lewis Hamilton (Mercedes) (foto ANSA), ki je imel najhitrejši čas prvega prostega treninga pred jutrišnjo preizkušnjo v formuli 1 za veliko nagrado Kitajske v Šanghaju (start ob 8.00 Rai 1 in Slo 2), je blestel tudi na drugem. Drugi je Finec Kimi Raikkonen (Ferrari), tretji pa Avstralec Daniel Ricciardo (Red Bull-Renault). Kvalifikacije bodo na sporedu danes ob 9.00. Jutri bo tudi motociklistični MotoGP. Na VN Amerike (Austin) se bodo za nove točke v svetovnem prvenstvu potegovali ob 21.00. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Widern prihaja Palermo VIDEM - V 30. krogu nogometne A-lige bodo drevi na sporedu tri tekme. Prvouvrščeni Juventus bo igral v gosteh pri zadnjeuvršče-ni Parmi (ob 18.00), ki je v sredo premagala Udinese (foto ANSA Antonio Di Natale). Ob enakem času bo tekma med Genoo in Ca-gliarijem. Zvečer (20.45) pa bo Mancinijev Inter igral v gosteh proti Veroni. Udinese bo jutri ob 15.00 na domačem Friuliju gostil Palermo. Druge tekme: Cesena - Chievo, Atalanta - Sassuolo, Lazio -Empoli, Napoli - Fiorentina, Torino - Roma, Milan - Sampdoria. naš pogovor - Profesor telesne vzgoje in trener Mario Ciac »Trenirajo malo in slabo« Nekateri se ga spominjajo kot dobrega odbojkarja in nato trenerja tudi pokrajinskih in deželnih mladinskih selekcij. Zadnja leta se je profesor telesne vzgoje (leta 1993 je zaključil študij na visoki šoli za telesno vzgojo - ISEF) Mario Ciac posvetil po eni strani razvoju centra Gymnastik-e', po drugi pa fizični pripravi posameznikov oziroma ekip. Letos so Ciacu pri Triestini zaupali vlogo trenerja za kondicijo, vlogo ki jo je v prejšnjih letih vestno opravljal tudi pri rokometnemu A-ligašu Palla-mano Trieste in še prej v košarkarskem okolju. Začnimo pri glavni službi. V mestnem središču deluje center Gym-nastik-e'. Za kaj gre? V resnici je neka posebna struktura, saj ne gre za center za rehabilitacijo. Sam nisem fizioterapevt, vsi zaposleni smo profesorji telesne vzgoje. Po ukinitvi ISEF-a je nastal problem, da ni več pravih profesorjev telesne vzgoje, medtem ko smo tu prav vsi po izobrazbi ravno to. V tej strukturi se v prvi vrsti telovadi. Imamo stranke od 9 do 90 let, ki nerade zahajajo v fitness centre, ker je tam preveč ljudi in inštruktorji ti ne posvečajo dovolj pozornosti. Stranke imajo individualne lekcije ali z mano ali s kolegi. Struktura ni velika, prav zato lahko ima vsaka stranka svoj prilagojen program, ki se lahko spreminja iz dneva v dan. Tu prihajajo stranke za drugi del okrevanja po poškodbi, ko je faza rehabilitacije že mimo, a se poškodovani še ne morejo vrniti na običajno delovno mesto oziroma znova poprijeti za športno aktivnost. Je center namenjen tudi vrhunskim športnikom? Da. K nam redno zahajajo športniki. Trenutno se posvečam poškodovanim igralcem Triestine Celliju in Piscopu, a tudi številnim kotalkaricam, plavalcem in smučarjem. Ne samo poškodovanim. Kako se je z leti spremenila slika najbolj pogostih poškodb športnikov? Mislim, da glede tega sprememb ni. Najbolj pogoste so običajne poškodbe gležnja in križnih vezi. Bil si aktiven odbojkar in nato trener. Si na prvo športno ljubezen popolnoma pozabil ali še slediš dogajanju na odbojkarskih igriščih? Odbojko sem na žalost opustil. Odbojki sem posvečal ogromno časa, kar ni več mogoče, saj imam dva mala otroka in se v (redkem) prostem času raje posvečam njima. Zdaj si trener za kondicijo pri Triestini, prej si to funkcijo opravljal pri Pallamanu Trieste. Pred šestimi leti sem bil pomožni trener pri ženski ekipi Calligaris iz Vidma. Potem sem odprl to strukturo in sem se moral nečemu tudi odpovedati. Odločil sem se raje, da bom trener za kondicijo. Začel sem pri ekipi mladincev Pallacanestro Trieste, od leta 2010 sem bil z rokometaši, od letošnje sezone pa pri Triestini. Poklicali so me oni in zahtevali vsakodnevno prisot- nost, kar pa je zame nemogoče uskladiti z delom tu in po šolah, tako da sem prisoten na treningih dvakrat tedensko. Bi izrecno omenil kakega nogometaša ali rokometaša, ki ima izredne fizične sposobnosti? In kakšne so razlike pri načinu dela? Razlik je res ogromno. Naj se nogometaši ne užalijo, saj niso sami krivi, gre za splošno nogometno kulturo v Italiji. Trenirajo zelo malo in slabo. Ne namenjajo nikakršne pozornosti malenkostim, telovadba je za nogometaše povsem nepotrebna. Gibalne in raztezne vaje so le »izguba časa«, isto mislijo o delu z utežmi. Šele ko jih privabim sem in imam z njimi individualne pogovore, se zavedajo, kako malo trenirajo v primerjavi z drugimi športniki. Obenem se zavedajo, kako jim specifično delo lahko koristi. Odpre se jim popolnoma nov svet. Sami se sprašujejo, zakaj se v nogometu dela tako slabo. V Španiji in Nemčiji je drugače. Igralci Triestine so mi zaupali, da sem najbolj zasovražena oseba v klubu. Zavedam se tega, a najbrž je isto veljalo za Miloša Tula, ki je bil trener za kondicijo pred mano. Nogometaš potrebuje vse te vaje in uteži kot preventiva. Prepričan sem, da bi bilo poškodb manj, ko bi imeli pravilen pristop do razgibalnih vaj in dela z utežmi. Pri Calligarisu so igralke spraševale, kdo bo trener za kondi-cijo, saj je bil za nekatere igralke to strokovnjak bistvenega pomena. Nogometaši zelo taktizirajo, vadijo zelo malo tehniko. Ni primerjave z odbojko ali košarko, kjer tehniko stalno piliš. Pri nogometu ostaja tabu tudi fizična priprava; tudi za trenerje. Za nekatere se fizična priprava omejuje na tek. Naj si bo na 400, 200 ali 80 metrov. Med vsemi igralci, ki sem jih treniral, je bil po telesnih sposobnostih največji talent košarkar Adriano Pigato. Treniral sem njega in Cavaliereja. On igra v Avellinu v A1-ligi, medtem ko Pigato ni imel tako blesteče kariere. Rokometaši so v glavnem bivši košarkarji, izposojeni rokometu. Izreden je bil Litvanec Vila-niskis. Med zamejci pa, naj mi ne zameri, bi Aljoša Kralj lahko naredil podobno kariero kot Matej Černic. Trener za kondicijo si tako za ekipne športe kot za posamezne atlete. Katera je bistvena razlika pri kondicijski pripravi nekoga, ki se ba- vi z ekipnim športom, in individualnim športnikom? V mentaliteti in v načinu dela. Individualni športniki so izredno zahtevni do samih sebe in do mene. Zelo me veseli trenirati individualne športnike, ker od tega veliko odnesem in se novega naučim. Ko treniram nogometaše in košarkarje jim vedno pravim: morali bi trenirati kot individualni športniki in nato to delo izkoristiti za skupinski del igre. So se po tvojem mnenju v zadnjih letih povprečne telesne sposobnosti mladih izboljšale ali poslabšale? Razlike so v spretnosti. Fizične sposobnosti so upadle, kar gotovo vpliva tudi na tehniko in taktiko. Sedimo ure in ure pred računalnikom in to se Trener in profesor telesne vzgoje Mario Ciac pozna tudi na osnovnih šolah, kjer poučujem po zaslugi deželnega projekta Movimento in 3S. Profesorji telesne vzgoje sodelujemo z učiteljicami med urami telovadbe. Mali so spretni vsak v svojem športu. Znajo metati na koš, igrati odbojko ali brcati žogo, a osnovnih gibalnih sposobnosti ni. Sam sem velik nasprotnik predčasne usmeritve. Miniodbojka, minikošarka, mininogo- met: vse to bi črtal. Treba se posvetiti športni šoli. Po možnosti dvakrat tedensko v šoli. Društva bi se morala posvetiti splošni gibalni vzgoji. Moram dodati, da je situacija na slovenskih šolah vsekakor veliko boljša in Italijani, to dnevno občutim, nam zavidajo to organiziranost. Vsi vedo, da sem Slovenec, a to je za marsikaterega Italijana dodana vrednost. (I.F.) enduro 3 camini - Dolina in Katinara »Nori spusti in veliko adrenalina« košarka Jugoslovanske »zvezde« (na platnu) v SSG TRST -V torek bo v slovenskem tržaškem gledališču v ulici Petronio predvajali srbski film (z italijanskimi podnapisi) »Bičemo prvaci sveta« (Bomo svetovni prvaki), srbskega režiserja Darka Bajiča, v spomin na dogodek, ko je jugoslovanska košarkarska reprezentanca v finalu svetovnega prvenstva leta 1970 v Ljubljani premagala ZDA. Film bodo predvajali ob 18.30 in ob 21.00. Od 15. aprila (en teden) bodo srbski film predvajali v ki-nodvorani Super (Drevored XX. septembra v Trstu). Prodaja vstopnic za EP LJUBLJANA - V ponedeljek, 13. aprila, se bo na vseh prodajnih mestih Kompasa začela prodaja posameznih vstopnic za ogled letošnjega evropskega prvenstva v košarki v Zagrebu. Večina vstopnic je pošla že v predproda-ji v sklopu paketov vseh petih tekem ali organiziranih navijaških izletov. V ponedeljek bo na prodajnih mestih Kompasa možno kupiti posamezne vstopnice za tekme Slovenije proti Gruziji (6. septembra), Nizozemski (8. septembra), Grčiji (9. septembra) in Makedoniji (10. septembra) znotraj slovenskega sektorja, ki ga je zagotovil organizator. Za zagrebško tekmo Slovenija - Hrvaška, ta bo na sporedu 5. septembra ob 21. uri, bodo v omejenem številu na voljo samo vstopnice 2. in 4. kategorije.. ZAVEC - Slovenski boksar Dejan Zavec se bo drevi ob 22.00 na Ptuju bojeval za naslov svetovnega prvaka po verziji WBF proti Belgijcu armenskega rodu Saši Jengoianu. ZANIMIVO NA BONIFIKI - V 27. krogu prve slovenske nogometne lige bo Luka Koper ob 16.00 na domači Bonifiki gostila vodilni Maribor. V 2. SNL bo primorski drugoligaš Ankaran-Hrvatini gostil Šmartno (16.30). VATERPOLO - A2-liga: 18.30 v tržaškem bazenu Bianchi Pallanuoto TS - Camogli. Start 4. izvedbe Endura 3 Camini, v organizaciji tržaškega društva 360MTB, bo danes na več prizoriščih v dolinski občini. Med tekmovalci bo tudi letos prvi mož SloEn-dura, in sicer Jaka Tancik, 32-letni Domžalčan, ki se je s kolesarstvom začel ukvarjati že v osnovni šoli. Zakaj ste se sploh odločili za to športno panogo, ki se dejansko v Sloveniji šele razvija? Na prvo enduro tekmo sem se podal zgolj zaradi tega, ker sem se dolgočasil. Ker sem imel prost vikend, sva si s punco Ano sposodila kolesa in se odpeljala do Tavorjane. To je bilo v sezoni 2012. Na tekmo sva s punco odšla popolnoma brez pričakovanj, v bistvu šla sva si ogledati, kako vse skupaj izgleda. Sproščen način tekmovanja nama je bil izjemno všeč; cel dan smo se družili na kolesu, vmes pa dirkali in merili moči. Oba sva se presenetljivo dobro uvrstila, kar me je še bolj navdušilo. Enostavno me je disciplina pritegnila s svojo sproščenostjo in ravno pravšnjo mero tekmovalnosti in adrenalina. Kmalu so enduro tekme postala prioriteta, vseeno pa se rad odpravim tudi na kakšen maraton in kros. Se ukvarjate še s kakim drugim športom? S kolesarstvom se ukvarjam od jutra do večera, saj imam v Domžalah kolesarsko trgovino, ki jo vodiva skupaj z bratom. Tudi z domačim klubom se veliko ukvarjamo, poleg tega pa veliko časa na kolesu preživim tudi sam. Tako da časa za druge športe enostavno ni, poleg tega pa dejansko me drugi športi niso nikoli prepričali tako kot kolo. Kako je sploh nastala ideja za serijo SloEnduro? Ideja za SloEnduro serijo je nastala že po prvi sezoni, ko sem sam okusil te tekme. V tej isti sezoni je sicer potekal slovenski pokal v enduru, a ni bil prav dobro JakaTancik pripravljen. Tekme so bile dobre, a človeka, ki bi vodil pokal ni bilo. Zato sem sam prišel na dan z idejo, da zadevo pripeljemo na drugačen, nov nivo in najavili smo serijo SloEnduro za sezono 2013. Povezali smo se še s tremi italijanskimi organizatorji, in sicer Trstom, Guminom in Tavorjano. Od takrat naprej je šlo vse le navzgor. Kako pa poteka sodelovanje z organizatorji Endura 3 Camini? Zelo dobro. Večinoma jih prepričujemo z našimi idejami in jih sprejemajo. Na drugi strani je to tekma v seriji SloEnduro z največjo udeležbo, saj je udeleži tudi veliko število italijanskih tekmovalcev. KJE IN KAKO? Na startu Endura 3 Camini bo 205 kolesarjev iz cele Evrope. Kje boste lahko spremljali posamezne preizkušnje in nore spuste z gorskimi kolesi? DANES - Stage #1: Beka (Slovenija), 14.15 - 15.30; stage #2: Premuda Maxxis Special 14.55 - 16.15; stage #3: Pre-beneg 16.00 - 17.15; stage #4: Kroglje 16.50 - 18.00. JUTRI - Stage #5: 3 Camini 10.50 - 12.15; stage#6: Katinara 11.20 - 12.40; stage #7: Socerb (Slovenija) 13.00 - 14.15; stage #8: Kroglje 13.30 - 14.45. / ŠPORT Nedelja, 12. aprila 2015 17 Domači šport Danes Sobota, 11. aprila 2015 NOGOMET ELITNA LIGA - 16.00 v Tržiču: Ufm - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Romansu: Pro Romans Medea - Sovodnje NAJMLAJŠI - 16.30 na Padričah: Kras - Azzanese (poskusno prvenstvo) DRŽAVNI MLADINCI - 16.00 v Repnu: Kras Repen - Padova DEŽELNI MLADINCI - 19.30 v Krminu: Cormonese - Vesna KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 20.30 v Dolini: Breg -Codroipese DEŽELNA D-LIGA - 18.00 pri Briščikih: Kontovel - Basket Time UD (play-off); 18.00 v Pordenonu: Roraigrande - Sokol (play-out) UNDER 15 ŽENSKE - 18.00 v Codroipu: Codroipese - Polet ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 20.30 v Gorici, Špacapan: Olympia - Isola VR ŽENSKA C-LIGA - 20.00 v Villi Vicentini: Vivil - Zalet Sloga ŽENSKA D-LIGA - 20.45 v Trivignanu: Trivignano - Zalet Kontovel MOŠKA D-LIGA - 19.00 v Trstu, Monte Cengio: CUS Trieste - Sloga Tabor; 20.30 v San Vitu: San Vito - Olympia 1. MOŠKA DIVIZIJA - 20.00 v Štandrežu: Val -Poggivolley 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.00 v Turjaku: Turriaco -Soča Govolley Frnažar 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 16.00 na Proseku: Zalet Kontovel - Volley club UNDER 16 ŽENSKE - 18.00 v Nabrežini: Zalet Sokol - Olympia Virtus UNDER 14 ŽENSKE - 16.00 v Štandrežu: Val -Fincantieri Jutri Nedelja, 12. aprila 2015 NOGOMET D-LIGA - 15.00 v Castefrancu Venetu: Giorgione - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Štandrežu: Juventina - Valnatisone 1. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Terzu: Terzo -Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Bazovici: Zarja -Audax; 16.00 na Opčinah: Opicina - Primorje; 16.00 v Doberdobu: Mladost - Pro Gorizia 3. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Malisani: Malisana - Gaja NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Trebčah: Kras - Cgs; 10.30 v Podgori: Juventina - Pro Romans Medea NAJMLAJŠI - 10.30 v Štarancanu: Staranzano -Sovodnje; 10.30 v Gorici: Audax - Juventina; 12.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina - Kras KOŠARKA DRŽAVNA B-LIGA - 18.00 v Alto Sebinu: Alto Sebino - Jadran Franco DEŽELNA C-LIGA - 21.00 v Trstu, Ul. Monte Cengio: Don Bosco - Bor Radenska UNDER 17 - 11.00 pri Briščikih: Jadran - Goriziana ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 17.30 v San Donaju: Bibione -Sloga Tabor Televita MOŠKA D-LIGA - 17.00 v Sovodnjah: Soča -Aurora 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 v Nabrežini: Zalet Sokol - Roiano Greta Barcola UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 v Repnu: Zalet Dvigala Barich - TimMusic UNDER 14 ŽENSKE - polfinale v Repnu: 11.30 Sokol - OMA, 15.30 S. Andrea - Sokol TENIS ŽENSKA C-LIGA - 9.00 v Vidmu: Atomat - Gaja Cheerdance Millenium jutri na Vrhniki Na jutrišnji Frogs Cheer Cup na Vrhniki bosta tekmovali tudi skupini Cheerdance Millenium, otroška in ženska članska četvorka Thunders (Katerina Iscra, Jasna Kneipp, Kristina Žerjal in Nikol Križmančič). Mladinska skupina ter skupina staršev bosta prikazali le eh-sebicijski nastop. Frogs Cheer Cup 2015 je že 8. tekmovanje cheerleading in cheer plesnih skupin, ki ga Šolsko športno društvo Log-Dragomer (ŠŠD Log-Dragomer) organizira v sodelovanju s Športno cheerleading zvezo Slovenije (CZS). Nastopilo bo več kot tisoč tekmovalcev 27 klubov iz 5 držav. združenje slovenskih športnih društev v italiji Peterlin edini kandidat V sredo je zapadel rok za predstavitev kandidatur - Občni zbor bo 24. aprila v Jamljah Občni zbor Združenja slovenskih športnih društev bo v petek, 24. aprila v Jamljah. Letošnji bo volilnega značaja. Rok za predstavitve kandidatur za obnovo vodstva ZSŠDI v novi mandatni dobi je zapadel v sredo, 8. aprila. Dosedanji predsednik Ivan Peterlin, ki je pred dvema letoma zamenjal Jureta Kufersina, je edini kandidat za predsednika. »Do zapadlosti roka je prispela na urad ZSŠDI samo ena kandidatura za predsedniško mesto, deset kandidatov se bo potegovalo za osem mest v izvršnem odboru, za nadzorni odbor in razsodišče pa je dospelo deset kandidatur. Obeta se nam prav gotovo s tega vidika zanimiv večer, saj se poteguje za vstop v odbor kar nekaj novih obrazov, kar je tudi znamenje, da naša osrednja športna organizacija ne sto- pica na mestu, ampak postaja v nenehnem stiku s terensko realnostjo privlačno področje, v katerega se tako vključujejo novi ljudje, ki so pripravljeni vlagati svoje izkušnje in znanja v gradnjo našega skupnega slovenskega športnega prostora,« piše v novinarskem sporočilu ZSŠDI. KANDIDATNA LISTA - Predsednik: Ivan Peterlin; člani izvršnega odbora: Ennio Bogatez, Edvin Carli, Damijana Cescutti, Denis Doljak, Jan Gregori, Igor Kocijančič, Petra Krizmancic, Loredana Princic, Sonja Sirk, Paola Ur-sič; predsednik nadzornega odbora: Nadja Kralj; člani nadzornega odbora: Livio Rožič, Boris Salvi, Gregor Sfi-ligoj, Ladi Tomsic; razsodišče: Boris Bogatec, Jure Kufer-sin, Mitja Primosig, Vili Prinčič, Peter Sterni. nogomet - Jutri v D-ligi Zadnja priložnost Generalki pred play-outom? - Kras v Castelfrancu Venetu proti Giorgioneju, Triestina gosti Dro košarka - C-liga Breg želi utrditi 3. mesto Bor za obstanek V deželni C-ligi, v kateri so še štirje krogi do konca rednega dela, bo Breg drevi (20.30) v Dolini gostil dru-gouvrščeni Codroipese, ki ima štiri točke več na lestvici. Trener Tomo Kra-šovec je skušal dobro pripraviti svoje varovance na pomembno tekmo. »Videli bomo ali smo ali nismo,« je dejal načelnik košarkarske sekcije Brega Boris Salvi, ki je še dodal, da sta lažje poškodovana Cigliani in Spigaglia ter dodal, da bosta stisnila zobe. Bor Radenska bo srečanje proti Don Boscu igral šele jutri ob 21.00 v univerzitetni telovadnici v ulici Monte Cengio v Trstu. Salezijanci so lepo presenečenje letošnjega prvenstva in so z 28 točkami še v boju za uvrstitev v play-off. Nosilci igre so play-maker Carlin, branilca Schina in Spangaro, krili Gordini in Zanini (ex Bor) ter centra Catenacci in Tropea. Za Oberdanovo četo je tokratni obračun izjemno pomemben, saj bi ob zmagi - pa tudi ob morebitnem porazu Tol-mezza - lahko že proslavljali obstanek v ligi. D-LIGA - Play-off Kontovel za tretjo tekmo V deželni D-ligi bo Kontovel danes ob 18.00 v domači telovadnici Er-vatti pri Briščikih gostil videmski Basket Time. Na prvi tekmi osmine finala play-offa so zmago slavili Videmčani. »Tokrat se jim bomo skušali oddolžiti in tako izsiliti tretjo tekmo. Ne bomo se tako zlahka predali. Dva tedna smo dobro trenirali in prepričan sem, da se bodo fantje potrudili,« je napovedal trener Kontovela Marko Švab, ki bo imel na razpolago vse igralce. Nabrežinski Sokol čaka ob enakem času gostovanje na Pordenon-skem. V boju za obstanek (play-out) bodo igrali proti ekipi Roraigrande. »Skušali jih bomo premagati in podobno slaviti zmago na prihodnjih dveh domačih tekmah, tako si bomo dejansko zagotovili obstanek v ligi, čeprav se bo sezona za nas končala šele 5. junija,« je dejal trener Sokola Zoran Lazarevski, ki ne bo imel na razpolago poškodovanih Kojanca in Ušaja. »Dobro smo trenirali in odigrali dve prijateljski tekmi, proti Kontovelu in San Vitu,« je še dodal »Lazo«. Miša Babičev (Kras) fotodamj@n Trideseti krog D-lige (začetek ob 15.00) lahko v določeni meri imamo za neke vrste predjed končnice za obstanek, saj je naneslo, da se bodo pomerile med sabo ravno tiste štiri ekipe, ki bi v tem trenutku morale odigrati dodatne tekme. Giorgione (trenutno 13. na lestvici, 30 točk) bo gostil Kras (z 28 točkami na 15. mestu), Triestina (16. na lestvici s 26 točkami) pa bo gostila Dro (na začasnem 14. mestu, 29 točk). Kras želi na gostovanju v Castelfrancu Venetu uloviti dve muhi na en mah. Želi prehiteti jutrišnjega nasprotnika, ki ima trenutno dve točki več od Repencev, in ohraniti stik (in možnosti neposrednega obstanka) s Tamaiem in Fontanafreddo. Jutrišnji nasprotnik je po solidnem prvem delu sezone zašel v rezultatsko krizo, ki se je v zadnjih tednih le še poglobila (v zadnjih šestih tekmah je osvojil le točko). Predsednik repenskega moštva Goran Kocman je vsekakor pred tekmo zelo previden: »Res je, da so oni zašli v težave, vendar to še ne pomeni, da ne bomo imeli trdega dela. Gre za mlado ekipo, ki niha v igri, a sam bi se navsezadnje zadovoljil tudi s točko. Bistvenega pomena je, da ne izgubimo, ker bi nam tako nasprotnik pobegnil. Znake prebujanja smo na tekmi proti Mezzocoroni le pokazali, a morda moramo napredek potrditi proti kakovostnejši ekipi. Trener Žlogar ima na razpolago vse igralce, tako da dva bosta morala celo sesti na tribuno. Izgovorov torej nimamo. Enostavno moramo pokazati, česa smo zmožni.« Triestina mora obvezno premagati Dro, tako da bi nasprotnika dohitela (in zaradi boljšega izkupička v medsebojnih obračunih tudi prehitela). V tržaškem taboru so se v bistvu dokončno odpovedali boju za neposreden obstanek. To je posredno nakazal tudi predsednik Pontrelli z odslovitvijo trenerja Ferazzolija. Najbrž, takšne so govorice, je odločitvi botroval tudi možen prihod novih pokroviteljev oziroma delničarjev v klub, ki so zahtevali tovrstno (nepotrebno) zamenjavo. Trener Gagliardi, ki je doslej vodil skupno vsega štiri treninge, naj bi že globoko posegel v postavo. Jutri naj bi Triestina igrala s sistemom 4-3-3, kljub odsotnosti Manza v napadu (in po- škodovanega kapetana Piscopa v obrambi). Po prestani kazni se v postavo vrača Roc-co, ki bo z Gusello in Miličevičem sestavljal napadalno trojico. Gagliardi od svojih varovancev zahteva temperamentno igro, saj si mora Triestina v teh zadnjih petih krogih zagotoviti čim boljši izhodiščni položaj pred končnico in jutrišnja tekma bo s tega vidika že bistvenega pomena. (I.F.) Zaostala tekma: Mori S. Stefano -Montebelluna 0:3. ELITNA LIGA IN 1. AL - Ob 16.00 Danes Vesna in Sovodnje Danes ob 16.00 bo tekma kroga v Tržiču, kjer bo domači Ufm (elitna liga) gostil drugouvrščeno Vesno. Varovanci trenerja Andree Zanuttiga bodo skušali iztrgati vsaj točko. Zanjo se bodo borili tudi gostitelji, kar jim zadošča za matematično napredovanje v D-ligo. V Tržiču, kjer pričakujejo nad tisoč gledalcev, bo znova v ospredju dvoboj med bratoma Carli, Edvin (vratar Vesne) in Alen (branilec Ufm). Pri Vesni ne bo di-skvalificiranih Muiesana in Potenze. Sodil bo Gobbato iz Latisane. Pomembna tekma čaka tudi Sovodnje (1.AL). Belo-modri bodo gostovali v Ro-mansu. Domača ekipa je s 36 točkami že rešena in se ne more več vključiti v boj za playoff. Varovanci trenerja Fabia Samba (na razpolago bo imel vse igralce) pa krvavo potrebujejo točke (zmago) v boju za obstanek. V Romansu bo sodil Tržičan Demeio. V DEŽELNIH LIGAH Primorec v Terzu s šampanjcem v hladilniku Štandreška Juventina bo v promocijski ligi na domači zelenici gostila špetrski Valnatisone, ki še ni matematično dosegel obstanka. Je pa na dobri poti. Juventina, če želi obdržati stik z vodilno Torviscoso (+ 4 točke), mora zmagati. Torviscosa bo namreč že danes gostovala v Gonarsu. Prav tako danes bo Matkovičeva Muggia gostila Trieste Calcio. Pomemben dan čaka igralce treben-skega Primorca, ki bi lahko že jutri praznovali zgodovinsko uvrstitev v promocijsko ligo. Trebenske »mačke« niso namreč še nikoli igrale v drugi najbolj zahtevni deželni ligi. Primorec bo igral v gosteh proti Terzu, ki se še bori za obstanek. Breg bo tokrat prost. Kaj pa ponuja 2. AL? Zarja bo v Bazovici gostila Audax. Zanimiva tekma se obeta v Doberdobu, kjer bo domača Mladost gostila vodilno Pro Gorizio. Primorje pa bo igralo na Opčinah: rdeče-rumeni bodo skušali osvojiti vse tri točke proti Opi-cini. Podobne ambicije ima tudi Gaja (3. AL), ki bo igrala v gosteh v Malisani. ana košuta Kolesari, igra nogomet, trenira in poje Ano Košuta večina športnih navdušencev pozna kot odlično rol-karko, ki je kar nekaj sezon oblekla dres državne reprezentance in nastopala tudi v svetovnem FIS pokalu. Ko se je odločila za študij na Fakulteti za šport v Ljubljani, je rolke obesila na klin. »Pravzaprav jih nisem dokončno, saj še vedno treniram najmlajše pri svojem društvu Mladini v Križu in včasih tudi sama po-rolkam. Skrbim tudi za kondicijo in motoriko najmlajših nogometašev kriške Vesne,« je dejala Ana (letnik 1987), ki je inštruktorica športa v tržaškem fitnesu. Na ljubljanski univerzi je diplomirala septembra 2013. Zanjo je rekreacija izjemno pomembna, saj - kot je poudarila - živimo v času, ko nenehno tečemo sem pa tja. »Gibanje je sprostitev, takofizična kot psihična. Enostavno ga potrebujem,« pravi Ana, Križanka po rodu. »Zdaj pa že nekaj časa stanujem na Gorjanskem.« Anin prvi (športni) konjiček je kolesarstvo. »Dvakrat tedensko skušam izpeljati daljši trening. Tam nekje do 70/80 kilometrov. V glavnem po slovenskem Krasu in Vipavski dolini. Tam je malo prometa. Kolesarim sama. Konec tedna pa gremo na pot s prijatelji.« Košutova je v prejšnjih letih že nastopila na nekaterih rekreativnih kolesarskih tekmovanjih: na Maratonu Franja in Maratonu češenj. »Letos pa smo se odločili, da se bomo pripravili na nekaj bolj zahtevnega. 5. julija bomo šli na Maraton Dles Dolomites. Izbrali smo srednjo progo, ki je dolga 106 kilometrov. Ima pa 3130 višincev. Prevoziti moramo kar šest prelazov.« Ob kolesarjenju in rolkanju Ana včasih obuje tudi tekaške copate. Enkrat tedensko pa trenira tudi nogomet. »Z žensko ekipo Gor-janskega nastopamo v ljubiteljskem prvenstvu 7:7 Venezia Giulia v Trstu. Trenutno smo četrte na lestvici. Nadoknaditi pa moramo nekaj tekem, tako da se lahko borimo za drugo mesto. V soboto (danes) bomo igrale na igrišču Campanelle ob 18.30.« Ana je dejavna in tekmuje (na mednarodnih zborovskih tekmovanjih) tudi na kulturnem področju. »Pojem (drugi alt) pri dekliški skupini Kraški slavček in ženski vokalni skupini ViKra. Občasno še igram pri nabrežinski godbi na pihala (prečna flavta).« Kaj pa prehrana? »Skušam jesti zdravo. To še ne pomeni, da sem na dieti (smeh). Skušam omejiti vnos ogljikovih hidratov, čeprav si včasih privoščim riž ali testenine.« primorski_sport face book 4 priloga primorskega dnevnika prijeten dom gradbeništvo prilogo pripravila ™cmedia za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Valles parketi Sežana! Lastna prizvodnja parketa, gotovi parket do -40% ceneje na zalogi, 30 let garancije na dvoslojni parket, parket vam tudi strokovno položimo več na www.valles.si Vrn^^!1' PRI NAS DOBITE SE: PVC TALNE OBLOGE. OSB PLOŠČE. VEZANE PLOŠČE, STOLE. STOPNICE IN VRATA PO MERI... kupon ij 30% pOpUSt na PARKET SQ% dr sconto sui pargucl ton quEito himno vaiies Partizanska cesta 63, 6211 Sežana Urnik od ponedeljka do petka med 8 -17h Kontakti 00386 40451041 Alen 00386 51310385 Sašo Več na: www.valles.si www.valles-parquet.it www.stoli-mize.si Domači vrt - mesto oddiha V preteklosti, še predvsem v obdobju baroka, je vrt pomenil družbeni status lastnika. Danes nam vrt predstavlja varno zatočišče, kamor se v toplejših dneh umaknemo po prihodu iz službe, v hladnih dneh pa nam omogoča povezavo, četudi na daljavo, z naravo. Blagodejni učinki vrta so neprecenljivi, saj je odlično gledališče, kjer so rastline in živali glavni igralci. Zato tudi mora biti ta prostor narave, varnosti in zasebnosti skrbno negovan: pozimi je treba porezati mnoge listopadne grmovnice in drevesa, pomlad pa je čas za odstranitev odmrlih poganjkov in dodajanje komposta na grede. Zgoraj povedano velja, če vrt seveda že imate. V primeru, da ga še nimate in si ga želite vedite, da je mnenje, da samo gradnja objekta zahteva tehtno načrtovanje, zmotna. Tudi ureditev vrta mora slediti jasno začrtanim idejam, če lastnik ne želi čez nekaj let biti razočaran nad podobo vrta. Strokovnjaki vam bodo takoj povedali, da bo po zaključku gradnje trajalo najmanj dve leti, da bo na zemlji zrasel vrtni nasad, saj gradbeni posegi zemljo precej poškodujejo. Prva naloga je torej, da tla ponovno naredite plodna. Le tako boste prišli do vrta, o katerem ste vedno sanjali. Temeljito načrtovanje Če želite, da bo vaš vrt urejeno predverje vašega doma, ne zanemarite temeljitega načrtovanja. To mora upo-števati naravne značilnosti prostora, kot so mikroklima, povprečna temperatura, padavine, naklon, konfiguracija in vod-natost površine zemljišča ter tekstura tal. Nujno je, da preden začnete zasa-jevati vsepovprek, pripravite idejni načrt vrta. Tega vam bodo z veseljem pripravili tudi strokovnjaki za urejanje okolice. Ko se odločite kakšen vrt želite in vaše želje predstavite urejevalcem, če se zanje odločite, je čas za pripravo terena za zasaditev rastlin. Teren je treba s strojnimi in ročnimi deli kul-tivirati, šele nato se lahko posvetite odhajali iz hiše, srečevali z njim, je pomembno, da je v vsakem letnem času zanimiv, čeprav je to najmanj intimen del vrta. Ni namreč namenjen izključno lastniku, kot to velja za bivalni del vrta, na katerega povabimo družbo, ki jo želimo. Je predvsem prvo okolje, s katerim se srečajo tudi naključni obiskovalci, sosedje. Nekoliko več raznolikih podob v različnih letnih časih boste deležni, če ga posadite z listavci. Občudovanje podobe predvrta vam bodo nudile tudi čebulnice in trajnice. Poznavalci vam bodo povedali, da spomladi v predvrtih običajno kraljujejo hijacinte in narcise, pestrost trajnic je velja poleti, jesen zasaditvi rastlin. Če je zemljišče na primer nagnjeno, lahko več uporabnega prostora pridobite s pripravo teras. Kmalu pride na vrsto tudi oblikovanje gredic različnih motivov in izdelava skalnjakov, če ste se odločili zanje. Seveda so tu še brežine, ki jih zaščitimo z mrežami. Posetnica hiše Najbolj obiskan prostor celotnega vrta je tisti del, ki mu strokovnjaki pravijo predhišni vrt ali predvrt. Ker se boste vedno, ko boste prihajali in Zasaditev bivalnega dela Zasaditev mora biti, kot pravijo strokovnjaki, sistematična. Ni nujno, da je v vrtu nešteto vrst ra-slin, bolj je pomembno, da z izborom posameznih vrst sledite zastavljenemu konceptu. Zadnja leta prevladujejo v vrtovih odtenki zelene barve, seveda v kombinaciji z barvo, dvema ali tremi cvetočih rastlin. Izbira je skorajda neomejena. Največjih dimenzij so drevesa, ki so s svojimi oblikami in barvami lahko središče vrta. Izbor je velik tako znotraj skupine listopadnih kot vedno zelenih listavcev ali iglavcev. Seveda je treba paziti, da na majhen vrt ne sadite več velikih dreves. Primorsko okolje je primerno za, na primer, ciprese, pinije, cedre, palme, lovor, tiso, črniko, figo, murvo, kaki ... Tudi pri izboru grmovnic je nešteto možnosti. Za primorsko okolje, kjer so poletja suha, je značilno, da trava ne uspeva najboljše. Strokovnjaki zato predlagajo nadomeščanje prav z grmovnicami, kot so sivka, rožmarina in nemški rožmarin, nizki lepljivec, bršljan... Pomembno je, da izberete take, ki dobro prenašajo sušna obdobja. Le redko kateri vrt je brez trajnic. Te so običajno zasajene v obliki otokov in so tako vidne iz vseh strani. Strokovnjaki za urejanje krajine pa za pravilnih geometrijskih oblik raje svetujejo oblike kroga, kvadrata ali pravokotnika. Hortikulturisti bodo po- vam vedali, jo za trajnic pravila treba da velja-zasaditev določena ki jih je upoštevati: obli- in zima pa sta v znamenju okrasnih trav. Za dodatno bogastvo predvrta lahko poskrbite z rastlinami v posodah, kamor posadite enoletnice, trajnice in grmovnice. velikost in ka gred, ki so v najbolj optimalnem primeru široke poldrugi meter, naj se ravnata po velikosti vrta in drugih okoliških arhitekturnih elementih, kot je na primer dvorišče. Pozanimajte se koliko prostora potrebujejo posamezne rastline, da se kasneje ne bodo za prostor med seboj »ste-ple«. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 11. aprila 2015 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.55 Prizma optimizma, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 7.05 Parlamento Settegior-ni 8.25 Show: UnoMattina in famiglia 10.30 Buongiorno benessere - Tutti i colorí della salute 11.05 Linea Verde Orizzonti 12.00 Talent show: La prova del cuoco 14.00 Easy Driver RAI5 13.15 19.50 Rai Player 14.05 Le Alpi viste dal cielo 14.55 Earth - La potenza del pia-neta 15.45 Cinque buoni motivi 15.50 L'ar-te secondo Dario Fo 17.55 Novice 18.00 Fuori rotta verso Oriente 18.55 Sui fiumi sa-cri con Simon Reeve 19.55 Claudio Stri-nati - Diego Velasquez e Guido Reni 21.15 Gledališče: Italian Beauty 22.45 Prima della prima 23.15 David Letterman Show RAI MOVIE 14.30 Linea Blu 16.05 Nad.: Legami 17.15 A Sua immagine 17.45 Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Af-fari tuoi (v. F. Insinna) 21.15 Senza parole _RAI2_ 6.00 I fatti vostri 6.30 Nautilus 7.20 Nan.: Due uomini e mezzo 8.00 Sulla Via di Damasco 8.30 Pit Lane 8.45 Avtomobilizem: Formula 1, VN Kitajske (Šanghaj), kvalifikacije 10.35 Cronache animali 11.30 Show: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30, 22.40 Dnevnik 13.30 Dribbling 14.00 Detto fatto 15.40 Serija: Squadra Speciale Colonia 16.25 Serija: Squadra Speciale Stoccarda 17.10 Sereno Variabile 18.05 90° minuto -Serie B 18.50 Serija: Sea Patrol 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Serija: Castle 21.50 Serija: Elementary 22.55 Player 23.00 Sabato Sprint 23.45 Signori del vino _RAI3_ 8.45 Film: Colpo di luna 10.10 Nad.: Doc Martin 10.55 Figu - Album di persone no-tevoli 11.00 12.25, 14.45 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 23.20 Dnevnik, vreme in šport 14.55 Tv Talk 16.30 Presa diretta 18.00 Player 18.05 Per un pugno di libri 20.00 Blob 20.10 Che fuori tempo che fa 21.30 Ilaria Alpi - L'ultimo viaggio 23.40 Un giorno in pretura _RAI4_ 13.55 Film: Star Trek VI - Rotta verso l'ignoto (zf, '91, i. W. Shatner) 15.35 Charlie's Angels 16.20 Xena 17.50 Novice 17.55 Warehouse 19.25 Rai Player 19.35 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 20.20 Doctor Who 21.10 Film: President (dram.) 22.55 Film: Point Blank (akc.) taglia di Midway (voj., '76, i. H. Fonda) 23.30 Film: Il giorno della vendetta (vestern, '59) RAI PREMIUM 13.20 Nad.: Commesse 15.10 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.15 GranPremium 15.35 Nad.: Orgoglio 17.25 Novice 17.30 Autoritratti 18.25 Rai Player 18.35 Serija: Un caso di coscienza 20.25 Serija: Il capitano 21.20 Nad.: Mister Ignis -L'operaio che fondo un impero 23.40 Nad.: Donna detective _RETE4_ 7.35 Film: Il prof. dott. Guido Tersilli primario della clinica Villa Celeste (kom.) 9.45 Donnavventura 10.45 Ricette all'ita-liana 11.3018.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Nad.: Monk 16.25 Ieri e oggi in Tv 16.50 Film: Poirot - Sono un'assas-sina (krim.) 19.35 Serija: The Mentalist 20.30 Film: Ruslan (akc., '09, i. S. Seagal) 23.30 Film: Nome in codice - Nina (akc., '93) _CANALE5_ 6.00 8.00, 13.00, 19.55 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 8.45 Il forma - Dimensione benessere 9.45 Dietro le quinte 10.30 Supercinema 11.00 Forum 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Amici 15.00 Nad.: Le tre rose di Eva 16.00 Nad.: Il segreto 16.15 Verissimo 18.45 Kviz: Avan-ti un altro! 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Amici -Prime Time _ITALIA1_ 7.10 17.55 Risanke 10.25 Film: Nancy Drew (kom.) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.55 Serija: The Big Bang Theory 14.45 Motociklizem: SP Superbi-ke 2015 15.55 Film: Charlie's Angels (akc., '00, i. C. Diaz, D. Barrymore, L. Liu) 19.00 Film: Il Re Scorpione 2 - Il destino di un guerriero (pust.) 21.10 Film: Il Re Scorpione (pust., '02, i. D. Johnson) 22.55 Film: La leggenda di Beowulf (fant., '07, i. A. Hopkins) _IRS_ 13.50 Film: Space Truckers (zf) 15.40 Adesso cinema 16.05 Film: Michael (dram.) 18.00 Supercinema 14.0517.45 Rai Player 14.15 Film: A testa alta (akc., '04, i. D. Johnson) 15.45 Film: French Kiss (rom., '95, i. M. Ryan) 17.40 Novice LAEFFE 17.55 Film: Nata ieri (kom., '93, i. M. Griffith) 19.40 Film: Acapulco, prima spiaggia... a sinistra (kom., It., '82) 21.15 Film: La bat- 18.30 Film: 7 chili in 7 giomi (kom., It., '86, r. in i. C. Verdone) 21.00 Film: Un sac-co bello (kom., 'It., '80, r. in i. C. Verdone) 22.50 Film: Stasera a casa di Alice (kom., It., '90, r. in i. C. Verdone) _LA7_ 7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.15 20.30 Otto e mezzo 12.55 Magazine Sette 14.00 Kronika 14.35 Serija: Jack Frost 16.30 Film: Il sen-tiero per Hope Rose (vestern) 18.15 Film: Jesse Stone - Trappola di fuoco (det.) 21.10 Film: Passaggio in India (dram.) _LA7D_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 12.00, 19.00 Chef per un giorno 9.10 11.00, 17.40 I menu di Benedetta 10.05 Cuochi e fiamme 14.00 Nad.: Grey's Anatomy 18.55 Dnevnik 21.10 Nad.: Sex and the City 22.55 Serija: Providence TELEQUATTRO 6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 7.30 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Luoghi magici 11.00 Ro-tocalco Adnkronos 11.15 Ring 13.15 17.55, 19.00, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Voci in piazza 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Confartigianato 20.00 La parola del Si-gnore 23.30 Trieste in diretta 12.45 II guru delle prelibatezze 13.45 18.05 Racconti dalle citta di mare 15.50 Film: Il vento che accarezza l'erba (dram.) 20.00 Il cuoco vagabondo 22.05 Música per conferenze spaziali 22.55 Dok. film: La particella di Dio CIELO 14.00 15.15 MasterChef USA 15.00 Novice 16.15 17.15 Cucine da incubo 18.15 Ita-lia's Got Talent 20.00 Frank Matano - Planet's Got Talent 20.15 Top 20 Funniest 21.10 Film: Histoire d'O (erot., '75) 23.00 Professione pilota _DMAX_ 13.20 Come e fatto il cibo 14.10 Come an-dra a finire? 15.05 Chi ti ha dato la patente? 15.55 Magic Camera 16.50 Cattivissi-mi amici 17.45 Acquari in famiglia 18.35 Affare fatto! 19.30 Rimozione forzata 20.20 Banco dei pugni 21.10 World's Top 5 22.00 Man vs. Expert SLOVENIJA1 6.05 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 18.40 Risanke in otroške serije 8.55 Kviz: Male sive celice 9.35 Nad.: V boju s časom 10.05 Infodrom 10.20 Dok. serij: Kdo si pa ti? 10.55 Dok. film: Osmica 11.55 Tednik 13.0017.00, 18.55, 23.25 Poročila, šport in vreme 13.25 Na vrtu 13.55 O živalih in ljudeh 14.25 Nad.: Paradiž 15.25 Potopis: Vodni krog zgornje Drave 15.55 Dok. serija: Osmani proti kristjanom 17.20 Sobotno popoldne 18.30 Ozare 19.25 Utrip 20.00 Ne se hecat 21.35 Film: Sovražnik po sili (voj., '12) 23.55 Nad.: Scott in Bailey SLOVENIJA2 7.35 Na lepše 8.00 City Folk 8.55 Avtomobilizem: Formula 1, VN Kitajske (Šanghaj), prenos kvalifikacij 10.05 Dobro jutro 12.05 Dok. serija: Z Montyjem Donom po francoskih vrtovih 13.50 Polnočni klub 15.05 650 let Novega mesta, pon. 16.15 Koncert: Rojen v Rigi 18.00 Film: Zmaga ali Kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine 20.00 Nogomet: državno prvenstvo, Domžale - Olimpija, prenos 21.50 Boks: borba za naslov svetovnega prvaka, Zavec - Yengoyan, prenos 22.45 Aritmični koncert 0.15 Odd.: Bleščica _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.40 Boben 15.40 Potopisi 16.10 Webolution 16.40 Iz arhiva po vaših željah 17.25 23.30 Aktualno 18.00 O živalih in ljudeh 18.25 Village Folk 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.40 Jutri je nedelja 19.50 Glasba zdaj 20.00 Nogomet: državno prvenstvo, Domžale -Olimpija 22.15 Tednik 22.45 Vrt sanj _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 10.20 12.25 Tv prodaja 10.35 Serija: Posel mojega življenja 11.30 Serija: Beverly Hills 90210 12.40 Znan obraz ima svoj glas Sobota, 11. aprila Rai 3, ob 21. uri VREDNO OGLEDA Ilaria Alpi -Uultimo viaggio Italija 2015 Režija in zamisel: Claudio Canepari 20. marca je preteklo enaindvajset let od tistega nedeljskega popoldneva, ko je iz Somalije prispela novica, da so v Mogadišu ubili Mirana Hrovatina in Ilario Alpi. Resnice zakaj je do tega prišlo pa še ni. Claudio Canepari si je zato zamislil dokumentarno fikcijsko zgodbo, s pomočjo katere skuša razumeti komu sta bila snemalec in novinarka v napoto in kdo in zakaj ju je umoril. S pomočjo originalnih Hrovatinovih posnetkov in Alpinih prispevkov, številnih intervjujev znancem in prijateljem Ilarie in Mirana in cele vrste drugega še ne objavljenega materiala bodo avtorji oddaje skušali razumeti kaj za eno skrivnost sta odkrila med potovanjem v Somalijo, da ju je nedko odločil umoriti. 15.20 Film: Juno (dram., '07, i. E. Page) 17.10 Film: Domači okus (rom., '98, i. D. Barrymore) 18.55 Vreme in novice 20.00 Odd.: Popolna poroka 22.00 Film: Nekaj novega (rom., '06) _KANAL A_ 7.00 Risanke 8.1018.40 Serija: Naša mala klinika 9.00 15.25 Serija: Puščica 9.50 ŠKL -šport mladih 10.20 Serija: Šola za prvake 10.5015.00 Serija: Blažen med ženami 11.15 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 12.00 19.30 Serija: Očkoti 12.30 Film: 007 - Dih smrti (akc., '87) 16.15 Film: Johnny English (kom., '03, i. R. Atkinson) 17.55 Pazi, kamera! 19.30 Motociklizem: MotoGP, VN Amerike (Texas), kvalifikacije 23.00 Big Brother PLANETTV 10.25 Novozelandski Top Model 11.25 Gordonova vrhunska domača kuhinja 12.00 Ramsay rešuje kuhinje 12.55 Nan.: Spet zaljubljena 13.50 Moj dragi zmore 15.55 Nogomet: Prva liga Telekom Slovenije, Luka Koper - Maribor 18.00 Kuharski mojster 18.55 Danes 20.00 Bar 21.45 Film: Slači-punce (dram.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radioaktivni Casino'; 9.50, 14.40, 18.45 Music box; 10.10 Prva izmena - Glasbena srečanja, sledi Music box; 11.15 Studio D - Pogled skozi čas; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 30 minut country glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Marjan Tomšič: Ljubimca - radijska humoreska, režija Suzi Bandi; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 O morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Svežemodra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.35, 19.00, 20.30, 22.00, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Santi patroni; 14.00 Slot Parade/Anteprima classifica; 14.35 Play Music Like; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Po-meriggio ore quattro - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 21.00 Tutti i topi vogliono ballare; 22.30 So-noricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. XPrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Nedelja, 12. aprila 2015_VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 990 Nad Evropo je obsežno območje visokega zračnega tlaka. Od zahoda priteka k nam razmeroma topel in suh zrak. j 1000 MSf ,5/14 O STOCKHOLM 4/13 O 0BENHAVN -»Cb , 2/13 O „CJ^ BERLIN o 5/16 DUNAJ O 2/14 LJUBLJANA O 2/11 KIJEV o 4/13 VARŠAVA 0/14 Sonce vzide ob 6.27 in zatone ob 19.45 □ Dolžina dneva 13.18 Luna vzide ob 1.32 in zatone ob 11.19 BEOGRAD 5/15 O SOFIJA ^ o 2/16 skopJE — 2/14 s ^ v S»' ATENE "12/190. , 1969 - Po hladnem jutru se je kljub le deloma sončnemu vremenu ponekod segrelo za več kot 20 °C. V Bab-nem Polju se je po jutranji minimalni temperaturi -6,9 °C čez dan segrelo do pomladanskih 19,5 °C, v Kočevju z -2,6 °C na 22,3 °C. Po večjem delu dežele bo spremenljivo in dokaj oblačno vreme. Proti večeru bo ponekod tudi deževalo in ponoči je predvidena megla še zlasti po nižinah in kotlinah. Ob morju, kjer bo še prevladovalo jasno vreme, bo pihal rahel do zmeren veter. Večinoma sončno bo, a občasno precej kar goste koprenaste oblačnosti. Proti večeru in ponoči bodo predvsem v severovzhodni Sloveniji nastale posamezne kratkotrajne plohe, lahko tudi zagrmi. Pihal bo jugozahodni veter. & TOLMEČ O 3/18 TRBIŽ O 2/16 & VIDEMO 4/19 ¿5 ČEDADo"^ 5/18 CELOVEC °5/21 KRANJSKA G. 00/15 c-^4 „ o TRŽIČ " 2/19 KRANJ O GORICA N. GORICA O 6/18 LJUBLJANA O 5/20 S. GRADEC O 3/20 CELJE 3/21 O N. MESTO 3/21 O KOČEVJE \L ČRNOMELJ ^ - r aaI Jutri bo povsod po deželi predvidoma jasno vreme z občasno oblačnostjo. V hribih bo oblačnost povečana. Zvečer in ponoči pa je pričakovana kratkotrajna megla bodisi v nižinah kot ob obali. Jutri bo sončno, popoldne bo možna kakšna kratkotrajna ploha, morda nevihta. TOLMEČ O 4/21 TRBIŽ O 2/17 KRANJSKA G. 01/18 VIDEMO 5/22 ¿k ČEDADo* 6/21 GORICA 8/22 O CELOVEC 06/20 .s O TRŽIČ 4/20 S. GRADEC O5/20 CELJE 7/20 0 KRANJO LJUBLJANA O 8/21 N. GORICA O 6/23 pOSTOJNA 0 4/20 N. MESTO 6/20 O KOČEVJE S° - ČRNOMELJ REKA 10/22 JUTRI Danes: ob 0.47 najvišje 21 cm, ob 8.09 najnižje -28 cm, ob 16.38 najvišje 13 cm, ob 21.36 najnižje 3 cm. Jutri: ob 2.19 najvišje 13 cm, ob 10.00 najnižje -25 cm, ob 18.04 najvišje 22 cm. Morje je mirno, temperatura morja 11,5 stopinje C. So 500 m ...........13 1000 m ..........10 1500 m ...........7 2000 m ...........4 2500 m ........... 2 2864 m...........-2 UV indeks sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost 6,5 in v gorah 7,5. Pri 86 letih preprodajala marihuano LA PAZ - Bolivijska policija je aretirala 86-letno žensko, pri kateri je odkrila 354 gramov marihuane. Priletna gospa iz Santa Cruza na vzhodu Bolivije je imela pri sebi 109 paketkov marihuane, je povedal za boj proti mamilom pristojni tožilec Victor Hugo Justiniano. Kot je še povedal, so damo policisti presenetili, ko je strankam ravno prodajala marihuano. Kaj se bo sedaj zgodilo z osemdesetletnico, bo v prihodnjih dneh odločilo sodišče, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Okrožje Santa Cruz meji na Paragvaj in Brazilijo in velja za gospodarsko središče Bolivije. Hkrati gre za območje, kjer se intenzivno vrši trgovina z marihuano in kokainom. Bolivijske oblasti so v letu 2014 zasegle 171,62 tone kanabisa. Shakira in Pique ob rojstvu otroka zbrala 150.000 dolarjev amsterDam - V četrti rdečih luči Spolni delavci hočejo obdržati svoja okna AMSTERDAM - Na ulicah Amsterdama se je v četrtek zbralo kakih 250 prostitutk in prostitutov ter njihovih podpornikov, ki nasprotujejo načrtovani preobrazbi slovite četrti rdečih luči. Mestne oblasti želijo namreč zapreti del izložbenih oken, v katerih spolne delavke in delavci privabljajo svoje stranke. Oblasti Amsterdama, ki po vsem svetu slovi po svoji odprtosti in liberalnosti, želijo prenoviti zgodovinske uličice in kanale četrti rdečih luči, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V ta namen je po njihovem prepričanju treba zapreti del znanih izložbenih oken, v katerih sedijo ali stojijo prostitutke in prostituti ter skušajo na različne načine k sebi privabiti mimoidoče oziroma potencialne stranke. Več kot sto od okoli 500 teh oken je bilo v zadnjih letih že zaprtih, sledilo pa naj bi jih še več deset. Poleg tega oblasti načrtujejo še zaprtje nekaterih tamkajš- njih javnih hiš, kar naj bi pomagalo v boju proti trgovini z ljudmi. Protestniki - mnogi z zakritimi obrazi, ker niso želeli razkriti svoje identitete - so se v četrtek na ulice podali z rdečimi dežniki v rokah in z napisi, kot sta »Ne rešujte nas, ampak naša okna« in »Stop zapiranju naših oken«. Kot so izpostavljali, je prostitucija na Nizozemskem že dolgo povsem zakonita kariera - legalna je namreč vse od leta 2000 - in ne pristajajo na to, da se z njimi ravna kot z odpadniki in se jih meče iz njihovih ulic, ne da bi se jih vsaj vprašalo za mnenje. Opozarjajo, da so imele oblasti prav, ko so ženskam, moškim in trans-spolnikom omogočile varno prodajanje spolnih uslug, sedaj pa ubirajo napačno smer, ko jim hočejo okna, ki jim dajejo varnost, vzeti. V Amsterdamu je sicer kakih 7000 spolnih delavcev, od tega jih tri četrtine prihaja iz manj razvitih držav, predvsem iz vzhodne Evrope, še piše AFP. mlJet - Veliko jezero Obnavljajo most, ki naj bi ga porušili zaradi Tita ZAGREB - Na hrvaškem otoku Mljet v južni Dalmaciji bodo do konca leta obnovili kamniti most za pešce v tamkajšnjem narodnem parku. Most so porušili leta 1958, da je lahko nekdanji jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito s svojo jahto priplul z odprtega morja do otočka Sveta Marija v Velikem jezeru na severu Mljeta. Starejši Mljetčani, ki jih povzemajo hrvaški mediji, trdijo, da so stari kamniti most ob vhodu v Veliko jezero pred 57 leti porušili pripadniki tedanje jugoslovanske vojske, domnevno na zahtevo Tita. Jugoslovanski predsednik se je namreč odločil obiskati benediktinski samostan iz 12. stoletja na otoku Sveta Marija, lok kamnitega mostu pa ni bil ne dovolj visok ne dovolj širok, da bi lahko pod njim plula Titova jahta. Nekaj let kasneje so jugoslovanski vojaki še poglobili vodni prehod med Velikim jezerom in Solinskim kanalom s treh na približno deset metrov, da bi lahko do omenjenega samostana, ki so ga spremenili v hotel, prišli turisti s svojimi plovili. Projekt prenove mostu je bil pripravljen leta 2011. Hrvaška vlada je nato na seji prejšnji četrtek prižgala zeleno luč za gradbena dela v obmorskem pasu. Most bo dolg 17,6 metrov, širok in visok po 3,5 metra, stal pa naj bi 2,5 milijona kun (slabih 330.000 evrov).Rekonstrukcija mostu je predvidena v okviru 45 milijonov kun (6,7 milijona evrov) vredne prenove v narodnem parku. Kamniti most bodo zgradili na kraju, kjer je nekoč že stal, ter uredili pešpoti, pristan in kopališče v Velikem jezeru. Načrtujejo tudi obnovo samostana, v katerem bodo med drugim uredili in-formacijsko-izobraževalni center. S kamnitim mostom bodo povezali 11 kilometrov dolgo pešpot okrog Velikega jezera. (STA) LJUBELJ - Glasbenica Shakira in njen partner, nogometaš Barcelone Gerard Pique, sta priredila spletno zabavo ob rojstvu drugoro-jenca Sashe. Nad dogodkom sta navdušena, saj so njuni podporniki z vsega sveta prispevali skoraj 150.000 ameriških dolarjev za Uni-cefova Darila z navdihom. »Skupaj smo zagotovili 130.000 cepiv proti ošpicam in otroški paralizi ter posebno terapevtsko hrano za 15.000 podhranjenih otrok. Poleg tega je več kot 500 mamic po najinem vzoru organiziralo svoje spletne zabave ob rojstvu njihovih otrok ter tako prispevalo sredstva za Unicefovo pomoč otrokom po svetu,« je dejala Unicefova ambasadorka dobre volje Shakira. DunaJ - Prepoved z majem 2018 Avstrija ne bo več »raj za kadilce« DUNAJ - Avstrijska vladna koalicija je dosegla dogovor o splošni prepovedi kajenja v gostinskih lokalih z majem 2018. Avstrijska ministrica za zdravje Sabine Oberhauser in gospodarski minister Reinhold Mitterleh-ner sta včeraj predstavila ustrezen predlog zakona, s katerim se bo Avstrija poslovila od statusa kadilskega paradiža. Avstrija velja za eno zadnjih kadilskih zatočišč v Evropi, saj je tam po večini lokalov in restavracij še vedno mogoče prižgati cigareto. Delno prepoved kajenja so v Avstriji uvedli januarja 2009, a je z njo prišel tudi dolg seznam izjem. Lastniki kavarn in barov, manjših od 50 kvadratnih metrov, so lahko prepoved ignorirali, večji lokali pa so morali zgolj poskrbeti za prostor za nekadilce. V skladu z včeraj predstavljenim predlogom zakona bo prepoved kajenja z majem 2018 veljala za ves gastronomski sektor, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Lokali, ki se bodo že do julija 2016 prostovoljno preoblikovali v nekadilske, pa bodo deležni posebnih finančnih spodbud. »S tem v Avstriji krepimo zaščito nekadilcev, upoštevamo pa tudi pomisleke tistih obratov, ki so investirali v ločitev prostorov za kadilce in nekadilce,« je ob predstavitvi predloga zakona poudaril minister Mitterlehner, ki prihaja iz vrst ljudske stranke (OVP). Njegova kolegica Oberhauser iz socialdemokratske stranke (SPO) je že kmalu po lanskem imenovanju na položaj pozvala k polni prepovedi kajenja v petih letih. Danes pa je poudarila, da je nova ureditev prepovedi kajenja zgodovinski prispevek k večjemu zdravju ljudi, poroča avstrijska radiotelevizija ORF.