Poštnina platana d gotovini
V Dubllanl, poncdcllch 21. junija 1937
Cena din 1
stev. m
Z Ilustrirane pcltoco »»teden o slikah**
£eto II.
Vlada francoske ljudske fronte padla
Paril, 21. jun. Havas poroča: Preds, francoske vlade Leon Blum je zapustil palačo senata ob 23.15 v spremstvu notranjega ministra Marxa Dormoya.
Predsednik vlade je zjutraj ob 2.15 podal ostavko svojega kabineta.
Pariz, 21. junija. Havas poroča: Po odhodu iz senata se je Leon Blum najprej sestal s komunističnima poslancema Guitonom in Duclosom. Takoj po polnoči je bila seja vlade.
Pariz, 21. junija. AA. Havas: Nočna seja senata se je začela pred »polno hišoc. V dvorani je bilo izredno mnogo senatorjev. Na vladnih klopeh so bili predsednik vlade Blum, finančni minister 'Auriol in skoraj vsi ministri. Poročilo finančnega odbora je prečital poročevalec Gardey, Rekel je med drugim:
Parlament je zopet izglasoval besedilo, ki je bilo na razpravi v senatu že prej. Senat je imel pravico, da zahteva od vlade, da naj mu predloži posredovalen predlog. Finančni odbor izjavlja, da novo besedilo v nekih ozirih omejuje pooblastila, v drugih ozirih pa zopet ni zadosten. Novo besedilo zopet dovoljuje vladi, da razpisuje nova posojila in da menja pogodbe z Narodno banko. Senatni odbor jo sklenil, da hoče ohraniti kontrolo nad parlamentom vsega naroda. Finančni odbor upa, da bo senat sprejel poročilo svojega odbora.
Ko je senat sprejel nujnost, je finančni minister Auriol stopil na tribuno. Takoj je rekel, da ne more sprejeti besedila, kakor ga je predložil finančni odbor senata. To pa tem manj, ker so bile prejšnji dan izrečene proti vladi v senatu hude besede. Posebno ostro je govoril senator Caillaux. Nato je rekel, da ni res, da hoče vlada delati proti javnemu kreditu. Ob koncu govora je pozval senatorje na sodelovanje.
Sporazum med tremi velesilami je še zmeraj v veljavi. Zadnje dni se borimo proti nevarnostim, ki so nastale. Zato ne morem sprejeti omejene zaupnice. Nečem izdati idej, za katere seni se zmeraj boril, ker bi tako zbil tudi samega sebe. Tisti, ki izvajajo politiko omahovanja, naj ne računajo na mene.
Blum se poslavlja
' Nato je predsednik senata prečita! poročilo finančnega odbora, takoj nato pa amendement, ki ga je predlagal 6enator Leon Perrier in ki nosi ime »amendement Hunians-Campinchk in ki je kot kompromisni predlog bil sprejet tudi v parlamentu. Ta predlog je odobrila republikanska večina v parlamentu.
Nato je dobil besedo Leon Blum, kt je rekel, da je preteklo noč parlament zopet izglasoval prejšnje br^.edilo in nri t m se večina v parlamentu ni spremenila. Delegacija levičarskih strank je nato dopoldne sprejela nov posiedovalni predlog, ki bi ga senat lahko sprejel. Ne vem, zakaj oklevate. Govoril sem tokrat pred vami kot politik, kadar govori na javnem 6hodu. Vem, kako je senat razpoložen nanram naši vladi, ki smo vlada ljudske fronte, toda večina senata noče ljudske fronte. Večina senata ni nikiar pristala na naše predloge brez rezerve. Zmeraj je zahtevala, da naj se zanesemo na izkustva in da naj zapustimo svoj program in se mu odpovemo. Na ta način bi se mi kompromitirali v državi. Tako politiko uganja senat ze eno leto, dasi smo mi s svoje strani dali že dovolj dokazov za svoje konstruktivno delo. V?a država je mora'a opaziti našo dobro voljo. To eta-lišče pa je stalno vodilo do omeji ev dela vlade in zato delo vlade ni inoglo biti dovo’.j uspešno. Vsa država stalno izkazuje svoje navdušenje za našo vlado. Senat pozna izide zadnjih delnih volitev in tudi ve, kaj pomenijo ti izidi. Sedaj je prišel trenutek, da se čustva naroda izlijejo v delo. Včeraj
se je zopet izkazala republikanska v=Čin;i v parlamentu. Te večine ni zapustil niti en poslanec. Opozarjam senat na to dejstvo.
Nato je Blum razložil mišljenje vlade o zakonu
o	pooblastilih in izjavil, da sprejema amendement. Vsa pooblastila bomo izvajali v navzočnosti parlamenta. Toda težak položaj povzroča pri nekaterih sumničenja, da mi samo navidez izvajamo oblast. Zato zahtevamo, da dobimo dejanska pooblastila. Mi nismo politiki, ki hočejo delati samo nekaj tednov, in to bi se zgodilo tedaj, če bi mi sprejeli kak kompromis.
Bojno glasovanje
Če smo sprejeli predlog levice v parlamentu, smo to storili zato, ker nam ta predlog resnično ponavlja vsa poblastila. Besedilo finančnega odbora senata pa nam ne daje niti zaupnice, niti pooblastila. Govori se, da se pripravlja padec. Ne-Mi hočemo živeti in delali. Naš obstoj je res od vas odvisen, toda če nam to ne bo omogočeno, vas moram vprašati, kdo bo jutri vodil državo. Naša vlada se naslanja na zaupanje ljudstva in javno mnenje jo spoštuje. Mi smo ponosni na delo, ki smo ga opravili v enem letu. Uvedli smo socialno zakonodajo, obranili francoske kolonije, storili vse, da se je lahko pričela obnova finančnega stanja. Mi mirno čakamo na sodl>o svojih sodobnikov (ploskanje na skrajni levici in demokratski
levici). S svojim glasovanjem bo senat odgovoril, ali hočete spremembe v parlamentarni večini, ali hočete spremeniti odnošaje med delavskimi organizacijami.<
Za Blumom je govoril Caillour, ki je zopet očita! vladi, da nima jasnega finančnega programa. Samo tedaj, če vlada reši vse stare predloge, bo senat spremenil svoje naziranje o vladi.
Sledilo je glasovanje o izrednih finančnih pooblastilih vladi, ki je izpadlo s 178 : 96.
Vlada ni postavila vprašanja zaupnice. Seja senata je bila zatem prekinjena o polnoči in je bilo tedaj tudi sklenjeno, da se sestane zope* ob pol 2 zjutraj.
Chautems sestavija novo vlado
Pariz, 21. junija, o. Takoj po odstopu vlade je predsednik republike Lebrun dal poklicati Camilla Chautempsa in mu ponudil mandat za sestavo nove vlade. Chuatemps je ponudbo sprejel, toda dejal, da bo dal končni odgovor po razgovoru s politiki. Chautemps se je mudil pri predsedniku nad eno uro. Predsednik je vso noč imel razgovore z uglednimi politiki, med drugim tudi s Herriotom in šele ob 5.15 zjutraj je Sel spat.
Chautemps je dopoldne imel razgovore z različnimi prvaki radikalnosocialistične stranke, ob 11 pa se je udeležil seje radikalnosocialističnega kluba.
Padec Bilbaoa začetek konca
Salamanca, 21. junija. AA. Uradno poročilo vrhovnega poveljstva nacionalistične vojske, ki je bilo izdano sinoči o b20, potrjuje vesti o zavzetju Bilbaoa. Na madridski fronti so po tem poročilu ob cesti v Estremaduro nacionalisti odbili hudi napade nasprotnikov. V teh bojih je padlo 400 republikancev. Tudi na fronti okrog Cordobe je bilo odbitih več republikanskih napadov, posebno blizu Pennarbie in Espiela.
Nacionalistični oddelki so zavzieli mesto brez posebnega odpora in jih je prebivalstvo, kolikor ga je ostalo, sprejelo s pozdravi. Mesto kaže še vsa znamenja dolgega obleganja, Škoda, ki jo je povzročila vojna, je velika, vendar pa so ostale nedotaknjene vse najvažnejše industrijske ustanove. Tako so naiconalisti zasedli nepoškodovane velike železarne in tovarno za orožje. Umikajoči se branilci niso ničesar razstrelili ali uničili. V nekaj dnevih bodo nadaljevali novo prodiranje proti velikim železnim rudnikom na severovzhodu od mesta.
Valencija, 21. junija, o. Uradno poročilo valencijske vlade naznanja, da so se na baskovski fronti republikanske čete umaknile na položaje zahodno od Bilbaoa.
Po informacijah poročevalca agencije Reuter prodirajo nacionalisti iz Belbaoa že proti Alonzu. Baskiška vojska si naglo gradi nove obrambne utrdbe na obronkih gora zapadno od Baracalda Zorose in Zadabide, ki leie zapadno in severozapadno od Bilbaoa.
London, 21. junija. Vse londonsko časopisje se v obširnih poročilih bavi z zavzetjem Bilbaoa, in ga označuje kot najvažnejši dogodek v vsej španski državljanski vojni. Padec te najmočnejše in najbolj utrjene republikanske postojanke označuje za začetek konca v španski državljanski vojni, saj je Bilbao do zdaj vezal polovico nacionalističnih vojnih moči, brez ozira na to, da je bil tudi važno pomorsko in gospodarsko oporišče za valencijsko vlado. Dejstvo, da bodo z zavzetjem Bilbaoa padli
v španski vojni
Odbornik JNSf Dugina, ki je zabodel akademika Dolinarja, je priznal zločin
lcmirnni	 t:	 *	,	.	..
. Po končam predpreiskavi zaradi napada, izvršenega iz zasede v Prelogah, občina Prihova, srez Konjice, na pristaše JRZ, ki so se dne 8. junija 193? okrog 19. ure v dveh avtobusni peljali skozi Preloge proti Konjicam, pri kateri priliki je bil od napadalcev z nožem smrtno zaboden akademik Rudolf Dolinar, je uprava policije v Ljubljani v dneh 18. in’ 19. junija 193? izročila sodišču sledeče osumljence:
1. Reja Stanko, upravnik »Mariborskega večernika Jutra« v Mariboru;
2. Silič Ivan, sluga pri upravi »Jutra« v Mariboru;
3. Kodrič Fran, zasebni uradnik, sedaj brez službe, v Radvanju pri Mariboru;
4. Bunc Josip, krojač brez posla, Maribor;
5. dr. Gorišek Milan ml., odvetniški pripravnik v Sv. Lenartu v Slov. goricah;
6. Korošec Mirko, odvetniški uradnik v Sv. Lenartu v Slov. goricah;
?. N e u w i r t Feiiks, šofer v Sv. Lenartu v Slov. goricah;
8. Markež Vinko, mehaničar in šofer v Sv. Lenartu v Slov. goricah;
9. B e i g o 11 Ivan, trgovec v Sv. Lenartu v Slov. goricah;
10. Primec Mirko, posestniški sin v Hočah pri Mariboru;
11. Orožen Milan, absolviran pravnik v Celju;
12. Primec Filip, ključavničar v Hočah pri Mariboru;
13. Mlinar Ivan, trgov, sluga v Mariboru;
14. Dugina Viktor, pomožni delavcc drž. -leznice y Mariboru; ,
15. Parovan Anton, pekovski pomočnik v Mariboru;
16. li r b a n č i č Ludvik, ključavničar v Mariboru;
1?. Štancer Drago, krojaški pomočnik v Mariboru.
Usuml jenca KI u g Hans in Kranjc Ivan sta takoj po izvršenem napadu pobegla v Avstrijo.
V	zaporih celjskega okrožnega sodišča se že nahaja osumljenec Brajkovič, pekovski pomočnik v Mariboru.
Izdan je nalog za aretacijo še treh osumljencev.
Osumljenec DUGINA Viktor, ki je član in odbornik mladinske organizacije JNS v Mariboru, je priznal, da je pokojnega Rudolfa Dolinarja zabodel z nožem v hrbet.
Iz pisarne kralj, banske uprave.
V	Ljubljani, dne 19. junija 193?.
Zbor poljske kmetske mladine
VarSava, 21. junija. AA. (Pat.) Včeraj se je. začel slavnostni kongres kmečke mladine. Na kongres je prišlo 40.000 kmečkih fantov. Otvoritve kongresa se je udeležil tudi maršal Rydz Smigli, ki je izročil zvezi nov prapor. Kongres je bil sklican zato, da bi se vsi poklonili novemu maršalu. Na kongres so prišli tudi delegati romunskih kmečkih organizacij. Romunski delegat Angelescu je pozdravil kongre« zelo prisrčno v poljskem jeziku.
nacionalistom v roke veliki železni rudniki in premogovniki, daje nacionalistični zmagi še poseben poudarek, ki bo rodil odmeve predvsem v inozemstvu. Tiste države, ki so navezane na rudo iz Španije, bodo morale zdaj hočeš ali nočeš stopiti v stike z generalom Francom in priznati njegovo vlado.
Strah med baskovskimi begunčki
London, 21. junija. AA, Na vest o padcu Bilbaoa, ki so jo po radiu izvedeli tudi bilbajski otroci v nekem taborišču blizu Southamptona, kamor so prispeli pred nekaj dnevi, je nastal med deco velik strah. Od 500 otrok je velika vpčina zbežala iz taborišča. Do večera so taborišču spet zbrali okoli 350 dečkov in deklic. Okrog 150 pa jih je noč prebilo v bližnjem gozdu. Tudi ponoči so manjši oddelki policije in vojaštva z prižganimi bakljami iskali prestrašene otroke. Nadzorno osebje je izjavilo, da je vest med deco, ki je vsa sfanatizirana, uplivala silno porazno in da je otroke popadla neka kolektivna blaznost, tako da jih nihče ni mogel več zadržati.
Spremembe v nacionalističnem vodstvu
Salamanca, 21. junija. AA. (Havas.) Po zaključku borb na baskovski fronti bodo izvršene znatne spremembe na najvišjih mesith nacionalne armade. Govore, da bo general Varela, ki poveljuje pred Madridom, imenovan za glavnega poveljnika na severni fronti, Njegov glavni pomočnik bo postal general Davila. General Varela je zelo popularen med nacionalistično armado.
Glavni poveljnik čet pred Madridom bi postal general Serrador. Govori se, da hočejo nacionalisti v zadnji fazi borbe ohraniti Madrid.
Nemčija zahteva zadoščenje za napad na križarko »Leipzig«
Berlin, 21. junija, o. Ker je neka podmornica valencijske vlade pred nekaj dnevi oddala tri torpede na nemško križarko >Leipzig«, ki vrši nadzorstvo nad špansko obalo, je nastalo v Nemčiji in drugje po Evropi precejšnje razburjenje, čeprav ladja ni bila zadeta. V tem poskušenetn napadu vidijo nemški listi nov dokaz, da hoče sovjetska Rusija odnosno Kominterna zaradi Španije za vsako ceno izzvati evropsko vojno, zlasti zdaj, ko kaže, da do konca španske vojne ni več daleč. Kljub temu kaže, da Nemčija na to zadnje izzivanje ne bo odgovorila s kakim nepričakovanim dejanjem, kakor po napadu na »Deutschlandc, marveč da bo ekušala dobiti zadoščenje s pomočjo Anglije in Francije.
Nemški listi ogorčeno napadajo rdečo Španijo zaradi teh incidentov. »Volkischer Beobach-ter« pravi, da nima smisla jx>gajati se z navadnimi roparji. Nemški narod se ne sme kar tako pustiti uničevati. Sedaj mora spregovoriti tudi Anglija kot izrazito pomorska sila. V interesu svetovnega miru je, da se boljševiški zločini enkrat za vselej strogo kaznujejo. Države, ki sodelujejo pri pomorski kontroli okrog Španije, morajo nemudoma intervenirati, da bi se preprečila katastrofa, katere posledice bi bile vsekakor ne-dogledne.
Po zadnjih vesteh namerava Nemčija zahtevati pri odboru štirih velesil, naj pošljejo Anglija, Francija. Italija in Nemčija skupno oster protest valencijski vladi z grožnjo, da nc bodo pod nobenim pogojeni več trpele napadov na nadzorstvene ladje. Hkratu bo skušala Nemčija tudi doseči, da vse štiri države prirede skupno demonstracijo svojih pomorskih sil v vseh večjih pristaniščih valencijske vlade. Ta demonstracija naj dokaže, da je odbor za nevinešavanje soglasno odločen izvajati svojo nalogo brezpogojno in za .vsako ceno,
Vesti 21. junija
Načelnik nemškega generalnega štaba Bcck je sinoči odpotoval iz Pariza v Berlin.
Trgovski razgovori med Anglijo in Japonsko
se bodo začeli čez dober teden v Londonu. V ta namen je že pripotovalo tja posebno japonsko odposlanstvo, ki ga tvorijo znani gospodarski in finančni strokovnjaki.
Vojvoda in vojvodinja Windsorska sta včeraj prispela na Dunaj in bosta ostala tam več dni zaradi nakupovanja raznega blaga.
Francoski letalski minister Pierre Cot je danes priletel v Bukarešto in bo nekaj dni gost romunskega letalskega minstrstva.
Stalin se jo udeležil slavnostnega kosila, ki ga
je sovjetska vlada priedila litvanskemu zunanjemu ministru Mundersu. Na kosilo je prišel tako nepričakovano, da je presenetil vse navzoče.
17.	mednarodni kmetijski kongres se je začel pretekli četrtek v Haagu. Pri začetni seji so prebrali poziv na vse kmete sveta, naj se oni kot najmočnejši stan na svetu trudijo za zbliževanje narodov.
Konferenca za pomoč španski ljudski fronti, ki
se je bodo udeležili zastopnik socialistične in komunistične intirnaconaV. se bo začela v mestu Anne-ma6se blizu Ženevskega jezera 24. junija.
Večje odposlanstvo ameriških znastvenikov potuje te dni po Nemčiji in proučuje najnovejšo znanstvene uslanove.
Z* častnega dokt »rja vseučilišča v Bratislavi
so imenovali bivšega romunskega zun. m.nistra in sovjetskega mešetarja v Srednji Evropi, TituJesca.
Del stokholmskega predmestja Šveda je uničil v soboto in včsraj strašen požar, ki je povzroči! za več milijonov švedskih kron školo.
Italijansko-francoski zasilni trgovski sporazum so v soboto podaljšali do konca tega leta.
40.000	ameriških rudarjev je nameravalo korakati nad mesto Johnstown včeraj, a so pohod zadnji trenutek po posredovanju vladnih zastopnikov odpovedali.
Jugoslovanski paviljon na pariški svetovni razstavi bodo danes svečano odprli. Slovesnosti se bo udeležil tudi jugoslovanski trgovinski minister Vrbanič.
Italijanski zun. minister grof. Ciano je postal general fašistovske milice kakor poroča italijanski uradiu list.
Belgijski ministrski predsednik Van Zeeland
je na parniku »Berengaria< dospel v soboto v New York.
Japonska je odklonila ameriški predlog za
omejitev kalibra topov na novih velikih bojnih ladjah.
Šestletni načrt za ureditev italijanskega kolonialnega cesarstva bodo danes odobrili na mini-stiski seji v Rimu.
Švica je pripravljena za vojno, seveda v kolikor ji dovoljujejo njene možnosti in je zvezna vlada ukrenila že vse potrebno, da bi izbruh kakega spopada v Evropi švicarske države ne presenetil. Tako je v soboto poročal zveznemu parlamentu načelnik odbora za državno obrambo.
Več članov japonske visoke zbornico je na novo imenoval predsednik sedanje vlade, princ Honoje.
Sestanek baltskih držav, ki bi se moral začeti ta teden, so zaradi nekih zapletljajev odložili na začetek julija.
Vsako zvezo s komunisti prepoveduje belgijska socialistična stranka svojim članom, kakor priča njen zadnji razglas.
Sv. Stolica bo protestirala na bolgarskem dvoru zaradi tega, ker nameravajo prestolonaslednika Simeona krstiti pravoslavno. Kakor znano je kraljica Ivana katoličanka in je bil zakon z bolgarskim kraljem sklenjen pod pogojem, da bodo otroko vzgajali katoliško, kakor to določa cerkveni zakonik.
50 žrtev eksplozije na rdeči križarki >Jaime I.«
so v soboto pokopali v Cartageni.
Lewisa, voditelja ameriških strokovnih organizacij in velikih stavk, ki te čase pretresajo Ameriko, so začeli napadati ameriški poslanci v zbornici, češ da je plačan od Sovjetske Rusije.
Turški zun. minister Ruždi Aras, ki je zdaj v Bagdadu, kjer bo podpisal trgovsko pogodbo z iraško vlado, bo od tu od[>otoval v perzijsko prestolnico Teheran. To njegovo potovanje pripravlja sklenitev zveze med prednjeazijskimi državami.
Pogreb bivšega predsednika Francij« Gastona Doumerguea bo jutri v mestecu Aigue-Vive na državne stroške.
100-Ictnico donavske paroplovne družbe praznujejo te dni z velikimi svečanostmi, ki so se začelo v Linzu in na Dunaju.
Mussolini govori 60.000 materam
Rim, 21. junija. V »Circo Massimo« so včeraj odprli razstavo, ki priča o delu fašizma za zaščito moralnega in telesnega zdravja sedanjih rodov italijanskega naroda. V zvezi s to razstavo so bile v Rimu še razne manifestacije. Na to razstavo so prišle tudi ženske organizacije iz vseh italijanskih pokrajin. Na Beneškem trgu je bilo
60.000	ljudi, ki so priredili Mussoliniju velike manifestacije. Mussolini je imel ob tej priliki govor, v katerem je opozoril na naloge italijanskih zena Italijanske žene, je dejal, bodo morale v bodoče posvetiti še večjo ljubezen svojim otrokom. Naloga žena je, da bo Italija imela vedno bolj zdrav in mnogoštevilen zarod, če bo italijanski narod močan in mnogoštevilen ter zdrav njegovi zmagoslavni poti no bo nič več na poti,’
Lepa misijonska prireditev
v Grobljah
Groblje, 21. jun.
Včeraj «o bile Groblje po dolgem času zopet priča zbiranja velikih ljudskih množic, ki so prihitele z. vseh strani širokega kamniškega okraja na misijonski kongres, ki je bil prirejen kot zaključek celotedenske misijonske razstave v Prosvetnem domu poleg misijonišča v Grobljah. Kongres «o počastili s 6vojo navzočnostjo knezoškof dr. A. B. Jeglič, belgrajski knezoškof dr. Ujčič, skopljanski škof dr. Gnidovec, maribor. škof dr. Tomsiiž ter ljubljan. škof dr. Rožman pa so na kongres poslali 6voje zastopnike, ker so sami bili zadržani na kanoničnih vizitaciiah. Kongresa se je dalje udeležila tudi številna duhovščina kamniškega okraja ter mnogi duhovniki iz ostalih krajev, zlasti iz Ljubljano. V Grobljah se je včeraj zbralo do 10.000 ljudi.
Visoki gostje prihajajo
Okrog misijonišča v Grobljah je bilo zadnje dni vse živo. Vsa okolica je bila okrašena z mlaji, raz hiš v soseščini so visele narodne zastave, na prostem pred misijoniščem pa so postavili prostoren altar, da bi ogromne- množice ljudstva mogle vse prisostvovati sv. maši.
K sprejemu odličnikov se je dopoldne ob devetih zbralo poleg množico vernikov tudi zastopstvo misijonske hiše v Grobljah ter domači župan g. Repanšek iz Ilomca. Z avtomobili so se iz; Ljubljane pripeljali gg. knezoškofa dr. Jeglič in dr. Ujčič, minister dr. Krek, ban dr. Natlačen, univ. prof. dr. Krlieli, stolni župnik dr. Klinar, stiski opat dr. Kostelee, novomeški prošt dr. Čerin. V drevoredu so odličnike pričakal delketa v narodnih nošah ter članice mladenke tamkajšnjega društva, ki so obema škofoma, ministru dr. Kreku in banu dr. Natlačenu poklonile lepe šopke rož. Ob sprejemu je igra-la domžalska godba pod vodstvom kapelnika Kulta. Nato je vi#oke goste pozdravil še župan Repanšek, slednjič pa kot domačin vizilator misijonar Lojze Sedej. Vsi gostje 60 si nato ogledali v Prosvetnem domu misijonsko razstavo, ki je bila sploh ves teden deležna šteivlnih obiskov ter pozornosti vseh obiskovalcev.
Sv. maša na prostem
Koncem drevoreda pred grajskim vrtom je bil napravljen visok in lep altar, do katerega so vodile široke etopnjice. Cel altar je bil kar podoben i>ravim indijskim stavbam. V sredini altarja je bil pritrjen velik krog, v njem pa je bilo položeno žitno klasje ter vinska trta — znamenja kruha in vina pri sv. maši. Spodaj pod altarjem eo dekleta v narodnih nošah spletla živ venec, ki je lepo obkrožat številno duhovščino, ki je bila v procesiji prišla iz ♦nisijonišča z sivolasim vladikom dr. Jegličem na čelu, ki je potem ob spremstvu kanonika volca, dr. Zupana ter ravnatelja Jagodica daroval sv. maso. Tudi med mašo je lepo igrala domžalska godba.
Pozdravi misijonarjev iz misijonov
Po maši se je vrstila cela vrsta govornikov, ki so vsi navezali svoje govore na misijonsko idejo, ki lo je treba med ljudmi poživiti in razširiti do slehernega vernika. Med mašo je govoril o misijonskem delu knezoškof dr. Ujčič, po maši pa najprej minister dr. Krek, za njim pa zelo obširno mariborski prof. Richter, ravnatelj deškega semenisca. Poudaril je, da je vsak kristjan, ki nosi s častjo to ime. dolžan z dušo in telesom (sodelovati pri pokn-stranjevanju sveta, s svojo molitvijo, s svojim delom, pa tudi z gmotnimi sredstvi. S tem delujemo vsi za uresničitev želje svojega najvišjega voditelja Kristusa, — da bi bil na vsem svetu le en hlev in en pastir. Misijonsko gibanje, ki je danes kot mogočen plamen planilo kvišku v osrčju Slovenije, naj pretrese ves slovenski katoliški narod, naj osvoji naše duše, da bodo močuo in krepke v boju pro'i onim, ki doma in na tujem delajo s satansko močjo proti Kristusu Kralju. Gre zato, da ves človeški rod sprejme in prizna načela Krislusa Kralja; gre zato, da raste čreda božjega pastirja v nove milijone.
Ljudstvo je med govori i>osamcznih gospodov glasno dajalo duška svojemu razpoloženju ter mnogokrat prekinjalo govornike z glasnim odobravanjem in pritrjevanjem.	■
S posebnim navdušenjem so bili sprejeti j>o-zdravl posameznih misijonarjev, ki so jih poškili na kongres ter jih je ljudem prebral g. kanonik dr. Klinar. Iz Kitajske se jo oglasil misijonar Albin Miklavčič, dalje misijonarka Rafaela Vurnikova, iz Indije misijonar Podržaj Stanko, iz Bengalije misijonar Viktor Sedej, iz Japonske pa misijonar Avguštin Antolin. S kongresa so bila vsem našim misijonarjem v tujini poslana prisrčna bodrilna pisma ter pozdravi.
V	imenu mariborskega škofa dr. Tomažiča je potem govoril stolni kanonik dr. Žagar iz Maribora,
v imenu skopi janskega škofa pa g. Turk iz Skopi ja. Končno je o delu slovenskih misijonarjev Knobie-harja ter škofa Barage govoril ognjevito g. novomeški prošt dr. Karel Čerin.
Vdanostne brzojavke in pozdravi
S kongresa so bile sv.' očetu papežu Piju XI. ter kralju Petru II. odposlane vdanostno brzojavke.
Obenem je kongres poslal tople pozdrave obema
slovenskima škofoma dr. Rožmanu ter dr. Tomažiču. ki sta bila zaradi vizitacij v svojih župni jah zadržana in nista mogla osebno prjti v Groblje.
Končno je vseuč. prof. dr. Erlich prebral posebne resolucije, ki naj bi bile vodilo za bodoče misijonsko delo med Slovenci. Navajal je, da je doslej prišlo na vsakega Slovenca po 20 par misijonskega prispevka na leto, poslej pa naj bi ta prispevek znašal vsaj po 1 Din letno. Dosedanje število slovenskih misijonarjev, ki jih deluje v zunanjem svetu 11, naj bi ee v prihodnjih letih dvignilo vsaj na 50.
Popoldanska prireditev
Popoldan so se na prostem najprej odmolite
litanije, potem pa je bila na dvorišču misijonišča vprizorjena misijonska igra »Dva apostola«, ki je odlično uspela ter je bilo dvorišče polno gledalcev od blizu in daleč. Sploh so ljudje popoldne zlasti s kolesi zelo pritisnili v Groblje in nič ni pretirana številka, ko trdimo, da sc je misijonske prireditve v Grobljah udeležilo skupaj 10.00(1 Slovencev.
Za zaključek veličastne prireditve je zadonela mogočna himna »Povsod Koga.v
Lepa prosvetna prireditev v Litifi
Litija, 20. junija.
Po ustanovitvi samostojne fare se je v Litiji močno razmahnilo tudi društveno življenje. Zunanja znamenja tega notranjega društvenega življenja so navadno društvene zastave, ki smo jo danes zelo slovesno blagoslovili v Litiji. Cela prireditev se je spremenila v mogočno manifestacijo našepa duha in načel, poleg domačinov pa so k prireditvi prišli tudi ljudje iz cele dekanije. To je bil v resnici domač praznik za Litijo in posebno za vnete društvene delavce.
Skozi Litijo se je po prihodu vseh vlakov razvil živahen in slikovit sprevod z društvenimi zastavami na čelu, s konjeniki, okrašenimi kolesarji ter narodnimi nošami. Sprevodu so se v trgu rpidružili tudi sosedni Šmarčani, moramo pa poudariti, da je bilo v sprevodu izredno mnogo mladine. Sprevod je na Litijane napravil najlepši vtis, ker podobnega Litija že dolgo ni videla.
Nato je bila na prostem sv. maša, po maši pa jc bil ljudski tabor. Med mašo je bila blagoslovljena tudi nova zastava Prosvetnega društva, ki je lepo umetniško delo in ee bodo okrog nje lahko s ponosom zbirali vsi zavedni Litijani. Blagoslovitvi zastave so kumovale 4 kumice z gospo trgovko Mahkovčevo na čelu. Mahkovčeva hiša jc tako zopet izpričala svojo veliko naklonjenost domačemu Prosvetnemu društvu, saj je znano, da je g. Mahkovec eden izmed največjih podpornikov in pospeševateljev naše prosvete.
Na ljudskem taboru je najprej govoril pisatelj F. S. Finžgar, ki je v klenih besedah poudaril ves globoki pomen zastave in pri tem opozoril na vse težavno in pereče naloge, ki naj jih naša jx>deželska društva v svojem delokrogu vrše.
Nato je v imenu Prosvetne zveze, iz Ljubljane pozdravil tabor ter čestital društvu g. dr. Cesnik iz Ljubljane. Govornik se je v izbranih besedah spominjal časov, ko so slovenska izobraževalna društva prva utirala pot slovenski prosveti na deželi. Tudi politična probuditev in osa-mosvojitev slovenskega naroda spada med najlepše zasluge naših, prosvetnih društev v tistih letih. Ponosni smo na' delo prednikov, ki so prvotno močno razgibali tedanja Izobraževalna društva, potem telovadne odseke, ifc katerih jo zrastel in se spojil s svojini narodom njegov nepozabni Orel, slednjič pa Prosvetna društva, ki zdaj na široko delujejo jx> vseh naših vaseh širom domovine.
Slednjič je govoril tudi g. Rudolf Smersu iz Ljubljane, ki ee je zlasti dotaknil socialnih nalog, ki naj bi jih prosvetna društva v svojem krogu reševala. Prosvetna društva naj bodo ona, ki naj našega trpina, našega izmučenega in premalo spoštovanega delavca dvignejo iz stopnje suženjstva, kjer ga preveč hudo izzema tujih kapital.
Celo prireditev je zaključila godba z himno »Povsod Boga«, slednjič pa je morala godba zaigrali tudi himno slovenskih fantov.
Zopet trčenje avtomobila s kolesarjem
Mengeš, 20. junija. Danes popoldne se je v sredini Mengša pripetila huda nesreča, ki je povzročila sicer samo hujšo nezgodo, prav lahko pa bi bila nesreča smrtna. Delavec mestnega cestnega nadzorstva Franc Oražem, stanujoč v Stožicah štev. 130 pri Ljubljani, sc jc popoldne odpeljal z doma s kolesom na izlet. V Mengšu je najprej zadel s kolesom ob drugega kolesarja, da sla oba padla po tleh. Pri tem je od zadaj pripeljal neki tovorni avto, ki je ob Oražma tako nesrečno zadel, da ei je slednji pri tem zlomil roko ter obležal 'na tleh nezavesten, Domači zdravnik dr. Zajec T'ine je jionesrečenca najprej obvezal, potem pa poklical s pošte ljubljansko reševalno postajo. Ob pol treh popoldne je pripeljal iz Ljuhljane reševalni avtomobil; reševalci so našli Oražma 5e nezavestnega. Med potjo se jo sicer Oražem prebudil iz nezavesti, vendar je njegova rana na roki zelo resnega značaja.
Vesel začetek, - žalosten konec veselačenja
Ježica, 19. junija. Usoda ali nesrečno naključje jc včasih povod takim pustolovščinam, kakor jih je včeraj doživel živahni trgovec Polde, ki ga naši domačini poznajo še iz dobe, ko je trgoval pri Stanku Pečniku v Stožicah. Polde je iz Stožic odšel v Šmartno pri Litiji ter zadovoljivo posloval prav do zadnjih dni,
Ko je tam trgovino zaprl ter se nameraval preseliti na Vič pri Ljubljani.
Vso je na Viču že lepo pripravil, nov lokal za trgovino je najel, nakupil je tudi že nekaj zaloge blaga, treba je bilo trgovino le odpreti, tedaj... Tedaj pa je Polde zavozil. Hotel se je dostojno posloviti od dosedanjega trgovanja ter se uvesti na novem mestu, pa je mislil, da mora v ta namen povabiti nekoliko prijateljev, ki bodo celo zadevo še nekoliko zalili. Končno je od veseljačenja ostal pri njem edino še Dovč Franc iz Stožic, ki je Poldeta lejK) nagovarjal, naj bi šel z njim domov prenočevat. Polde pa, ki je bil že kar zelo naložen, se ni dal pregovoriti. Tako je ostal sam ter kolovratil pozno ponoči proti domu. Spotoma pa je zašel ter se naenkrat znašel v neki shrambi v samotni hiši poleg kisamo na T.vrševi cesti, kjer pa so ga stanovalci zalotili. Seveda Polde ni bil nič kriv, da je zašel kar skozi okno v shrambo. To so na policiji, kamor so ga odvedli, kmalu ugotovili. Zato jc bil Polde še isti dan iz policijskih zaporov izpuščen, obenem pa so mu na policiji tudi izročili vseh 41 .(XX) Din, ki so jih pri njem našli, ko je bil aretiran. Še dobro, da jc Polde tako srečno
Žalosten primer smrtne
nesreče	Maribor, 20. junija.
%
Včeraj dopoldno se jc pripetila na Tržaški cesti smrtna nesreča, ki je bolno odjeknila po mestu. Na križišču Tržaške in Primorske ulice je izdihnila pod kolesi tovornega avtomobila mlada, komaj 14 letna deklica. V smeri proti mestu je vozil tovorni avtomobil trgovca s perutnino Ignaca Lakcnbaberja iz Belovarja, ki ga je šofiral Peter Sladojevič. Avto je vozil s počasno brzino kakih 15 km na uro. Na omenjenem križišču pa je skušala prehiteti avtomobil 14 letna posetnikova hči Roza Veras iz Požege pri Framu, ki sc je peljala v mesto na moškem kolesu. Čim je prehitela avto, je zavila pred vozilo na desno, krenila pa je prehitro, rla jc prednje avtomobilsko kolo udarilo ob bicikel. Dekletce je padlo s kolesa naravnost pod avtomobil. Zadnje kolo ji je šlo čez glavo ter je obležala na cesti v nezavesti. Iz ust, ušes in nosa sc ji je vlila kri. Osebni avto tovarne sTextar ie malo ponesrečenko takoj prepeljal v bolnišnico, kjer pa je kmaln izdihnila. Kakor jc ugotovila komisija, je povzročil nesrečo usoden slučaj in pa neprevidna vožnja po-nesrečenke.
NaSiui trajajo dalje
Ljubljana, 21. junija.
Junij bo letos najbrž odnesel rekord v pogledu mesečnih padavin, bo davi je že ta mesec v 20 dneh, od katerih je bilo le 7 dni popolnoma brez kaplje dežja, padlo 221.7 mm dežja, kar daleko presega običajni junijski mesečni maksimum. Davi okrog 3 sc je na gotovih mestih pojavila silna ploha. V ozkem pasu nn Barju je lilo tako, kakor da bi se utrgal obluk. V mestu samem ob istem času ni bilo hujšega naliva, kajti do davi ie v zadnjih 24 urah padlo |>o zapiskih onibrografa le 0.8 mm dežja, to je 800.000 1 vode. Od Sv. Medarda, 8. t. m. naprej pa trajajo vsak dan hujši ali slabši nalivi v ljubljanski pudavinski zoni. Ti nalivi so povzročili na travnikih že veliko škodo, sploh pa so velika ovira za redno košnjo, ko bi se morala drugače prav v teh dneh razmahniti in bi bilo seno ob lepem vremenu že v glavnem spravljeno pod streho. Mnogim kmetom, ki so pokosili travo pred
5	dnevi, je dež pokvaril vso mrvo. lako, da eo bili prisiljeni seno porabili za steljo. Kljub velikim in dnevnim nalivom pa reke s potoki huje ne naraščajo. Vode se sproti odtekajo.
Celjske novice
Tabor In zaključek šolskega leta. Ministrstvo prosvete jc na prošnjo Podzveze fantovskih odsekov v Celju odobrilo, da smejo vse državne ljudske šole v Celju zaključiti šolsko leto 198tf-37 na dan 26. junija.
Nesroža in napad. Lobe n Ferdolu, 51-letnemu hlapcu iz Bežigrada pri Celju je padel 18. junija hrastov \jJod na levo nogo in mu jo zlomil. —
V	nedeljo, 13. junija so napadli fantje iz Marija Gradec Karola Rezec, 25-letnega posestniškega sina iz Las pri Sv. Lenartu nad Laškem in ga poškodovali po glavi.
Poškodovane naprave na Tojaških vadiščih. Ponovno so bile poškodovane rnzne naprave na vojaških vadiščih. Mestno pogl. opozarja, da jo vsako poškodovanje kaznivo ter mora vsakdo, ki poškoduje le naprave povrniti tudi napravljeno škodo. Zaradi tega poziva prebivalstvo, da naj ne poškoduje in no odnaša naprav z vojaških vadišč.
preoral vso to	zgodbo, da mu je	ostal vsaj	denar,
s katerim je	tekom večera tako	šaril	in	mahal
okrog sebe, da	je v resnici lahko	vesel,	da	mu »a
v pijanosti ni	kdo ukradel.
Jugoslov. poštarji zborujejo
Ljubljana, 20. junija.
Te dni so v Ljubljani zbrani zastopniki poštnih uradnikov iz vse Jugoslavije. K zborovanju so prišli tudi bratje Bolgari, ki so jih naši tovariši počakali na kolodvoru v soboto zvečer. Iz
Vprašanje inozemskih potnikov
Maribor, 20. junija.
Pogostokrat smo se že bavili z vprašanjem inozemskih nameščencev in »strokovnjakov« v naših tovarnah, posebno v tekstilni industriji. Kakor je razvidno iz zadnjih dogodkov, naši opomini niso bili zaman. Banska uprava je začela temu vprašanju posvečati mnogo večjo pozornost in g. ban dr. Natlačen je v nekaj primerih pokazal z veliko odloč-
Avtorskopravna posredništva
V	smislu uredbe z zakonsko močjo o avtorskopravnem posredništvu z dne 28. decembra 1936, M. s. št. 905, odnosno pravilnika o natančnejših določbah za avtorskopravno posredništvo (Službeni list kraljevske bansko uprave z dne 10. febr. 1937, št. 76 in 77) so prenehala dosedanja avtorskopravna posredništva poslovati 26. maja 1987, ter je minister prosvete glasom svoje odločbe z dno 20. maja 1937, I). št. 948 (Službeni lis tkral.i. banske uprave dravske banovine z dne 12. Junija 1937, št. 318 in 319) ve”'l s iKJsredništvom: a) za glasbena dela: »Udruženje jugosdoven-skih miizičkih autora« (UJMA), Zagreb;
h) za dramska dela: »Udruženje jugoslovcn-skih dramskih autora «(UJDA), Belgrad.
Vodstvo poslovalnic obeh »Združenje za dravsko banovino je v Ljubljani in sicer za bivšo ljubljansko blast (okraji: Črnomelj, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Litija, Ljubljana, Logatec, Novome-sto, Radovljica in Škofja Loka) Ljubljana Livada 29 (Tel. 39-13), za bivšo mariborsko oblast (okraji: Brežice, Celje, Dol. Lendava, Dravograd, Gornji-grad. Laško, Ljutomer, Maribor levi breg, Maribor desni breg. Murska Sobota, Ptuj, Sloveujgradec, Slov. Konjice in Šmarje pri Jelšah) Ljubljana, Resljeva cesta 18-1 (Tel. 20—74). Poslovalnici uradujeta do nadaljnega od 8 do 14.
Tarifo za glasbena dela za čas od 27. maja 1937 do 31. decembra 1937 je odobrilo ministrstvo prosvete 7. junija t. 1. pod D. štev. 1075, (Službene No-vine br. 131 od 14. junija 1937, Službeni list banske uprave št. 50-37).
Banska upraVa dravske banovine je Ze s svojim razpisom z dne 25. maja 1937v IV. No. 8217-2 opozorila podrejena sreska načelstva itd. na določila § 14 in 15 cit. pravilnika ter je odredila, da morajo vso korporacije, društva itd. v izogib kazenskih posledic § 48 in sledečih zakona o zaščiti avtorske pravico z dne 25. jan. 1935 (Ur. lis Uit e v, 24) zapro-
»    ■
siti pred izvedbo svojih prireditev za dovoljenje pristojne avtorske poslovalnice.
Prireditelji naj naslovijo svoje prijavo na zgoraj navedeni poslovalnici s priložitvijo sporeda v dveh izvodih in znamke za odgovor. Poslovalnico bodo prijev*« takoj rešile ter poslalo položnico za vplačilo točno po odobreni tarifi določene avtorske tuntijeme. šole na podlagi odrezka poštne položnice kot dokazilom za izvršeno vplačilo, bodo izdala krajevna upravna (policijska) oblastva dovoljenje za dotično prireditev.
Za stalna javna glasbena izvajanja po radijskih aparatih, gramofonih, klavirjih in drupih glasbenih instrumentih, kar se izvaja po gostilnah, hotelih, kavarnah, avtomatskih bifejih, kopališčih itd.
—	so določeni v tarifi mesečni pavšali. Lastnik lokala mora skleniti z avtorskopravnim posredništvom potom poslovalnice posebno pogodbo, katero predloži poslovalnica delegatu ministrstva prosvete v odobritev. Vendar mora dotični pavšal za tekoči mesec takoj vplačati po položnici posredništva, ostale mesečne pavšale pa najdalje do 1. vsakega meseca. Plačila tantijom v gotovini, kateremukoli, so nedopustna in za posredništvo neveljavna. Natančnejša tozadevna določila kakor tudi glede izkazov o izvajanem programu itd. vsebuje pogodba. — Analogna določila veljajo tudi za avtorske honorarje dramskih avtorjev.
Srezka načelstva, policijske uprave, občinske uprave itd. imajo strog nalog, da ne izdajajo dovoljenj za prireditve in za stalno javno fviranje, dokler prireditelji in lastniki lokalov niso zadostili zgornjim določilom. Ker se glasom § 40 zakona o zaščiti avtorske pravice kaznuje prekršitev avtorske pravice z denarno globo od 1000—60.000 Din ali z zaporom od t do 6 mesecev, je v interesu vseh prirediteljev in lastnikov lokalov, da navedena določila ločno upoštevajo*, - "
nostjo, da veljajo tudi za inozemce predpisi, katerim se morajo ukloniti ali pa oditi. Opozorili bi pa pri vprašanju zaposlitve inozemcev na stan, kateremu smo doslej posvečali vse premalo pozornosti; to so inozemski trgovski potniki, ki žive v svojimi familijami v inozemstvu, vendar pa delajo za naše tovarne, posebno v tekstilni industriji. V1 Mariboru imamo dovolj takih naravnost kričečih primerov. Skoraj vse tekstilne tovarne zaposlujejo kot potnike izključno inozemce in sicer dunajske Žide. Ti potniki so veliki gospodje. V naši državi delajo samo 4—5 mesecev, ostanek leta pa lepo privatizirajo v svojih vilah in hišah na Dunaju ali pa po dragih inozemskih letoviščih. Kako tudi ne, ko jim pa njihov posel pri nas nese toliko, kakor nobenemu drugemu podjetniku ne. Mesečni dohodek teh gospodov se giblje med 30.000—40.000 din, tako da zasluži v svoji »sezoni« povprečno 200.000 din in s tem denarjem se že da lepo živeti ostanek leta ter si še nekaj dati na stran. Še lepše pa je to, da prihajajo ti gospodje v našo državo kot trgovski potniki, ki delajo za inozemske firme in imajo kot taki velike davčne olajšave. Dočim plačuje naš državljan trgovski potnik, če mu posel le količkaj gre, na leto do 20.000 din davka, pa plača inozemski gospod samo 1000 din za potniško karto, ki jo morajo imeti inozemski trgovski potniki, drugega davka pa ne plača nobenega. Tovarne, za katere potuje, pa ga izplačujejo iz svojih kontov v inozemstvu, tako da gre ves ta denar v resnici iz države. Naši tekstilni industrijci se radi izgovarjajo, da so na te trgovske potnike navezani, ker imajo veliko prakso in ker so Židje; veletrgovina s tekstilijami pa da je pri nas skoraj izključno v židovskih Tokah in da je znano, da kupuje trgovec-žid le od židovskega trgovskega potnika. Izgleda tedaj, da moramo zaradi židovskega kapitala, ki obvlada našo tekstilno industrijo, importirati iz inozemstva Žide ter jim dajati masten zaslužek. V resnici pa navedbe industrijcev ne držijo. Židje bodo kupovali blago od vsake tovarne, če jim cena in kvaliteta odgovarjata in ne bodo čakali samo na židovske trgovske potnike. Poleg tega pa tudi ni res, da bi bila pri nas vsa tekstilna trgovina v židovskih rokah. Izgovor tedaj ne drži, pač pa je res, da skuša v tekstilni industriji investirani židovski kapital zaposliti čim več svojih lastnih ljudi in zaupnikov v naših podjetjih in zaradi tega jemlje za potnike dunajske Žide. Oblasti bi morale tem potnikom posvečati več pozornosti ter jim odvzeti vizum. Če pa hoče židovski kapital delati samo z inozemskimi Židi, pa naj sc seli v Palestino,
Bolgarije je prišlo skupno 30 delegatov. Goste j« nied igranjem poštne godbe pozdravilo zbrano občinstvo z glasnimi živio-klici in vzkliki Bolgariji in Jugoslaviji ter obema vladarjema. V imenu mestne občine jc goste pozdravil m. s. in upr. glavne pošto v Ljubljani g. šalehar, v imenu organizacije poštnih uradnikov v Ljubljani pa predsednik Šturm. Za pozdrave se je zahvalil predsednik bolgarske poštarske zveze g. Hristo Marinov, ki je izrekel svojo veselje nad lepim sprejemom v Ljubljani, kar izpričuje ponovno, da jo zbližanje med nami iskreno in resnično. Nato šo gostje v spremstvu naših poštnih uradnikov odšli v mesto, kjer so prenočevali v hotelu •»SIoiit. Goste je skozi mesto spremljala tudi poštarska godba.
rJanes dopoldne pa se jc v Delavski zbornici pričelo zborovanje naših poštnih uradnikov. Častne prostore eo v natlačeni dvorani zavzeli bolgarski gosti, poleg njih pa predstavniki naših domačih oblastj. Dvorano Delavske zbornice so lepo okrasili z veliko sliko našega kralja Petra
II.,	ki sta jo poživljali naša in bolgarska narodna zastava.
Zborovanje je uvedel predsednik Združenja posterjev g. Mihajlovič iz Belgrada, ki jc imenoma pozdravil najprej zastopnika poštnega ministra, g. načelnika Šariča, ljubljanskega postnega ravnatelja dr. Vagajo, zastopnika ljubljanskega župana g. Šaleharja ter številne druge predstavnike. Posebno toplo je predsednik pozdravil pri-sotne_ Bolgare, ki so jih potem tudi zborovalci prisrčno pozdravili z živahnim vzklikanjem.
Zborovalci so uvodoma poslali udanostne brzojavke kralju Petru II. ter namestniku knezu i^avlu. brzojavno pa so pozdravili tudi svojega ministra g. dr. Kaludjerčiča.
Poseben verifikacijski odbor je potem ugotovil, da je na zborovanju prisotnih z pooblastili skupaj 3789 članov po 39 delegatih. Iz Slovenije je bilo prisotnih 6 delegatov. Izmed ostalih banovin je najmočnejša zagrebška z 8 delegati, zborovalci pa so tej banovini prisodili Se enega delegata.
Medtem se je že začela zelo živahna razprava glede predloga za razrešnico dosedanjemu odboru. Opozicija je začela deliti med prisotne delegate številne letake, ki so vsi hudo napadali sedanji odbor. Celo dopoldne so se nato vrstili številni govorniki, mestoma so nastali v dvorani burni prepiri. Zborovanje je tako zašlo v mučno ozračje, ki ni obetalo nič dobrega. Vse razprave so sa zgubljale v neznatnih manj vrednih zadevicah ki zborovalci zaradi njih pač niso prišli iz cele’ države v Ljubljano. Opoldne se je zborovanje prekinilo, popoldne pa se je nadaljevalo v približno istem ozračju. Poštni uradniki bodo v Ljubljani zborovali še v ponedeljek in torek, ko bo kongres zaključen.
Bolgarski gostje so si danes jjopoldno ogledali ljubljanski grad, z. avtobusi pa so sc odpeljali tudi v Kamnik. Spremljali so jih naši tovariši, ,^,a?e!.£0 bo!ga^i gostje obiskali BlejL
Kulturni koledar
Debevec Janez
20. junija 1758 se je rodil pisatelj, šolnik in filolog Janez Debevec. Bogoslovje je končal 1762. in zaradi bolehnosti ostal v Ljubljani. L. 1806. je postal katehet. •Umrl je 10. junija 1821. v Žužemberku, kjer se je slučajno mudil. Kmalu po ordinaciji je priredil »Kratke navuke, regelce, inu molitve za sakrament te pokore«. V rokopisu mu je ostalo delo »Skrivnosti od dveh Adamov«. Ker je predaval v bogoslovju nekaj časa slovenščino, je napisal slovnico slovenščine: »Krainerisch-sla-\vi8cho Sprachlehre in nentško-slovenski slovar, ki pa je tudi ostal v rokopisu. Poleg Kranjskega plateltofa je izdal tudi dvojezično »Kleine Er?kb-lungen« — Majhine perpovedvanja, kar je menda prvi slovenski prevod ofieielne prvošolske čitanke.
Mubliana danes
Koledar
Danes, ponedeljek, 21. junija: Vekoslav. Torek, 22. junija: Ahaci j.
Nono službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Uslar, Selenburgova ulica 7.
Drama: Tisočak v telovniku. Red R Opera: Zaprlo.
Kino ITnion: Otrok smeha.
Kino Sloga: Romeo in Julija.
Kino Matica: Osamljena žena.
	E	
		
NORMA SUEARER ln LESL1E HOWARU
Romeo In julija
TEI.
21*24
MATICA
ANA ETEN v vetucem ljubavnem filmu
Osamljena žena
UNION
Pat In Patachon v uatnovelši veseli komediji
Otok smeha (Propadlo nasledstvo)
Sodelnjejo Se: Lucle Engllsoh, Tibor v. Halmav ln drugi
Predstave danes on 19-18 ln 21-18 uri
»Putnik«, Ljubljana, prireja avtobusne izlete na Pariško razstavo po zelo ugodnih cenah. Prvi izlet se bo vršil od 30. VI. do 14. VIII. s sedemdnevnim bivanjem v Parizu. Avtobus pelje preko Milana, Nizze in Marseilla ter se vrača preko Strassburga, Miinchna in Salzburga v Ljubljano. Cena za vožnjo, prehrano, prenočišče, vodstvo v Milanu, Nizzi, Marseillu, Miinchnu in za kolektivni potni list znaša 3095 Din. Informacije v biljetar-nicah »Putnika«.
Razpis dobave. V .Službenem listu ko« 49 razpisuje mestno poglavarrflG) nabavo dv'eh kotlov za centralno kurjavo in dobave večje količine kuriva, na kar se interesenti opozarjajo.
Ljubljansko gledališče
DRAMA. Začetek ob 20. uri.
Ponedeljek, 21. junija: Tisočak v telovniku. Red 13.
Torek,	22-	junija:	Zaprto.
Sreda,	23.	junija:	Tisočak	v	tclovuiku. Red
Sreda.
OPERA. Začetek ob 20. uri:
Ponedeljek, 21. junija: Zaprto.
Torek,	22.	junija:	Ples v	maskah.	Red A.
Sreda,	23.	junija:	Zaprlo.
Zagorje ob Savi
Prihodnjo nedeljo, dne 27. junija priredi tukajšnja meščanska šola v svojih prostorih na Toplicah šolsko razstavo. Zagorsko prebivalstvo na to razstavo opozarjamo že sedaj, zlasti pa priporočamo obisk razstave vsem staršem letošnjih učencev.	<
Z deli za izravnavo ovinka pri Knžanecu v Zagorju je sedaj začel cestni odbor, Vozilom, zlasti tujim avtovozačem bo s tem vsekakor zelo ustreženo, ker so doslej bili prisiljeni ustavljati svoja vozila vsled zamotanosti poti.
Iz bolnišnice
Ljubljana, 21. junija.
Včerajšnja nedelja, sodeč po položaju v bol »ušnici, ni bila tako burna, krvava in nesrečna, kakor so drugače nedelje. Včeraj «ta bila sprejeta v bolnišnico poleg drugih dva ponesrečena kolesarja. V Stari cerkvi pri Kočevju leta 1913 rojeni samski sluga Alojzij Handler, stanujoč v Ljubljani, Študentovska ulica 51. 13, jo včeraj padel s kolesa in si močno poškodoval roko, pa tudi na glavi je dobil znatne poškodbe. Drugi kolesar je na Glincah padel. Ljubljančan, elektromonter F. Pirnat, stanujoč v Malgajevi ulici št. 13, je pri padcu s kolesa dobil poškodbe po glavi in bradi. Do davi jc bilo drugače letos sprejetih že 14.700 bolnikov.
Narasle vloge pri slovenskih hranilnicah
Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so znašale vloge pri 29 slovenskih hranilnicah dne 30. aprila 1937 1.027,698.860 Din, kar predetavlja v primeri s stanjem 31. marca sorazmerno nizek padec za 3,431.626 Din. Vendar je treba ugotoviti razveseljivo dejstvo, da so vloge nu knjižice narasle za več ko 1 millj. Din na 006.3 mi lij. Din, dočim so vloge v tekočem računu padle, kar je utemeljeno v večjih potrebah gospodarstva na začetku pomladanske sezije. Izmed vseh hranilnic izkazuje pravi prirastek vlog 10 hranilnic, razen tega pa so narasle vloge pri 2 hranilnicah po pripisu obresti za leto 1986. Vloge na knjižice so narasle pri 11 hranilnicah vloge v tekočem računu pa pri 9 hranilnicah. Ste vilo vlagateljev na knjižice je naraslo skupno pri
6	hranilnicah, število vlagateljev v tekočem računu pri 4, skupno število vlagateljev pa pri 5 hranilnicah. Te številke dokazujejo, da se zaupanje v hranilnice in v denarne zavode sploh polagoma zopet vrača.
Lfubljamka drama
»Tisočak v telovniku«! Od tu in tam
Ljubljana, 21. junija. Narodno gledališče v Ljubljani je v soboto zvečer vprizorilo poslednjo (dvajseto) dramsko premiero v tej sezoni, in sicer veseloigro v treh dejanjih »Tisočak v telovniku«, ki sta jo spisala Maks Real in Maks Ferner, prevedel pa Pavel Golia. Je to preprosta, lahka komedija, vzeta iz pol kmečkega okolja, vzeta iz življenja malega obrtnika v majhnem kraju podeželja. Prednost zapletku tvori tisočak, ki ga revni, zadolženi kro-aški mojster Boštjan Iglič (Gregorin) slučajno najde v telovniku obleke, ki mu je prišla v čiščenje. Čeprav je v začetku takoj pripravljen tisočak utajiti in z njim vrniti dolg pri bogatem in skopem • kmetu, čeprav ga denar zavede, da se pri »Belem koštrunu« naleže cvička, vendar je Iglič preprost poštenjak, v katerem zmaga glas vesLi. V pijanosti vrne tisočak v žep — napačnega telovnika. Ko lastnik tega telovnika najde v njem tisočak, misli, da ga je pozabil njegov pokojni stric. Radevolje ga posodi Igliču, ki je v stiski. Vlogo Igliča bi imel igrati Cesar, ki pa je zbolel. Gregorin se je kot nosilec glavne vloge potrudil in naštudiral vlogo do podrobnosti. Vendar bi si upal trditi, da mu vloge te vrste, kakor sploh kmečke vloge, ne ležijo. Gregorinov Iglič je izpadel v karikaturo preprostega človeka, kar bi ne smelo bili. Igličevo skrbno, ženo Barbaro je dobro podala Rakarjeva. Tudi poštarica Micika, njuna hči (M. Boltarjeva), je s skromno preprostostjo odgovarjala pravemu okolju. Najboljši v igri je bil pač krojaški pomočnik (Daneš), ki je z zadržano kretnjo izvrstno podal preprostega nerodneža. Bogat kmet Jakob Blažon je oni »hudobni, skopi sosed«, ki drugemu ■amo koplje, pa sam vanjo pade, Dobro ga je razumel in kreiral Bratina. Ljubezenski zapletek se vrši med Miciko, hčerko dobrih, a revnih staršev, in med Andrejem (Stupica), sinom zlobnega kmeta. Slike kmečke ljubezni ob oknu z rdečimi nageljni so bile dobro zadete. Stupica splob dobro podaja zdrave, robate kmečke lante. Dosti pravilni sta bili tudi vlogi Pavla Potočnika (Pia-necki) in delavca (Vertin). Pianecki 6C zelo lepo razvija v odrskem ustvarjanju.
Ker me celoten vtis veseloigre ni zadovoljil, sem začel razmišljati o vzrokih. Porajalo se mi je samo ob sebi vprašanje, če.se sme kmečka veseloigra sploh podajati tako kot je bilo tukaj. Verno podajanje to vsekakor ni bilo, ker je izzvenelo v farso, v smešenje kmečkih, preprostih obrtniških tipov. Dognal sem to-le: če zahteva odrska umetnost, da sc v podajanju življenja vse močno poudarja, celo pretirava glas, kretja, maska, to pač ne more veljati za podajanje kmečkega sveta in življenja. Saj sta ta dva že sama preveč izrazita, oprijemljiva, brez velikih problemov, sta razumljiva. Zato ju je treba na odru zmanjšati, torej samo rahlo nakazali. Tudi slovenska povesi je morala počasi preiti iz samega smešnega podajanja kmečkih Itipov v resno* objektivno, mirno slikanje.
Veseloigra je bila posrečeno postavljena v naše okolje (inscenarija, slog, narečje). Komedijo je zrežiral Bratko Kreft. Želeli bi v prihodnji sezoni v njegovi režiji videti tudi kaj drugega, ne samo lahke stvari. Lepo, svojevrstno inscenacijo je oskrbel inž. arh. E. Franz.
Ker je bila to zaključna premiera, naj sledi še kratek obračun čez letošnjo sezono; med dvajsetimi premierami smo videli štiri domača dela, in sicer Cankarjevo politično satiro »Za narodov blagor«, Gregorinovo božično igro »Kralj z neba«, Žigonovo družinsko tragedijo »Če se utrga oblak« in Bručičevo dramo iz sodobnosti Med štirimi stenami«, ki je doživela v ljubljanski drami celo krstno predstavo. Z uprizoritvami domačih del torej kar lepo napredujemo! V tem oziru želimo v prihodnji sezoni samo še korak naprej, Kar se tiče ostalega sporeda, bi želeli več zaokroženosti, ki bi se naj vsaj bližala neki celotnosti človeškega življenja in gledanja nanj; z drugimi besedami, želimo si takoj v začetku sezone dokončno izdelanega načrta za vse leto naprej, da ne bomo dobili po več del, ki so si vsebinsko ali drugače podobna. Novo, to se pravi izbrano jc vabljivo! Podrobneje se ie nedavno bavila s problemom in nasveti naše drame (in opere) -Slovenija« (pisal dr. Josip Regali).	—pst—.
Športni pregled
Lahkoatleti
Ljubljana je bila včeraj skoraj povsem brez športnega programa. Edina športna prireditev je bila včeraj doplodne na igrišču Primorja, kjer so na izbirnem mitingu lahkoatleti pokazali svojo formo za veliki troboj med Ljubljano, Zagrebom m Belgradom. Priprave in rezultati vseh izbirnih mitingov nam dajo slutiti, da bomo v dneli od 2. do 4. julija imeli priliko videli v Ljubljani nadvse lepo borbo.
Rezultati včerajšnjega izbirnega mitinga so zlasti v tekaških disciplinah izredno dobri. Predvsem moramo omeniti rezultat Jožeta Bručana v teku na 10 km, kjer jc postavil no vdržavni rekord s časom 32:28.6. Rekord pa brezdvoma ne bo priznan, ker ni bilo na cilju zadostno število sodnikov. Kot drugi veliki U6peh moramo omeniti sijajen rezultat mladega Zmagoslava Koširja, ki je v teku na 1500 metrov pokazal, da se sijajno razvija. Škoda samo, da je moral Iliri jan Kotnik toči 1500 m sam, ker je prišel prepozno na Start, sicer bi bila to brezdvoma najlepsa točka včerajšnjega mitinga. Kot tretje moramo pa tudi omeniti kladivarja Zupana, ki jc s svojimi atleti včeraj dokazal, da jc za Stepišnikom še vedno daleč najboljši metalec.
Rezultati včerajšnjega mitinga:
Skok v daljavo: 1. Požar (Prim.) 6.34 m, 2. Pavlič (Planina) 6.10 m, 3. Korče (Primorje) 5.93 m, Met kopja: 1. Ilovar (Ilirija) 41.8m, 2. Krener 39.55 m.
Met kladiva: 1. Zupan (Ilirija) 39.45 m, 2. Jeglič (Planina) 37.19 m, 3. Korčo (Primorje) 34.79. Tek na iOkm: 1. Bručan (Ilirija) 32:28.60 (nov jugoslov. rekordi), 2. Perc (Primorje) 34:16.60, 3. Krpan (Primorje) 34:25.
Troskok: 1. Korče (Primorje) 12.91 m, 2. Požar (Primorje) 12.56 m, 3. Branisl (Ilir.) 12.37 m. Tek na 400 m: 1. Pleterček (Primorje) 52.7 sek., 2. Skušek (Primorje) 53.3 sek., 3. Žorga (Primorje) 53.4 sek.
Tek na 1500 m: 1. Košir (Planina) 4:15.80, 2. Pogačnik (Primorje) 4:16.80,	3. Srakar Ivan
(Primorje) 4:21.20, 4. Kotnik (Ilirija) 4:16.80. jo sam tekel, ker je prišel prepozno na Start, pač pa je imel dobro vodstvo od sotekačev. Tek na 100 m: 1. Gabršček (Primorje) 11.8 sek., 2. Pavlič (Planina) 11.9 sek., 3. Šušteršič (Primorje) 12.2 sek., 4. Jurca (Primorje) 13 sek. Tek na 110 m čez zapreke: 1. Plcteršek 16.5 sekund.
Ženske lahkoatletske tekme
Belgrad. 19. junija, m. V prisotnosti ge. soproge predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča, ministra za telesno vzgojo naroda in njegove gospe ter madžarskega, romunskega, bolgarskega, češkoslovaškega in avstrijskega poslanilm so bile danes na igrišču Jugoslavije pred M00 gledalci mednarodne lahkoatletske ženske tekme.
Krogla: 1. Pokarova (ČSR) 12.95, 2. Štefani ni (Zagreb) 10.82, 3. Neferovič (Jugoslavija) 10.82, 4. Filaudrova (CSR) 10.26. Skok v višino: 1. Csak (Madžarska) 1.53, 2. Oottlieb (Dunaj) 1.50, 3. Novak (Dunaj) 1.50, 4. Štefanini (Zagreb) 1.45. Tek na 80 metrov, juniorski finale za pokal gospe dr. Stojadinovičeve: 1. Hunjadi 11 sek., 2. Kodrič
11.	Hunjadi je postavila nov jugoslovanski rekord za tek na 80 metrov juniorjev. Disk: 1. Nefero-vič 37.25 (nov rekord), 2. Kolbach (Dunaj) 35.90, 3. Filaudrova 31.98, 4. Štefanini 29.23. Tek na 80m z zaprekami: 1. Verteši (Madžarska) 12.8,
2.	Kolbach (Dunaj) 12.8, 3. Štefanini 13.7. Kopje: 1. Pekarova 43.49 (nov čsl. rekord), 2. Baumanu (Dunaj) 41.25, 3. Novak 33.98. Tek na 100 m, finale: 1. Pančura 12.2, 2. Schmidt 12.4, 3. Gott-lieb 12.8. Kot zadnja točka je bila mestna štafeta Madžarska, Dunaj, Praga, Belgrad za pokal Nj. Vel. kraljice Marije. Zmagala je dunajska štafeta s časom 57.6 (izenačeno s svetovnim rekordom), Praga 59.6, Belgrad 63.2.
Nogometaši
Zagreb, 20. junija. Težko pričakovana revanž-na tekma med Genovo in Gradjanskim se je končala z zmago gostov v razmerju 3:0. Italijani so pokazali enostavnejšo, mnogo lepšo in tudi mnogo uspešnejšo igro kot domači in so z omenjenim rezultatom izločili moštvo Gradjanskega iz nadaljnjega tekmovanja za srednjeevropski nogometni pokal.
• V Budimpešti so Madžari izločili tudi Romune iz nadaljujcga tekmovanja. Rezultat madžarskega lljpesta proti romunskemu klubu Veuus iz Bukarešte je bil 4:1.
Tretja tekma za srednjeevropski pokal je bila v Proslejevu med češkoslovaškim klubom SK Pro-stejev in švicarskim klubom Grasshopers. Končala sc. je z neodločenim rezultatom. Po skupni kvalifikaciji izpade iz nadaljnjega tekmovanja SK Prostcjev.
*
V soboto in nedeljo je gostoval v Relgradu drugoplasirani italijanski klub Lazio iz Rima. So-botono večerno tekmo proti Basku je izgubil v | razmerju 2:1.
V okviru včerajšnjega olimpijskega dne v Amsterdamu sla se srečali reprezentanci srednje in zapadne Evrope. Tekma se je končala v razmerju 3:1 za srednjo Evropo.
V Varaždinu se je včeraj vršila kvalifikacijska tekma za vstop v ligo med mariborskim Železničarjem in varaždinsko Slavijo. Slavija se smatra za enega najresnejših kandidatov za deseti klub v ligi in je v dveh prejšnjih tekmah izločila hanjaluškega Borca z rezultatom 17:1. Včerajšnja tekma v Varaždinu se je končala z rezultatom 0:0. Uspeh mariborskih Železničarjev moramo podčrtati in upamo, da bodo Železničarji prihodnjo nedeljo v Mariboru zmagali.
Kolesaril
Državno juniorsko prvenstvo kolesarske zveze, ki ga jc priredila na progi Ljubljana—Celje (75 km), se je končalo z zmago Zagrebčana Mirka Kosarja, ki si je z dolžino polv kolesa priboril | državni dres in kolajno. Tehnični rezultati so | naslednji:
1. Mirko Košar (Železničar, Zagreb), 2. Pavel Premk (Hermes, Ljublj.), 8. Leo Cvelbar (HKB, I Zagreb), 4. Ivan Rebrovič (Žel., Zagreb), 5. Rudo Vrbanec (HKB, Zagreb), 6. Karel Sodec (Maraton, Maribor), 7. Ivan Kramar (Klub. slov. kol., Celje), 8. Dušan Davidovič (Orao, Zagreb), 9. Oton Jerneje (Klub slov. kol., Celje), vsi 2:24.88.2; 10. Ivan Štingl (Perun, Maribor) 2:31.08.
Dirke se je udeležilo samo deset kolesarjev.
Orožnika rešila otroka iz deročega hudournika
Maribor, 20. junija.
O junaškem dejanju dveh orožnikov z orožniške postaje v Selnici ob Dravi gre glas po vsej mariborski okolici. Podnarednik Ivan Hjaš in kaplar Andrej Kranjc sla sc nahajala na patrulji. Pot ju je zanesla tudi na Spod. Boč v dolino potoka Bistrice. Na Kozjaku divjajo zadnje čase vsakdan siloviti nalivi in tudi tega dne so jc vsul dež kakor iz škafa. Potok Bistrica jc v kratkem času narastel v strahovit hudournik, ki je nosil s seboj debelo hlode in deske, katere je odnašal pri žagali, ter valil debele kamne. Naenkrat pa je odjeknil med bučanjem hudournika presunljiv otroški krik. Oba orožnika sta naglo planila za ovinek k vodi ter sta prišla ravno v trenutku, da sta vi dela, kako odnaša valovje malo deklico, ki se jo od časa do časa jiokazala na površju vode. Brez ozira na smrtno nevarnost, v katero se podajata, sta planila v narastel, dva metra globok, deroč potok ter z veliko težavo ujela otroka in ga spravila na suho. Deklica je bila že nezavestna, zato sta jo z umetnim dihanjem spravila nazaj v življenje. Bila je to štiri in pol letna Ivanka Jarc, hčerka kočarja Jožefa Jarca s Slemena. Dekletce je hotelo preskočili brv čez potok. V trenutku, ko je bilo na sredi brvi pa so valovi dvignili brv ter je padlo v votlo, v kateri bi bilo utonilo, če no bi bila v poslednjem trenutku priskočita oba pogumna orožnika na jiomoč.
Posojila Hipotekarne banke
Belgrad, 19. junija. AA. Upravni odbor Državne hipotekarne banke je na svojih sejah 16. in 17. junija t. 1. dovolil posojila zasebnikom in javnim telesom in ustanovam v skupnem znesku 84,235.000 Din. Med važnejšimi in večjimi posojili je dovoljenih drinski banovini 30,000.000 Din, zagrebškemu županstvu 30,000.000 Din, skopljanskemu županstvu
15,000.000 Din, prosvetnemu ministrstvu za dograditev prve moške in prve ženske gimnazije v Bel-gradu 2,400.000 Din in Kmetski posojilnici v Ljubljani 2,000.000 Din.
Dcvctlctuicc tragičnih dogodkov hclgrajski
skupščini sc spominjajo danes v Zagrebu. Takrat sta bila ubita poslanca Pavle Radič in Gjuro Ba-j snriček. Stjepan Radič pa je bil težko ranjen in jo dva meseca pozneje ranam podlegel. Danes dopoldne berejo v vseh cerkvah maše zadušnice.
Inženirji in arhitekti so včeraj zborovali v Sarajevu. Preko sto delegatov je prišlo iz vseh delov države. Zborovanje je počastil s svojo navzočnostjo tudi prometni minister dr. Mehmed [ Spaho. Inženirji bodo sklepali med drugim tudi o predlogu Zagrebčanov, naj se spremenijo društvena pravila in društvo spremeni v zvezo inženir-| skih društev.
Dr. Maček je v soboto konferiral z Večeslavom Vllderjcm iu Savo Kosauovičem. Razpravljali so o stališču, ki naj ga bivša KDK koalicija zavzame k resoluciji v Belgradu. Dr. Maček, Vilder in Kosano-vič bod najprej počakali, kakšno stališče bosta k tej resoluciji zavzeli ostali dve krili belgrajskega dela združene opozicijo (radikali in zemlioradniki), nakar bodo tudi oni ločno opredelili svoje stališče.
Nenavadna, a težka nesreča se je zgodila v j Zagrebu. Štirje ljudje so padli v straniščno jamo in se skoraj zadušili. Hišni posetnik Gjuro Čcle-kovič je Sel čistit jamo, toda še preden je svoje delo opravil, so ga omamili strupeni plini, da je padel. Zena, ki je to videla, je svojemu možu priskočila na pomoč. Pa tudi njej se je enako zgodilo. Nazadnje je priskočil na jiomoč njihov hlapec, pa je tudi on obležal v jami. Ves obupan je I šel pomagat še Celekovičev sin. Tudi on je oble-| žal. Sosedje nesrečnikom niso mogli drugače pomagati, kakor da so poklicali gasilce, ki so z maskami na obrazih potegnili vse štiri iz jame. Celekovič in hlapec sta se kmalu prebudila iz nezavesti, žena pa je podlegla zastrupljen ju. S | smrtjo sc bori tudi njen sin.
Osijek je dobil nov občinski odbor. Tak odlok banske uprave so pričakovali žc nekaj mesecev. Ban je imenoval za vršilca dolžnosti župana dr. Jovana Božiča, načelnika v notranjem ministrstvu v pokoju. Vsi odborniki so novi ljudje.
Strašna manifestacija je bil shod JN8 v Sarajevu. Moralo je biti res strašno hudo, ker jc današnje »Jutro« prineslo le nekaj vrstic v mastnem tisku. Pravijo pa, da so se sarajevski meščani manifestacij« vzdržali, govornikom pa je ploskalo nekaj kmetov, ki so jih prvaki JNS pripeljali na | shod iz okolice mesta.
Zemljoradniki bi morali včeraj v Sarajevu imeti sestanek prvakov, pa so ga v zadnjem hipu I odpovedali, ker se njihov voditelj Joca Jovanovič ni prikazal v dvorano, čeprav je bilo iz Belgrada | javljeno, da je odpotoval. Največ zanimanja je pokazal vodja levice dr. Dragoljub Jovanovič, ki
I	jo prišel osebno z vsemi svojimi kolikor toliko znanimi pristaši. Ker je bilo sejanje odpovedano, so zborovali bosanski zemljoradniški prvaki posebej, skupina dr. Dragoljuba Jovanoviča pa tudi liosebej.
Novosadsko sodišče je oprostilo vsake krivdo in kazni tamkajšnjega zdravnika dr. Lazareviča, ki je
moral pred sodišče zaradi dveh operacij, katerih ena se je končala s mrtjo bolnice. Dr. Lazarevič se jo zagovarjal, da je obe operaciji moral izvršiti, ni pa hotel s tem zagrešiti nedovoljenih abortusov. Zaslišanih je bilo več zdravnikov, ki so vsi pričali v Lazarevičev prilog. Zaradi tega je sodišče tudi izreklo oprostilno razsodbo.
Osupnila je Somborčane razsodba sodišča, ki je oprostilo šest uradnikov Odžaške hranilnice, ki so bili obtoženi prevare, utaje in lažnega bankrot-etva, s čimer so oškodovali vlagatelje za celih 17 milijonov dinarjev. Sodišče se je prepričalo, da je zavod propadel bolj zaradi gospodarske stiske in krize, ne pa zaradi nedovoljenih poslov uredništva. Dalje pravi sodišče, da bi do poloma ne prišlo, če ne bi vlagatelji in upniki banke pritisnili na banko in na debelo dvigali vloge.
Smrtno kazen zahteva državni pravilnik za delavca Franjo Mlakarja, ki je z Ano Rečnikovo najel brezposelnega delavca Petra Krekiča, da je umoril Aninega moža Filipa. Za Krekiča in Pečnikovo pa predlaga dosmrtno ječo.. Sodbor bo sodišče izteklo šele v soboto.
Pri Banjaluki se je včeraj dogodila težka avtomobilska nesreča. Sarajevski zdravnik dr. Vranje-ševič se je na motornem kolesu v družbi prijatelja Grahovca peljal proti Bočcu. Ker je bil tega dne v Banjaluki tedenski sejem, je bilo na cestah veliko ljudi. Vranješevič je vozil pravilno na desni s pred-■ pisano brzino. Nenadno pa mu je pot zaprla večja skupina kmetov, ki se ni hotela ogniti v stran. Zdravnik je pa mislil, da se mu bodo kmetje kljub
temu ognili in zato je vozil proti njim. Pa je bila že nesreča tu. Motor je poarl enega kmeta tako nevarno, da mu je počila lobanja. Hudo se je pobil
tudi zdravnik. Ko so kmetje videli svojega tovariša I v mlaki krvi, so planili nad Grahovca, ki se ni nič poškodoval. Grahovec si ni znal drugače pomagati, kakor s tem, da je skočil v reko Vrbas in plaval na drugo stran. Toda tam so ga spet čakali razjarjeni kmetje in ga napodili nazaj v vodo. Grahovec je moral trikrat preplavati reko, dokler se ni nazadnje izvlekel iz vode nekoliko nižje in pobegnil v gozd.
V Zagrebu se je te dni mudil dr. Li Mej, šef
vojne zdravstvene službe pri kitajski vladi v Nankingu. Dr. Li Mej potuje že nekaj mesecev po Ev-| ropi in si ogleduje organizacijo higijenske službe.
V Zagrebu si je ogledal vse higijenske zavode in | naprave. Dr. Mej je prijatelj dr. Štamparja, ki je organiziral vso higijensko službo na Kitajskem. Dr. Štampar je izdelal tak načrt tudi za mongolsko | državo ter je bil njegov predlog tudi sprejet. Najtežji in glavni problem higijenske službe na Kitajskem je problem kuge. Dr. Mej je bil baje odušev-ljen nad organizacijo jugoslov. higijenske službe.
Šibeniika občina se nahaja ie vedno v sporu s tovarno aluminija, ki je bila sezidana pred kratkim na občinskem svetu. Kakor znano, je tovarna dobila svet zastonj, ker se je obvezala, da bo na delo sprejemala le domače delavce, prvenstveno šibeni-ške občane. Čim pa je tovarna začela delati, so se med delavci znašli številni tujci. Ker se tovarna noče držati danih obljub, ji bo sedaj občina zapretila z odvzemom prostora, na katerem tovarna stoji.
Nagrade kolesarskih krožnih dirk, ki bodo prihodnjo nedeljo ob vsakem vremenu, so razstavljene v Jaxovi trgovini na Gosposvetski cesti (poleg kavarne »Evropa«).
Naročajte in širite
Slovenski dom!
Rdeči car, Jožef Stalin čisti... zakaj ?
Ko je vzel stranki glavo in očistil policijo, obračunova Stalin zdaj s svojimi nasprotniki v vojski. Tem nasprotnikom očitajo izdajstvo, vohunstvo in fašizem in oni vse to priznavajo in glave jim odlete. Od Leninove garde ni zdaj več nikogar v vodstvu stranke. Najprej so odstranili Trockega zaradi nesoglasja s Stalinom, pozneje so pa odstranili druge prvakfe stranke zaradi trockizma. Zinovjeva, Soboljeva, Kamenjeva in tovariše so ustrelili 25. avgusta lanskega leta, letos v februarju pa Pjatakova, Serebrjakova, Muralova in mnogo drugih, čičerin je že lani umrl v nemilosti, najboljši tolmač marksizma in leninizma Buharin pa že zdaj životari v nemilosti. Ko se je začelo čiščenje policije, bi bilo nerodno, če bi tudi njene glave obtožili zaradi trockizma. Tako so Jagodo strmoglavili zaradi korupcije in razuzdanega življenja, z njim so pa padli tudi nekateri umetniki in književniki. Dokler se ni obračunalo s stranko, se ni ni nihče dotaknil policije, še manj pa vojske. Stalinova tehnika čiščenja se je doslej pokazala odlično. Toda zunanji svet se izprašuje, kakšen moralni učinek je napravilo to klanje v Sovjetski Rusiji sami. Komunisti se morajo vpraševati, ali v Sovjetski Rusiji še obstoji komunistična stranka. Tisti, ki so se zanašali na sovjetsko vojsko, se morajo izpraševati, kakšna je neki morala te vojske, katere glave tako streljajo. Še tako goreči pristaši sovjetov imajo prav tako kakor njihovi najhujši nasprotniki danes vzrok vprašali se, kaj vse to pomeni in kam; to vodi. Francoska javnost se trudi, da izlušči pravi smisel vsega tega, kar se danes dogaja v največji državi na svetu. Toda prave rešitve te uganke ne najde.
Zmeda med evropskimi komunisti
Najbolj so v zmedi francoski komunisti. Zato se tudi njihovo glasilo omejuje na objavo moskovskih uradnih poročil, ki so polna psovk za obsojence, ki pa zelo spominjajo na neprepriču-joče izjave. Da la poročila niti na francoske komuniste ne učinkujejo tako, kakor bi Stalin hotel, se vidi že iz tega, da se dajo na prste sešteti tiste krajevne komunistične organizacije, ki so s posebnimi resolucijami javno odobrile Stalinovo ravnanje. Dekateri komunisti po svoje razlagajo ruske dogodke. Stalin misli, pravijo fi razlagalci, da se dd socializem izvesti v Sovjetski Rusiji z vztrajno evolucijo. Proti temu pa nastopajo trockisti, ki mislijo, da brez svetovne revolucije ni življenja boljševiškemu sistemu niti v Sovjetski Rusiji. Trockisti verujejo v možnost svetovne revolucije, v nasprotju s tistimi z desnega boljševističnega krila, kjer v to revolucijo ne verujejo in ker mislijo, da je treba mirno sodelovati z drugimi državami. Stalin je šel po srednji črti in je
najprej likvidiral levico, zdaj pa še desnico. Zalo gredo nekateri celo tako daleč, da govore, da gre za »likvidacijo obrezanih in neobrezanih Zidov«, lo je odstranitev vseh tistih, ki nimajo zadosti vere v ustvarjalno moč narodovo, temveč se žele čimbolj nasloniti na tuje sile, bodisi revolucionarne ali protirevolucionarne. Zanimivo je, da je tudi »Temps« v svojem poluradnem uvodniku pisal pred nekaj meseci o odstranitvi Zidov z oblasti v Rusiji.
Francoski desničarji si pa razlagajo ruske dogodke kot znamenje, da hoče Stalin odstraniti vse svoje tekmece in, postati edini gospodar. »Car Jožef«, »despot Stalin«, »večji absolutist od Petra in Katarine« — tako imenuje desničarski tisk že zdavnaj Stalina, ki mu sicer priznava veliki smisel za stvarnost. Ruski miselnosti, pravijo francoski desničarji, je potreben diktator, ker Rusi niso sposobni, da 'bi se sami sporazumeli. Stalin je to razumel in zato se vse bolj in bolj spreminja v samosilnika.
Liberalne razlage
Tudi liberalni francoski krogi s strahom gledajo, kaj se dogaja v Rusiji. Pač pa tudi pri tej priliki naglašajo, da je sestav liberalne demokracije trajnejši od vsake diktature, kar je treba pripisati njeni gibčnosti. Oboji, tako desničarji kakor liberalni naprednjaki ne verujejo, da je bil Tuhačevski vohun. Tega ne verujejo niti sami socialisti. Res da so se dogodili v zgodovini državljanskih in revolucijskih vojn primeri izdajstva s strani višjih častnikov. Toda Rusija ne pozna vojne od 1. 1920. Ravno v tistem letu so se sedanji izdajalci zelo izkazali in so tedaj močno koristili svoji domovini. Na ta način prihajamo do sklepa, ki ga vsi v ruskih stvareh poučeni politični krogi delajo, da gre dejansko za neusmiljeni boj, ki ga vodi Stalili proti vsem, katere smatra po pravici ali brez razloga za nevarne nasprotnike svoje osebne Oblasti. Nihče v Franciji ne veruje, da je bil Tuhačevski nemški vohun. Nihče ne misli, da je Zid Jakijev, ki je poveljeval vojaškim enotam v krajih, ki jih ograža Nemčija, mogel biti nemški vohun ali samo Neničiji naklonjen. Pač pa dopuščajo možnost, da je bil Tuhačevski za pomiritev z Nemčijo. Ta okolnost ne vznemirja Francozov in v njihovih očeh ne upravičuje maršalove obsodbe. Vemo, pravijo Francozi, da je Stalin znal pognati ljudi v smrt zaradi nekih idej, nato pa sam te misli izvajati. Drugi pa pravijo, da vendar ni mogoče, da bi živeli vojaški poveljniki, ki bi hoteli zmanjšati ozemlje lastne države. Vojaki so za imperializem in za prodiranje v tuje dežele, ne pa da bi puščali drugim, da jim jemljejo lastno ozemlje. Obtožba proti Tuhačevskemu, da je hotel odstopiti Ukrajino Nemčiji, zveni torej zelo nfeverjetno,
: i
";v/} Jr
^ ■ •
■ *	’.-*r	i
mmemi
&	r\
C®
; , ■—
~ ■ ,*
Bernardinci, ki jih imajo menihi v samostanu Sv. Bernarda v Švici nalašč zato, da opravljajo reševalno službo, kadar zalotijo turiste snežni plazovi ali zameti. Ti bernardinci so baje sedaj zaradi križanja postali že toliko degenerirani, da ne kažejo nobenega smisla več za kakšno reševalno službo.
Strah med zavezniki
: Oeuvre«, glasilo meščanske levice, piše: V vsakem primeru so moskovski dogodki okrnili mednarodni sloves sovjetske zveze in odkrili hudo notranjo krizo. Ta list,' ki je vedno zagovarjal tesno sodelovanje z Rusijo, piše: Francija je^ podpisala pakt o vzajemni pomoči. Kaj pa zaleže pogodba, če so bili voditelji te vojske bodisi iz sovraštva do Stalina ali iz drugih razlogov pripravljeni delali za Nemčijo. Enako mora misliti tudi Češkoslovaška, ki je z Rusijo sklenila podobno pogodbo. Vprašati se mora v tej zvezi, kakšna je sedaj veljava te diplomatske listine.
Iz vseh teh in podobnih razlag izhaja, da je Stalin močno omajal mednarodni položaj svoje države. V Franciji niso te dni nikjer trdili, da je v te stvari zapletena kakšna tuja država in da je la pomagala odkriti Tuhačevskega. Stalin se hvali s svojo poročevalsko službo. Morda je pa le nasedel tujim poročilom, katerim gredo sedanje zmede v Rusiji v račun? Naj bo kakorkoli: usoda maršala Tuhačevskega, ki se je pred meseci pogajal s francoskim generalnim štabom v Parizu, je popolnoma omajala vero Francozov v koristnost sodelovanja z Rusijo. Vsaj sedaj je tako. Ali se bo to verovanje obnovilo ali bo pa vnovič propadlo, bo pokazala prihodnjost. Tukajšnja javnost ima vtis, kakor da so ruski dogodki izpremenili ravnovesje v Evropi. Morda je takšno pojmovanje napačno, vendar pa sedaj obstoji.
Predsednik poljske republike Moscicki pri romunskem kralju Karlu.
obisku
Vsa Amerika na eni fotografiji
V	Ameriki delajo sedaj največjo sliko, kar jih je sploh kdaj bilo na svetu, in sicer fotografiično sliko vseh Združenih držav — približno 3 milijone kvadratnih mij — posneto iz zraka. Slika bo podobna ogromnemu mozaiku, sestavljenem iz posameznih sličic, ki predstavljajo površino kakih štirih kvadratnih milj. Z delom so začeli že leta 1934, pa bo najbrž trajalo še tri do štiri leta, preden bo mogoče ogledati si vse posameznosti ameriške Unije na enotni sliki.
Stroške, ki so preračunjeni na 30 milijonov dolarjev in vsa glavna dela so si razdelila med seboj tri ministrstva: poljedelsko, gozdarsko in ono za ohranitev zemlje, ker v prvi vrsti zadeva te, da točno poznajo deželo in z natančno sliko lahko vsak trenutek ugotovijo stanje tega ali onega predela svoje ogromne države, ne da jim bi bilo treba sestavljati posebne komisije, jih prevažati na mesta, kij er so potrebne kake varnostne naprave zoper povodnji, suše itd. ali da bi ugotavljale potrebe pogozdovanja ali proučevanja razne ugodnosti, oziroma zapreke poljedeljstva. Koliko je takih predelov, ki jim navadne komisije sploh ne
Zakon proti napitnini
Francoska poslanska zbornica je izdala zakon, ki prepoveduje natakarjem sprejemati napitnino, češ, da je to za natakarje nekaj nečastnega; namesto te »miloščine« naj se jim raje zviša plača.
Kdor dobro pozna francoske razmere, bo o uspehu tega zakona precej podvomil. Napitnina je vendar nekaj bistvenega v življenju francoskih uslužbencev vsake vrste, tako poštenja natakarja, sobarice, šoferja, hišnika ali hišnice, kakor najnepomembnejšega brivskega ali hotelskega učenčka, ki ti pomaga obleči suknjo ali poda klobuk ali samo vrata odpre pred teboj, pa že tako hrepeneče in naravnost izzivalno in nesramno predrzno čaka, da mu boš vrgel kak frank. V kaki boljši restavraciji bi človek kmalu več zapravil na napitninah, kot na tem zaradi česar je prav za prav stopil v restavracijo. Prav tako je v kinu. Najprej v garderobi, potem pri vstopu, nato pa še dve ali tri »placenses«, ki ti pokažejo tvoj prostor: vse preži na tvojo denarnico; če jo pa »slučajno« pozabiš odpreti, te bo tvoje vsiljeno spremstvo hladno, vendar vljudno spomnilo na to. Dajaj okrog sebe dobro napitnino, pa boš užival kraljevsko čast; pravi orientalski pokloni bodo veljali tebi. Pa kako dober nos ima številno francosko mestno služabništvo za tujce. Takoj ga izvohajo in neprestano opominjajo njegovih »dolžnosti« napram njim.
Zato je torej jako dvomljivo, da bi zakon mogel odpraviti to, kar je zdolgoletno navado postalo že bistveni del služabniištva, tako za nje kot za dajalce.
Naročajte Slovenski dom!
morejo do živega zaradi nepremagljivih naravnih zaprek, dočim bo na slikah iz letal kolikor toliko razvidno, če so in v koliko so porabijivi za gospodarska izkoriščanja.
Slikanje samo je prevzela neka letalska družba, ki slika skrbno vedno z enakovinstnim aparatom in vedno iz točno enake višine 4200 m, da bo slika tem enotnejša in podobnejša celotni, enkratni sliki. Potem pa je še cel roj strokovnjakov za razvij-anje, obrezovanje in sestavljanje sličic v enoto. Vsaka prvotna dika, kakor je bila posneta iz zraka, obsega še enkrat večjo površino kot pa že prikrojena slika. Vseh takih posnetkov bo treba kaka 2 in pol milijona. Na vsaki sličici so točno naznačene mere vzpetin ali dolin.
Poljedelski odsek ima že skoro 500.000 kvadr. milj državne površine v slikah; odsek za ohranjevanje dežele 400.000, gozdarski odsek pa približno
30.000.	Nekaj pa na teh slikah ni in ne bo videti
—	vojaških postojank, trdnjav in letališč, ker je vojaški odsek pri vladi dosegel prepovod takega slikanja.	(g)
Več radio aparatov kot telefonov
Ameriška radijska oddajna družba Columbia-Broadcaeting-Sy®tem je izdala statistiko svojih poslušalcev v dnevnikih. Iz nje je razvidno, da ima v Združenih državah od vseh 31.4 milijonov družin celih 24 milijonov in pol družin radio-ap-arate; # torej 80 odstotkov vsega prebivalstva. Vsako minuto prodajo 28 aparatov; neprestano narašča število avtomobilov z vdelanimi radio-aparati; že sedaj je 4 in pol milijona takih avtomobilov. Celo telefonov je za polovico manj kot radijskih sprejemnih naprav.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Ponedeljek, 21. jun.: 12 Uverturo (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Caa, spored, obvestila — 13.15 Radijski orkester — 14 Vreme, borza — lfl Cas vreme, poročila, spored, ohvestila — 1D.30 Nac. ura: "Narodno gospodarstvo Jugoslavije in njeni strukturni problemi (dr. Jožo TomaSevifi) — 13.50 Zanimivosti — 20 Slov. narodna pesem (g. Fr. Marolt) — 20.30 Koncert treh flavt (gg. Slavko Korošec, Silvester Drapal in Filip Bernard) — 21 PloSče — 21.45 Cas, vieine, porodila in spored — 22 Esperantska ura: Triglav, kralj Jul. Alp.
Drugi programi
Ponedeljek, 21. junija: Belgrad: 19.50 Narod, pes-mi; 21.10 Orkestralni koncert — Zagreb: 20 Opera Dunaj: 20.05 Mednarodna glasbena tekma — Budim-pešta: 21 Operni orkester — Italijanske postaje: 17.15 Vokalni in pianinski koncert; 21 Vokalni in instrumentalni koncert — Praga: 10.10 Kabaret; 20.25 Orkestralni koncert; 21.20 Zbor; 22.20 LatiSke melodije —.
V	ar Sava: 20 Pester koncert — Berlin: 20.10 Orkester in solisti — Stuttgart: 20 Svabska svatba — Bukarešta: 20.15 Komorna glasba; 21.05 Vokalni koncert.
22
LJUBEZEN, KI UBIJA
Sklenil sem, da bom natančno opazoval, če bo kaj vznemirjena, ko bo spet videla vse te stvari okrog sebe, ki se ne izpreminjajo tako brž ko žensko srce.
Zdaj me je bilo tega sklepa sram: da bi sodil in nadzoroval svojo mater, da bi ji ne zaupal — ne, tega ne, nikdar!
Ona ni dosti pazila na svoje vedenje. Stopila je v sobo z zbranim obrazom, sedla je k ognju, stegnila noge prav do roba kamina, Ogenj je rdečil njena bleda lica.
Dolgo je gledala okrog sebe. Prepoznavala je kose pohištva, ki jih je bila teta spoštljivo pustila na starem mestu. Z žalostnim glasom je rekla: »Kakšni spominiI«
A ni bila videti žalostna, ne razburjena. Zenska, ki pride v sobo, kjer je pred dvajsetimi leti živela z možem, katerega je prevarala in ga potem dala spraviti s poti, taka ženska ne more imeti teh oči, teh ust, tega čela.
Julija nama je pripravila večerjo; gledal sem njo in mater, ko sta stali skupaj: stara služabnica in njena prejšnja gospodinja. Vedel sem, da se včasih nista preveč razumeli. Vendar sta bili obe zelo veseli, da se spet vidita. Ta uboga Julija, preprosta ženska, ki se ni znala hliniti, je bila tako zadovoljna, da me je malo pred večerjo potegnila s seboj, samo zato, da bi mi razodela, kako jo tolaži, ko vidi, da je mati z menoj tako dobra. Bila
je vesela, da nama je zopet stregla pri mizi kakor nekdaj, v tistih davnih časih.
Če bi moja mati imela v svojem življenju kako grešno skrivnost, bi ji stara poštena ženica, ki je pestovala očeta in mene, ne bila nikdar ne pozabila ne odpustila. Zakaj zvesti služabniki uganejo take stvari bolj gotovo in prej kakor kdo drugi. Jaz bi bil videl vsako najmanjšo sled na tem obrazu z vdrtimi ustnicami, kjer mi je vsaka guba nekaj pripovedovala. Mati bi pa ob tej priči ne mogla biti mirna. Njene kretnje bi izdajale prikrit sram. Gibala bi se hitro, kakor dela človek, kadar ugane, da njegovi podložni vedo kaj poniževalnega o njem. Julijina podoba je bila za mojo mater ena v vrsti tistih stvari, ki so vzbujale misli na prejšnji zakon. Obe ženski sta se zdaj dobro razumeli. Morda zaradi nenadne tetine smrti. Mati je s svojo živahnostjo razpršila zadnje sledove mojih črnogledih misli in blagroval sem jo za to.
Kako sem ji bil hvaležen, ko me je pozno ponoči prosila, da bi šla k mrliču, da se poslovi od mrtve tete!
Skupaj sva stopila v sobo, kjer je teta bojevala smrtni boj. Mati se je približala mrtvaškemu odru.
Smrt, ki ima svoje muhe, je še pomnožila podobnost, ki je bila med mojim očetom in teto še za življenja zelo očitna. Ta bledi, negibni obraz me je nepremagljivo spominjal na neki drugi obraz, ki sem ga hranil v spominu, obraz, pred katerim me je nekdaj mati objemala s tako toplo ljubeznijo.
Oba sva v duhu videla drugi mrtvaški oder. Toda jaz nisem bil več otrok in ona ne več mlada žena. Koliko let je preteklo med tema dvema mrličema in kakšnih let!
Ta primera je prihajala na misel materi prav tako kakor meni. Stala je nekaj časa tiho, potem mi je dejala: »Kako mu je podobna!«
Približala se je teti in pritfsnila poljub na njeno ledeno čelo, Potem je pokleknila in začela moliti. Ta preizkušnja za materino nedolžnost, ki sem si komaj upal misliti o njej, je potekla tako prepričevalno.
Dobil sem pozneje še druge dokaze, da ni bila mati niti najmanj česa kriva. Slišal sem to iz ust tistega, ki je zagrešil ves zločin. Govoril je besede, ki so jo očiščevale vseh sumničenj. Vsega tega mi ni bilo več treba. Videl sem jo na kolenih pred mrtvo sestro mrtvega očeta. To mi je bilo dovolj, da so izginili vsi strahovi iz mojega srca.
Ko je nehala z molitvijo, je hotela še ostati, da bi čula ob tem žalostnem odru. Nisem ji pustil, ker sem vedel, da bi ji tako preijuta noč gotovo škodovala. Prisilil sem jo, da je šla v svojo sobo.
A bila je preveč razburjena. Prosila me je, naj ostanem še nekaj časa pri njej. To prošnjo sem ji z veseljem uslišal. Bal sem se, da se mi ne bi spet ponovili strahovi, ki jih je njena navzočnost pregnala, če bi bil proč od nje.
Ta večer, ki sem ga prebil pri njej, sem čutil, da sem res njen otrok. Čutil sem to tako zelo, kakor nekdaj v otroških letih. Izpremeni-la je kotiček, kjer sva sva se pogovarjala čisto po svoje. Velela mi je, naj prinesem zaslon in
ga postavim poleg zofe. Na malo mizico je, postavila svojo uro, ki jo je jemala na potovanje, in škatlo z mojimi cigaretami. Oblekla je belo domačo obleko in si zavila glavo in rame v črno ruto; čez noge je pregrnila rdečo pleteno volneno odejo. Lice je naslonila na malo blazino, preoblečeno v belo svilo. Tudi to blazino je vedno jemala na potovanje. Nekaj vijolic, ki jih je bila pripravila Julija, je širilo svoj vonj naokrog.
Dobro mi je bilo poleg nje in spominjal sem se nekdanjih časov.
Nad vse rad sem imel, da mi je govorila tako, kako je znala govoriti samo ona. Odkrila mi je svojo dušo in mi pripovedovala toliko lepih spominov.
Začela me je najprej izpraševati o tetini bolezni. Potem sva govorila o očetu, kar se je med nama zgodilo zelo redkokdaj. Saj sva se pa tudi malokdaj srečala v taki zaupnosti.
V	tej sobi, kjer sem videl toliko spominov na očeta, je bilo zame posebno preše, netljivo, da sem slišal iz njenih ust vso zgodbo njenega zakona. Pripovedovala mi je to, kar sem že vedel, kako se je prvič srečala z očetom na tem plesu... >Če je človek mlad, je tako neumen,« je pristavila in nadaljevala; >Oče se nam je predstavil. Vprašal me je koj prvič, če hočem postati njegova žena. Potem me je vprašal še enkrat. Obakrat sem ga zavrnila, ker sem bila pri prvem svidenju tako po otroško oblečena, da me je bilo vedno sram pred njim. Tretjič je hotel govoriti z menoj na samem.
•SlQ3»osU dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesefina narodni na 12 Din. ib Inozemstvo 25 Din DredniStvo: Kopitarjeva alica «/ITL Telefon 2994 to 2996. Uprava; fconitarieva *•
Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani; K. Ceo, Izdajatelji Ivan Rakovec. Urednik; Jože KoSiček.