UČNI NAČRT Srednje splošno izobraževanje 43:70 KMETIJSTVO / Tehniška gimnazija // Tehniška gimnazija s slovenskim 25 0 učnim jezikom na narodno mešanem 2 . 9 območju v slovenski Istri . 4 2 1 UČNI NAČRT IME PREDMETA: kmetijstvo Izobraževalni program tehniške gimnazije, izobraževalni program tehniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri: obvezni predmet (210 ur) PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: dr. Neža Čadež, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta; Rok Demič, BIC Ljubljana; Jana Goršin Fabjan, Grm Novo mesto; mag. Marjetka Kastelic Švab, BC Naklo; Tjaša Klemen, BIC Ljubljana; Saša Kregar, Zavod RS za šolstvo; dr. Maja Paš, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta; Tadeja Polajnar, BC Naklo; Mateja Prus, Grm Novo mesto; dr. Nataša Šink, BC Naklo JEZIKOVNI PREGLED: Mira Turk Škraba OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p. IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc Ljubljana 2025 SPLETNA IZDAJA DOSTOPNO NA POVEZAVI: https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-kmetijstvo_teh-teh_si.pdf Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 250256643 ISBN 978-961-03-1124-9 (Zavod RS za šolstvo, PDF) BESEDILO O SEJI SS Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 245. seji, dne 19. 6. 2025, določil učni načrt kmetijstvo za izobraževalni program tehniške gimnazije in izobraževalni program tehniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri. PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj) KAZALO OPREDELITEV PREDMETA...................... 10 Invazivne rastline .................................. 39 Namen predmeta ................................... 10 KMETIJSKI PROSTOR IN NARAVNE DANOSTI .................................................. 40 Temeljna vodila predmeta ..................... 10 Kmetijska krajina ................................... 40 Obvezujoča navodila za učitelje ............. 11 Tla in kmetijski prostor ........................... 41 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 12 Površinske in podzemne vode v NARAVNE DANOSTI IN OKOLJSKI VIRI V kmetijstvu ............................................. 42 KMETIJSTVU ............................................. 13 Varovanje okolja v kmetijstvu ............... 43 Kmetijstvo, okolje in trajnostna raba ...... 13 TLA V OKOLJU ......................................... 44 Samooskrba in prehranska varnost ....... 14 Zgradba tal ........................................... 44 Podnebni in talni dejavniki ..................... 15 Geneza tal ............................................ 45 Kmetijstvo in varovanje okolja ............... 16 Morfologija tal ....................................... 46 PANOGAH .................................................. 18 Kakovost tal .......................................... 47 PRIDELAVA V GLAVNIH KMETIJSKIH Prehrana rastlin ..................................... 18 EKOSISTEMSKE STORITVE TAL ............... 48 Kolobar ................................................. 20 Ekosistemske storitve ........................... 48 Pridelava poljščin, vrtnin, sadja, vinske Ekosistemske storitve tal v različnih rabah prostora ................................................ 49 trte in krmnih rastlin ............................... 21 Varstvo rastlin ....................................... 22 Trajnostno upravljanje s tlemi za ohranjanje ekosistemskih storitev tal .... 50 ZDRAVSTVENEGA VARSTVA ŽIVALI ........ 23 REPRODUKCIJSKI MATERIAL .................... 51 ŽIVINOREJA Z OSNOVAMI Gospodarski pomen živinoreje ............. 23 Generativno razmnoževanje rastlin in semenarstvo .......................................... 51 Vrsta in pasme živali ............................. 24 Genska banka ....................................... 52 Prehrana živali ...................................... 25 Vegetativno razmnoževanje rastlin ....... 53 Zdravstveno varstvo živali .................... 26 Žlahtnenje rastlin in selekcija ................ 54 Dobrobit živali ........................................27 Mikropropagacija ...................................55 Živila živalskega izvora ......................... 28 Gensko spremenjeni organizmi ............ 56 TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE NARAVNIH VIROV IN VAROVANJE OKOLJA ............... 29 VARSTVO RASTLIN IN OKOLJA ................ 57 Ekosistemi ............................................ 29 Fitomedicina in varstvo rastlin ............... 57 Kroženje snovi ....................................... 31 Vrste in namen fitofarmacevtskih sredstev ............................................................. 58 Obnovljivi in neobnovljivi naravni viri ... 32 Uporaba fitofarmacevtskih sredstev ..... 59 Vplivi kmetovanja na agroekosisteme .. 33 Varovanje voda, okolja in biotske pestrosti Biotska pestrost .................................... 34 ............................................................. 60 Vodovarstvena območja ....................... 35 Vpliv agro- in hidromelioracij na okolje in Ekološko kmetovanje in ekološka reja .. 36 kmetijsko pridelavo ................................ 61 Ekoremediacije ..................................... 38 KMETIJSKO STROJNIŠTVO ..................... 62 Osnovna ročna orodja .......................... 62 Tehnologija predelave živil rastlinskega Traktorji, priključki in pripomočki za izvora .................................................... 88 kmetovanje ........................................... 63 Higienski normativi pri predelavi živil ... 89 Varnost in tveganja pri uporabi kmetijske Dopolnilna dejavnost ............................ 90 mehanizacije ........................................ 64 PODJETNOST ........................................... 91 Kmetijske zgradbe in infrastruktura ...... 65 Zaznavanje in reševanje problemov ...... 91 LOKALNO KMETIJSTVO V POVEZAVI Z Timsko delo .......................................... 93 LOKALNIM OKOLJEM............................... 66 Prototipiranje ........................................ 94 Ustvarjanje novih delovnih mest .......... 66 Predstavitev idej ................................... 95 Ohranjanje poseljenosti krajine ............. 67 Socialno kmetovanje ............................ 96 Dopolnilne dejavnosti na kmetiji ........... 68 NOVI IZZIVI V KMETIJSTVU ...................... 97 Kratka oskrbovalna veriga .................... 69 Nova živila in tradicionalna živila ........... 97 Ohranjanje naravnih in kulturnih vrednot .............................................................. 70 Vključevanje novih živil v prehrano ...... 98 URBANO KMETIJSTVO ............................. 71 PROJEKTNO/RAZISKOVALNO DELO ........ 99 Urbano kmetijstvo ................................. 71 Projektno/raziskovalno delo ................. 99 Zelene stene ..........................................72 Aktualni izzivi ........................................ 101 Zelene strehe ........................................ 73 PRILOGE ............................................. 102 Hidroponika ........................................... 74 Akvaponika ............................................ 75 Čebelarstvo ........................................... 76 BIOTA IN BIOTSKA PESTROST KMETIJSKEGA PROSTORA ....................... 77 Biotska pestrost nadzemnega kmetijskega prostora ............................. 77 Biotska pestrost tal in njena vloga v kmetijstvu .............................................. 78 Vzdrževanje biotske pestrosti v kmetijskem prostoru .............................. 79 PAMETNA KMETIJA IN GLOBALNO KMETIJSTVO ............................................ 80 Robotizirana molža ............................... 80 Uporaba tehnologije GPS, dronov in letal v kmetijstvu ........................................... 81 Pametna vas ......................................... 82 Lokalno pridelana hrana in njen vpliv na globalno segrevanje okolja ................... 83 Meritve okoljskih dejavnikov ................ 84 TEHNOLOGIJE PREDELAVE ŽIVIL ............ 85 Tehnologija predelave mleka ................ 85 Tehnologija predelave mesa ..................87 4 3 : 7 0 / / / 5 2 0 2 . 9 . 4 2 OPREDELITEV PREDMETA NAMEN PREDMETA Kmetijstvo je strokovni predmet v strokovni (tehniški) gimnaziji, smer biotehnologija, ki obsega 210 ur. Vsebine predmeta temeljijo na znanju, povezovanju in nadgradnji znanj, ki jih dijaki pridobijo pri predmetih, kot so biotehnologija, biologija, kemija, laboratorijske vaje in fizika. S svojimi vsebinami se navezuje na naravoslovne vede, kot so pedologija (veda o tleh), klimatologija in ekologija. Pri predmetu dijaki spoznavajo kmetijstvo kot panogo, ki doživlja dinamične spremembe. Poleg tega vzgaja in razvija pozitiven način sprejemanja kmetijstva z utrjevanjem zavesti o široki vlogi te dejavnosti v lokalnem in globalnem okolju. Ob tem dijakom omogoča spoznavanje naravnih virov v kmetijstvu ter osnov kmetijske pridelave rastlin in prireje živali ob sočasnem trajnostnem upravljanju naravnih virov in varovanju okolja. TEMELJNA VODILA PREDMETA Temeljno vodilo predmeta je, da kmetijstvo obravnava kot gospodarsko, večnamensko panogo, ki primarno zagotavlja primerne količine kakovostne hrane nacionalnemu teritoriju, trajnostno upravlja s kmetijskimi naravnimi viri (predvsem s tlemi in zemljišči) in varuje druge segmente okolja (površinske in podzemne vode, biotsko pestrost), sooblikuje in upravlja kmetijsko in polnaravno krajino. Kmetijstvo je predmet, ki daje nove usmeritve pri predelavi hrane v kontekstu naraščajočega števila prebivalstva in okoljskih omejitev planeta v luči podnebnih sprememb. Pri dijakih razvija kritično presojo za načrtovano prehransko samooskrbo in kakovostno hrano. S svojimi vsebinami se navezuje na biotehnologijo (znanje o tehnologijah predelave živil, vključevanju alg in mikroorganizmov v živilske produkte, mikropropagaciji ter genskem inženiringu), kemijo (znanje s področij analize tal, vode in krme ter kroženja biogenih elementov), laboratorijske vaje (izvajanje mikrobioloških, kemičnih in senzoričnih analiz, spremljanje biotehnoloških procesov ter monitoringe v lokalnem okolju), biologijo (znanja o agroekosistemih, biotski pestrosti, kroženju snovi v naravi, reprodukcijskem materialu, žlahtnjenju rastlin, varstvu rastlin, ogljičnem odtisu in bioniki), fiziko in informacijsko tehnologijo (znanja o uporabi novih tehnologij, kot so uporaba tehnologije GPS, dronov in pametne mehanizacije) ter nenehno razvijanje spretnosti s področij ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti. 10 4 3 : 7 0 / / Oblike vzgojno-izobraževalnega dela v interdisciplinarnih strokovnih sklopih (ISS) naj spodbujajo 52/ sodelovalno učenje in timsko delo dijakov. V okviru ISS je ključno povezovanje znanja različnih 0 2 . predmetnih (strokovnih) področij, reševanje avtentičnih problemov, opravljanje raziskovalnega in 9 . 4 praktičnega samostojnega in skupinskega dela dijakov (učenje z raziskovanjem) s poudarkom na 2 njihovi aktivni vlogi ter spodbujanje razvoja transverzalnih veščin. OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE V predmetu se prepletajo teoretična znanja s konkretnimi dejavnostmi na posestvu in v laboratorijih. Del ur je namenjen laboratorijskemu delu, ki omogoča dijakom predvsem razvoj kompetenc, ki so pomembne za raziskovalno delo ter večjo samostojnost pri delu, in s tem nalaga večjo odgovornost za rezultate njihovega dela. Del pouka je namenjen spremljanju dela na šolskem posestvu in/ali spremljanju dela proizvodnih posestev. Del pouka pa je namenjen izdelavi raziskovalno/projektne naloge na izbrano temo. Raziskovalno/projektno nalogo izdela dijak v pisni obliki in jo predstavi v razredu oziroma na prizorišču. Tematiko izbere sam iz nabora med seboj povezanih tematik, ki jih učitelj pripravi ali določi med učnim procesom. V raziskovalni/projektni nalogi zajame trenutno aktualne vsebine ali tematike, ki so v učnem procesu slabše zastopane, a potrebne. Dijak intenzivno uporablja informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in razvija kritičen odnos do informacij na spletu in v drugih medijih/virih. 11 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA 4 3 : 7 0 / / / NARAVNE DANOSTI IN 5202.9.42 OKOLJSKI VIRI V KMETIJSTVU OBVEZNO OPIS TEME Naravne značilnosti vplivajo na razvoj kmetijstva v posamezni pokrajini v Sloveniji. Od podnebnih in talnih dejavnikov je odvisna posamezna kmetijska dejavnost. Razvoj posamezne dejavnosti pa vpliva na samooskrbo in prehransko varnost v Sloveniji. KMETIJSTVO, OKOLJE IN TRAJNOSTNA RABA CILJI Dijak: O: analizira razvoj kmetijstva skozi posamezna zgodovinska obdobja; (2.2.1.2) O: spoznava družbenoekonomske dejavnike na področju razvoja kmetijstva v Sloveniji, Evropi in svetu; (2.3.1.1) O: ugotavlja pomen posameznih podnebnih in talnih dejavnikov za kmetijstvo. (3.3.5.3 | 4.2.3.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: • opredeli razvoj kmetijstva skozi posamezna zgodovinska obdobja; • opredeli družbenoekonomske dejavnike na področju razvoja kmetijstva v Sloveniji, Evropi in svetu. TERMINI ◦ razvoj kmetijstva 13 4 3 : 7 0 / / SAMOOSKRBA IN PREHRANSKA VARNOST / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: raziskuje stopnjo samooskrbe s hrano in pojasnjuje njen pomen (strateški, ekonomski in socialni); (2.2.2.1) O: prepoznava pomen prehranske varnosti; (5.1.3.1) O: spoznava pomen pridelave kakovostne hrane; (3.2.2.3) O: primerja količino in kakovost ekološko in neekološko pridelane hrane. STANDARDI ZNANJA Dijak: • opredeli stopnjo samooskrbe s hrano in pojasni njen pomen; • razloži pomen prehranske varnosti; • utemelji pomen pridelave kakovostne hrane. TERMINI ◦ prehranska varnost ◦ samooskrba 14 4 3 : 7 0 / / PODNEBNI IN TALNI DEJAVNIKI / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: prepoznava tla kot omejen in neobnovljiv naravni vir; (2.1.3.1) O: spoznava in primerja podnebne in talne dejavnike, primerne za kmetijstvo v Sloveniji, Evropi in svetu; O: spoznava pomen tal za kmetijsko pridelavo in okolje. STANDARDI ZNANJA Dijak: • pojasni pomen posameznih podnebnih in talnih dejavnikov za kmetijstvo; • primerja podnebne in talne dejavnike v Sloveniji, Evropi in svetu; • utemelji pomen tal za kmetijsko pridelavo; • utemelji smernice Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) za trajnostno rabo tal. TERMINI ◦ talni dejavniki ◦ podnebni dejavniki 15 4 3 : 7 0 / / KMETIJSTVO IN VAROVANJE OKOLJA / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: kritično razmišlja o potrebah prebivalstva po količinah in kakovosti hrane, upravljanju in varovanju naravnih virov ter varovanju okolja in ohranjanja narave; (5.1.5.1) O: spoznava nujnost trajnostnega gospodarjenja in varovanja tal v vseh sektorjih/rabah tal; (5.2.2.1) O: spoznava smernice FAO za trajnostno upravljanje s tlemi v kmetijstvu; O: spoznava pomen in potrebe varovanja podzemnih in površinskih voda; O: se seznanja z izpusti toplogrednih plinov v kmetijstvu; O: ugotavlja in spoznava potrebe po trajnostni rabi tal in drugih naravnih virov; O: razmišlja o možnih rešitvah in omilitvi posledic podnebnih sprememb; (5.1.4.1) O: spoznava in razlikuje tradicionalno in ohranitveno obdelavo tal; (2.3.1.1) O: se seznanja s stroji in priključki za osnovno in dopolnilno obdelavo tal. (2.3.1.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: • prepozna pomen in potrebe varovanja podzemnih in površinskih voda; • našteje vire toplogrednih plinov v kmetijstvu in predlaga ukrepe za njihovo zmanjšanje; • našteje in razloži načine trajnostne rabe tal; • pojasni potrebe po trajnostni rabi tal in drugih naravnih virov; • našteje možne rešitve blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam; • razlikuje osnovno, dopolnilno minimalno, ohranitveno in ničelno obdelavo tal; • pojasni delovanje strojev in priključkov glede na način obdelave tal. 16 4 3 : 7 0 / / TERMINI / 5 2 0 ◦ 2 trajnostno kmetovanje ◦ trajnostna obdelava tal ◦ podnebne spremembe ◦ ohranitvena . 9 obdelava tal . ◦ minimalna obdelava tal 4 2 17 4 3 : 7 0 / / PRIDELAVA V GLAVNIH / 5 2 0 2 KMETIJSKIH PANOGAH . 9 . 4 2 OBVEZNO OPIS TEME Za uspešno pridelavo rastlin v glavnih kmetijskih panogah je ključnega pomena poznavanje potreb rastlin po hranilih ter prepoznavanje sprememb, ki nakazujejo pomanjkanje določenih hranil. Nenehna analiza vsebnosti in dostopnosti hranil v tleh in ustrezno dognojevanje sta bistvena za ustrezno založenost tal in nemoteno oskrbo rastlin s hranili. Pomembno je tudi pravilno kolobarjenje, ki zahteva poznavanje pravil kolobarjenja. Pomembno je poznavanje pridelave poljščin, vrtnin, sadja, vinske trte ter pridelave krme in varstva rastlin. PREHRANA RASTLIN CILJI Dijak: O: spoznava temeljne zakonitosti prehrane rastlin; O: proučuje makro- in mikrohranila in spoznava njihov pomen za rastline; O: raziskuje, kaj se zgodi kadar je posamezno hranilo v pomanjkanju ali presežku; O: se zaveda pomena analize tal; O: izlušči glavne parametre pri analizi tal in interpretira rezultate analize; O: proučuje pomen gnojenja in pozna morebitne negativne vplive gnojenja na okolje; O: ugotavlja pomen založnega gnojenja. STANDARDI ZNANJA Dijak: • našteje mikro- in makrohranila; • na rastlinah prepozna znake pomanjkanja hranil, presežka hranil; • razloži rezultate kemijske analize tal in glede na potrebe rastline predlaga gnojenje; 18 4 3 : 7 0 / / • analizira posledice vpliva na okolje zaradi neprimernega gnojenja; 52/ 0 • utemelji pomen založnega gnojenja. .2 9 . 4 2 TERMINI ◦ gnojenje ◦ makrohranila in mikrohranila ◦ analiza tal 19 4 3 : 7 0 / / KOLOBAR / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: spoznava pomen kolobarja v kmetijski pridelavi; O: se seznani z osnovnimi zakonitostmi pri vrstenju poljščin in vrtnin. STANDARDI ZNANJA Dijak: • pojasni cilje kolobarjenja; • razloži pravila kolobarjenja; • na podlagi osnovnih zakonitosti kolobarjenja sestavi kolobar. TERMINI ◦ kolobar ◦ kolobarjenje 20 4 3 : 7 0 / / PRIDELAVA POLJŠČIN, VRTNIN, SADJA, VINSKE TRTE IN / 5 2 KRMNIH RASTLIN 0 2 . 9 . 4 2 CILJI Dijak: O: prepoznava posamezne poljščine, vrtnine in sadne vrste ter jih na podlagi morfoloških podobnosti uvrsti v posamezne skupine; O: spoznava poglavitne vrste trav in detelj za krmo; O: proučuje ključne tehnološke ukrepe pri gojenju poljščin, vrtnin, sadja, vinske trte in krmnih rastlin; O: ugotavlja uporabnost posameznih delov poljščin, vrtnin, sadja in vinske trte v prehrani človeka in živali; (5.1.1.1) O: ozavešča možne negativne posledice pri pridelavi poljščin, vrtnin, sadja, grozdja in krme. STANDARDI ZNANJA Dijak: • na podlagi morfoloških značilnosti prepozna poljščine, vrtnine, sadne rastline ter vrste trav in detelj; • razlikuje med posameznimi skupinami poljščin, vrtnin, med vrstami sadnih rastlin, sortami vinske trte ter različnimi vrstami trav; • pojasni tehnološke ukrepe pri gojenju poljščin, vrtnin, sadja, vinske trte ter trav in detelj; • na podlagi poznavanja poljščin, vrtnin, sadnih rastlin in vinske trte sklepa o uporabnosti v prehrani človeka in živali ter jo prepozna; • razloži morebitne negativne posledice kmetijske pridelave na okolje; • utemelji pozitivne strani pridelave. TERMINI ◦ pridelava ◦ poljščine ◦ vrtnine ◦ sadne rastline ◦ vinska trta ◦ trave in detelje 21 4 3 : 7 0 / / VARSTVO RASTLIN / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: proučuje ključne poudarke pri integriranem/sonaravnem varstvu rastlin; O: razvija razumevanje o pomenu integriranega/sonaravnega varstva rastlin; (3.2.1.1 | 5.1.1.1) O: se seznanja z odpornimi in tolerantnimi sortami; O: spoznava načela ekološkega varstva rastlin; O: spoznava preprečevalne ukrepe varstva rastlin; (2.3.3.1) O: spoznava ključne segmente iz zakona o fitofarmacevtskih sredstvih; (2.4.2.1 | 2.4.3.1) O: se seznanja s koristmi in negativnimi posledicami kemičnega varstva rastlin za okolje, živali, potrošnika in uporabnika. (2.4.2.1 | 2.4.3.1 | 3.2.4.1 | 5.3.3.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » razlikuje pridelovalne načine; » utemelji pomen integriranega/sonaravnega varstva rastlin; » pojasni in utemelji načela ekološkega varstva rastlin; » razlikuje načine varstva rastlin; » poišče in pojasni ključne segmente zakona o fitofarmacevtskih sredstvih; » razloži posledice uporabe fitofarmacevtskih sredstev za okolje, živali in ljudi (pozitivne in negativne). TERMINI ◦ integrirano/sonaravno varstvo rastlin ◦ ekološko varstvo rastlin ◦ kemično varstvo rastlin 22 4 3 : 7 0 / / ŽIVINOREJA Z OSNOVAMI / 5 2 0 2 ZDRAVSTVENEGA VARSTVA . 9 . 4 2 ŽIVALI OBVEZNO OPIS TEME Živinoreja je pomembna kmetijska dejavnost tako za okolje kot za prehrano ljudi. Različne vrste in pasme domačih živali redimo za prirejo mleka, mesa in drugih živalskih proizvodov. Pri reji živali je zelo pomembna tudi skrb za zdravje in dobro počutje živali. GOSPODARSKI POMEN ŽIVINOREJE CILJI Dijak: O: razloži in vrednoti gospodarski pomen živinoreje; (3.2.2.1) O: primerja in ugotavlja vpliv živinoreje na življenje, kulturno krajino in prehranske navade človeka; (3.2.2.3) O: spoznava in vrednoti biološke osnove živinoreje in jih povezuje z biologijo. STANDARDI ZNANJA Dijak: » pojasni gospodarski pomen živinoreje; » opiše vpliv živinoreje na življenje, kulturno krajino in prehranske navade človeka; » na primeru predstavi biološke osnove živinoreje in jih povezuje z biologijo. TERMINI ◦ pomen živinoreje 23 4 3 : 7 0 / / VRSTA IN PASME ŽIVALI / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: se seznanja s pomenom avtohtonih pasem goveda, konj, prašičev, kokoši ter pozna pasme značilne za Slovenijo; O: razvija zavedanje pomena sodobnih pasem živali; O: proučuje izboljšavo pasme živali; O: prepoznava avtohtone in sodobne pasme živali; O: se seznanja z osnovnimi principi selekcije v živinoreji. (4.1.3.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » prepozna pomen avtohtonih pasem goveda, konj, prašičev, kokoši ter pozna pasme značilne za Slovenijo; » opredeli pomen sodobnih pasem živali; » primerja avtohtone in sodobne pasme živali; » navede in opiše načine selekcije v živinoreji. TERMINI ◦ domače živali ◦ pasme domačih živali ◦ selekcija v živinoreji 24 4 3 : 7 0 / / PREHRANA ŽIVALI / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: prepoznava posamezne sestavine krme in pomen analize krme; O: razvija zavedanje ustreznega krmnega obroka. (3.2.2.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » opredeli posamezne sestavine krme in pomen analiz krme; » sestavi ustrezen krmni obrok. TERMINI ◦ krmni obrok ◦ prehrana 25 4 3 : 7 0 / / ZDRAVSTVENO VARSTVO ŽIVALI / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: se seznani z definicijo zdravstvenega varstva živali; (3.2.4.1) O: se seznani s pomenom zdravstvenega varstva živali; O: spoznava in raziskuje glavne, za človeka pomembne zoonoze, parazitoze in gospodarsko pomembne bolezni; (3.2.4.2) O: raziskuje rešitve za zmanjševanje zoonoz, parazitoz in gospodarsko pomembnih bolezni. (2.3.3.1 | 5.1.2.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » navede definicijo zdravstvenega varstva živali; » opredeli pomen zdravstvenega varstva živali; » našteje in opiše glavne, za človeka pomembne zoonoze, parazitoze in gospodarsko pomembne bolezni. TERMINI ◦ bolezni živali ◦ zoonoze ◦ parazitoze 26 4 3 : 7 0 / / DOBROBIT ŽIVALI / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: kritično razmišlja o posamezni tehnologiji reje (oskrbe živali) po posameznih kategorijah in vrstah živali ter njenem vplivu na kakovost proizvodov; O: spoznava zoohigienske normative reje in obnašanja živali; O: razpravlja o dobrobiti živali. STANDARDI ZNANJA Dijak: » našteje in opiše posamezne tehnologije reje (oskrbe živali) po posameznih kategorijah in vrstah živali in njihov vpliv na kakovost proizvodov; » opiše zoohigienske normative reje in obnašanja živali; » ovrednoti dobrobit živali. TERMINI ◦ etologija živali ◦ dobrobit živali 27 4 3 : 7 0 / / ŽIVILA ŽIVALSKEGA IZVORA / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: spoznava pomen higiene v prireji mleka in mesa; O: navaja in opisuje postopke pridelave mleka, mesa in jajc; O: proučuje vrste mesa in se na podlagi tega odloča, katera vrsta mesa je bolj zdrava; (3.2.2.2) O: razvija navade zdravega prehranjevanja. STANDARDI ZNANJA Dijak: » opiše pomen higiene v prireji mleka in mesa; » opiše postopke prireje mleka, mesa in jajc; » razlikuje vrste mesa in se na podlagi tega odloča, katera vrsta mesa je bolj zdrava. TERMINI ◦ prireja mleka ◦ prireja mesa ◦ prireja jajc 28 4 3 : 7 0 / / TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE / 5 2 0 2 NARAVNIH VIROV IN . 9 . 4 2 VAROVANJE OKOLJA OBVEZNO OPIS TEME Upravljanje naravnih virov in varovanja okolja razlikuje ekosisteme, poudarja pomen in delovanje ekosistemov in razlaga, kakšen pomen imajo za človeka in kako človek vpliva nanje. Osredotoči se na obnovljive in neobnovljive vire ter ravnanje z njimi. Poudarja pomen ohranjanja biotske pestrosti. Osredotoči se tudi na vodovarstvena območja ter učinke kmetovanja na vodovarstvena območja. Pomemben pomen daje tudi ekološki pridelavi rastlin, ekološki reji živali, predpisom in normativom v ekološki pridelavi in reji. Ukvarja pa se tudi z remediacijo kmetijskega okolja. EKOSISTEMI CILJI Dijak: O: opazuje različne ekosisteme; O: analizira sestavo ekosistemov; O: proučuje značilnosti naravnih vodnih in kopenskih ekosistemov; O: spoznava pomen ekosistemov za živa bitja in vpliv delovanja človeka na ekosisteme; (3.1.4.2) O: spoznava ekotop, biotop, biocenozo ter povezave med njimi. STANDARDI ZNANJA Dijak: » našteje in opiše vrste ekosistemov; » opredeli značilnosti naravnih vodnih in kopenskih ekosistemov; » pojasni, kako človek vpliva na ekosistem in kako je ekosistem pomemben za človeka; 29 4 3 : 7 0 / / » razloži razlike med ekotopom, biotopom, biocenozo ter povezave med njimi. / 5 2 0 2 . 9 . 2 TERMINI 4 ◦ ekotop ◦ biotop ◦ biocenoza ◦ ekosistem 30 4 3 : 7 0 / / KROŽENJE SNOVI / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: proučuje kroženje ogljika ter dušika; O: proučuje kroženje ostalih makrohranil. STANDARDI ZNANJA Dijak: » opiše kroženje ogljika; » opiše kroženje dušika; » opiše kroženje ostalih makrohranil. TERMINI ◦ ogljik ◦ dušik ◦ makrohranila 31 4 3 : 7 0 / / OBNOVLJIVI IN NEOBNOVLJIVI NARAVNI VIRI / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: prepoznava in opiše obnovljive vire: tla, vodo, rudnine (kot vire makro- in mikrohranil); O: spoznava pomen varovanja in trajnostne rabe obnovljivih virov; (2.2.3.1 | 5.1.1.1) O: prepoznava problematiko prekomerne rabe neobnovljivih virov za trajnostni razvoj človeštva; (5.2.2.1) O: razvija zavedanje med trajnostnim in netrajnostnim ravnanjem ter gospodarjenjem z odpadki, biomaso, energetskimi rastlinami. (5.3.3.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » prepozna in loči obnovljive in neobnovljive vire; » opiše obnovljive vire: tla, vodo, rudnine; » razloži problematiko uničenja, (delne) degradacije in prekomerne rabe neobnovljivih virov; » argumentira, zakaj je varčevanje z energijo nujno; » razloži gospodarjenje z odpadki, biomaso, energetskimi rastlinami; » razlikuje med trajnostnim in netrajnostnim ravnanjem ter gospodarjenjem z odpadki, biomaso, energetskimi rastlinami. TERMINI ◦ obnovljivi viri ◦ neobnovljivi viri ◦ trajnostno pridobivanje energije 32 4 3 : 7 0 / / VPLIVI KMETOVANJA NA AGROEKOSISTEME / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: spoznava pogoje strokovne kmetijske prakse (raba zaščitnih sredstev, gnojil idr.); (3.1.1.1) O: ugotavlja kako degradacijski procesi, onesnaževanje, uporaba fitofarmacevtskih sredstev in organskih, mineralnih gnojil ter drugih snovi vplivajo na agroekosisteme; O: razvija odgovornost do varovanja okolja pri izvajanju varstva rastlin (manj nevarne metode); O: se seznani, kaj sta varovanje in vzdržna raba naravnih virov v kmetijstvu; STANDARDI ZNANJA Dijak: » opiše, kako uporaba zaščitnih sredstev, gnojil vpliva na tla, okolje; » opiše degradacijske procese in onesnaževanje zaradi uporabe fitofarmacevtskih sredstev in organskih, mineralnih gnojil ter drugih snovi; » razloži, katere manj nevarne metode se uporabljajo za varstvo rastlin. TERMINI ◦ agroekosistem 33 4 3 : 7 0 / / BIOTSKA PESTROST / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: razvija razumevanje pomena biotske pestrosti; (2.1.1.1) O: razvija razumevanje vpliva človeka na biotsko pestrost; (2.2.1.2 | 2.2.2.1) O: spoznava načine ohranjanja biotske pestrosti. (2.1.2.1 | 2.3.1.2) STANDARDI ZNANJA Dijak: » razloži pomen biotske pestrosti; » presodi in pojasni vpliv človeka na biotsko pestrost; » razišče načine ohranjanja biotske pestrosti. TERMINI ◦ biotska pestrost 34 4 3 : 7 0 / / VODOVARSTVENA OBMOČJA / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: spoznava pojem vodovarstveno območje in opredeli pomen teh območij; O: prepozna negativne/pozitivne učinke kmetovanja na vodovarstvenih območjih; O: prepozna smernice kmetovanja za varovanje podzemnih voda. STANDARDI ZNANJA Dijak: » opiše pojem vodovarstveno območje in opredeli pomen teh območij; » našteje negativne/pozitivne učinke kmetovanja na vodovarstvenih območjih. 35 4 3 : 7 0 / / EKOLOŠKO KMETOVANJE IN EKOLOŠKA REJA / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: spoznava osnovne smernice ekološkega kmetovanja; O: proučuje pravila ekološke rastlinske pridelave; O: proučuje pogoje strokovne kmetijske prakse (raba zaščitnih sredstev, gnojil idr.); O: se seznanja s primernim kolobarjem in sortami za ekološko kmetovanje; O: spoznava pomen metuljnic v kolobarju; O: raziskuje smernice ekološke živinoreje; (1.2.2.2) O: se seznanja z ekološkimi predpisi in normativi vhlevitve živali; O: razvija razumevanje o postopkih oskrbe domačih živali v ekološki živinoreji; (1.2.2.2) O: razvija zavedanje o pomenu in vlogi ekološko pridelane hrane v prehrani; (3.2.2.1) O: spremlja postopke izvajanja kontrole na ekoloških kmetijah. STANDARDI ZNANJA Dijak: » opiše osnovne smernice in pravila ekološkega kmetovanja; » našteje dovoljeno uporabo zaščitnih sredstev, gnojil idr.; » pripravi primeren kolobar z izbiro pravih sort in v kolobar vključi metuljnice; » razloži smernice ekološke živinoreje s predpisi in normative vhlevitve živali; » opiše postopke oskrbe domačih živali v ekološki živinoreji; » argumentira pomen in vlogo ekološko pridelane hrane v prehrani; » našteje zahteve v ekološki predelavi; » opiše postopek izvajanja kontrole na ekoloških kmetijah in razloži možne ukrepe. 36 4 3 : 7 0 / / TERMINI / 5 2 0 ◦ 2 ekološka pridelava rastlin ◦ ekološka reja živali ◦ smernice za ekološko pridelavo in rejo . 9 ◦ . predelava ekoloških živil ◦ ekološka kontrola 4 2 37 4 3 : 7 0 / / EKOREMEDIACIJE / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: se seznani s pojmom ekoremediacije; O: proučuje princip delovanja ekoremediacije; O: raziskuje tradicionalne rabe ekoremediacij; O: analizira možne vire onesnaževanja, ki jih obvladamo z ekoremediacijami; (4.5.3.1) O: pozna pomen ekoremediacije za človeka; O: se seznani z nevarnostmi ekoremediacij. STANDARDI ZNANJA Dijak: » opiše princip delovanja ekoremediacije; » našteje in opiše tradicionalne rabe ekoremediacij (kal, mlaka, namakalni sistem. stranski rokav, selektivno izsekavanje itd.); » pojasni delovanje ekoremediacij; » prepozna vire onesnaževanja in razloži, kako jih obvladamo z ekoremediacijami; » razloži in ovrednoti pomen ekoremediacije za človeka. TERMINI ◦ ekoremediacija 38 4 3 : 7 0 / / INVAZIVNE RASTLINE / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: se seznani z razlogi za pojav in širjenje invazivk; O: pozna ukrepe za zmanjšanje invazivnih rastlin. (5.1.1.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » našteje rastline in živali s seznamov invazivnih organizmov; » prepozna invazivne rastline; » razloži razloge za pojav in širjenje invazivk; » našteje ukrepe za zmanjševanje prisotnosti invazivk. TERMINI ◦ invazivke 39 4 3 : 7 0 / / KMETIJSKI PROSTOR IN / 5 2 0 2 NARAVNE DANOSTI . 9 . 4 2 IZBIRNO OPIS TEME Kmetijski prostor je močno odvisen od naravnih danosti. Tla in voda sta bistvenega pomena za zagotavljanje osnovne pridelave hrane. Kmetijstvo tudi pomembno vpliva na podobo kulturne krajine in njene estetske in naravne vrednosti. KMETIJSKA KRAJINA CILJI Dijak: O: prepoznava kmetijski prostor in njegove značilnosti; (1.3.4.2) O: analizira tradicionalno in novejšo kmetijsko krajino; (5.2.2.1) O: prepoznava osnovne degradacije krajine. (3.1.4.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » opiše kmetijski prostor in njegove značilnosti; » razloži tradicionalno in novejšo kmetijsko krajino; » razloži osnovne degradacije krajine (razpršena poselitev, neskladna arhitektura). TERMINI ◦ kmetijska krajina 40 4 3 : 7 0 / / TLA IN KMETIJSKI PROSTOR / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: se seznanja z načini/vrsto rabe tal v kmetijski krajini; (3.3.5.3) O: prepoznava glavne pedosekvence (območja podobnih tal) kmetijskega prostora in njihove značilnosti; (5.2.2.1) O: prepoznava osnovne vrste kamnin v Sloveniji in osnovno geomorfologijo. STANDARDI ZNANJA Dijak: » našteje in opiše načine/vrste rabe tal v kmetijski krajini; » prepozna glavne pedosekvence (območja podobnih tal) kmetijskega prostora in njihove značilnosti; » prepozna osnovne vrste kamnin v Sloveniji in opiše osnovno geomorfologijo prostora Slovenije. TERMINI ◦ kmetijski prostor ◦ pedosekvence 41 4 3 : 7 0 / / POVRŠINSKE IN PODZEMNE VODE V KMETIJSTVU / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: proučuje vrste voda v kmetijski krajini; (3.2.4.2) O: analizira kakovost površinskih in podzemnih voda in vplive kmetijstva na njihovo kakovost. (4.3.3.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » našteje vrste voda v kmetijski krajini; » predstavi kakovost površinskih in podzemnih voda; » pojasni možne vplive kmetijstva na kakovost površinskih in podzemnih voda. TERMINI ◦ površinske vode ◦ podzemne vode 42 4 3 : 7 0 / / VAROVANJE OKOLJA V KMETIJSTVU / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: proučuje varovana območja in območja Nature 2000; (2.4.1.1 | 3.3.5.3) O: se seznani z namensko rabo kmetijskega prostora in kmetijskih zemljišč; O: spoznava primarna okoljska tveganja v kmetijskem prostoru; (3.2.4.2 | 4.4.4.1) O: se seznani z ekosistemskimi storitvami kmetijskega prostora; O: spoznava območja tveganja spiranja /onesnaževal v podzemne vode, pojavljanja suš, erozij in plazenj. (4.5.2.1 | 5.3.1.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » našteje glavna varovana območja in območja Nature 2000; » razloži primarna okoljska tveganja v kmetijskem prostoru; » našteje in prostorsko umesti območja tveganja spiranja nitratov/onesnaževal v podzemne vode; » našteje in prostorsko umesti območja pojavljanja suš, erozij in plazenj. TERMINI ◦ Natura 2000 ◦ onesneževala ◦ nitrati 43 4 3 : 7 0 / / TLA V OKOLJU / 5 2 0 2 . 9 . 4 IZBIRNO 2 OPIS TEME Tla so naravna tvorba, na katero vplivajo različni dejavniki; razlikujejo se po svojih kemijskih in fizikalnih lastnostih. Imajo različno zgradbo profila (prereza) in različne talne horizonte. Talni horizonti se razlikujejo po morfoloških, kemijskih, fizikalnih in biotskih lastnostih. Vrste tal s svojimi lastnostmi vplivajo na uspešnost in učinkovitost pridelave hrane. Na kakovost in rodovitnost tal vplivajo tudi razne degradacije tal. Pozidava tal ima največje negativne posledice za tla in okolje, saj gre za praktično izničenje vseh ekosistemskih storitev tal razen nosilne sposobnosti. ZGRADBA TAL CILJI Dijak: O: spoznava tla kot naravno tvorbo in se seznani z osnovnimi glavnimi horizonti O, A, B, C, R, G in H; O: se seznanja s strokovno terminologijo o tleh in pojasni razliko med pojmoma tla in prst. STANDARDI ZNANJA Dijak: » pojasni, kaj so tla v okolju in kmetijskem prostoru; » pojasni ekosistemske storitve tal (npr. vezava in kroženje ogljika, hranil, zadrževanje in filtriranje vode); » razloži pomen posameznih strokovnih terminov o tleh. TERMINI ◦ tla v kmetijskem prostoru 44 4 3 : 7 0 / / GENEZA TAL / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: spoznava dejavnike nastajanja tal. STANDARDI ZNANJA Dijak: » razloži vpliv in pomen dejavnikov, ki vplivajo na nastanek tal; » opiše, kako posamezni dejavnik vpliva na nastanek tal. TERMINI ◦ dejavniki za nastanek tal 45 4 3 : 7 0 / / MORFOLOGIJA TAL / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: spoznava talne horizonte in profil tal; O: prepoznava osnovne vrste talnih horizontov; O: našteje glavne talne horizonte. STANDARDI ZNANJA Dijak: » razlikuje posamezne talne horizonte; » poimenuje in opiše posamezne talne horizonte. TERMINI ◦ talni horizont 46 4 3 : 7 0 / / KAKOVOST TAL / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: spoznava osnovne kemijske in fizikalne ter biotske lastnosti talnih horizontov; O: spoznava pojem kmetijska kakovost tal; (1.1.4.1) O: proučuje glavne vrste degradacij tal; O: proučuje vplive degradacije na pridelovalno sposobnost/rodovitnost tal; (2.4.1.1) O: se seznanja z negativnimi posledicami pozidave za tla in okolje. STANDARDI ZNANJA Dijak: » našteje in opiše kemijske lastnosti talnih horizontov; » našteje in opiše fizikalne lastnosti talnih horizontov; » opredeli in razloži pojem kmetijska kakovost tal; » prepozna degradacijo tal in razlog, zakaj je prišlo do nje; » ovrednoti vplive degradacije tal na proizvodno sposobnost/rodovitnost tal; » razloži, kako degradacija tal vpliva na kmetijsko pridelavo; » opiše negativne posledice pozidave tal. TERMINI ◦ kmetijska kakovost tal ◦ degradacije tal 47 4 3 : 7 0 / / EKOSISTEMSKE STORITVE TAL / 5 2 0 2 . 9 . 4 IZBIRNO 2 OPIS TEME Za obstoj človeka in okolje so ekosistemske storitve tal zelo pomembne tako v kmetijskem kot v urbanem okolju. Nekatere od njih so namenske. Za ohranjanje ekosistemskih storitev tal je nujna trajnostna raba tal. Svojo vlogo na obseg zagotavljanja ekosistemskih storitev tal imajo tudi degradacije tal. Za varovanje ekosistemskih storitev tal ima pomembno vlogo dokument Millenium Ecosystem Assessements. Dobro pa je poznati tudi dokumente Food and Agriculture Organization o trajnostni rabi tal. EKOSISTEMSKE STORITVE CILJI Dijak: O: se seznanja s splošnim pojmom ekosistemske storitve; (1.1.2.2) O: ugotavlja pomen ekosistemskih storitev za obstoj človeka in okolje; O: pozna deset najpomembnejših ekosistemskih storitev tal; O: proučuje namenske ekosistemske storitve kmetijskih tal. STANDARDI ZNANJA Dijak: » na primeru razloži pojem ekosistemske storitve; » razloži pomen ekosistemskih storitev za obstoj čoveka in okolja; » našteje in opiše deset najpomembnejših ekosistemskih storitev tal. TERMINI ◦ ekosistemske storitve tal 48 4 3 : 7 0 / / EKOSISTEMSKE STORITVE TAL V RAZLIČNIH RABAH / 5 2 PROSTORA 0 2 . 9 . 4 2 CILJI Dijak: O: razvija zavedanje, kaj pomeni trajnostna kmetijska raba tal za ohranjanje ekosistemskih storitev tal; (1.1.1.1) O: spoznava vrste, obseg in pomen ekosistemskih storitev tal naravne in polnaravne rabe tal; O: spoznava in raziskuje ekosistemske storitve tal v urbanem prostoru in njihov pomen za človeka in vzdrževanje. (5.2.2.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » na primeru razloži namenske ekosistemske storitve kmetijskih tal; » razloži, kaj pomeni trajnostna kmetijska raba tal za ohranjanje ekosistemskih storitev tal; » razloži vrste, obseg in pomen ekosistemskih storitev tal naravne in polnaravne rabe tal; » opiše ekosistemske storitve tal v urbanem prostoru in njihov pomen za človeka in vzdrževanje. 49 4 3 : 7 0 / / TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE S TLEMI ZA OHRANJANJE / 5 2 EKOSISTEMSKIH STORITEV TAL 0 2 . 9 . 4 2 CILJI Dijak: O: ugotavlja vpliv najpomembnejših degradacij tal na ekosistemske storitve tal; O: se seznani s svetovnimi pobudami in usmeritvami za varovanje ekosistemskih storitev tal; O: se seznani z Millenium Ecosystem Assessments (MA) in dokumenti FAO o trajnostni rabi tal. STANDARDI ZNANJA Dijak: » predstavi vplive najpomembnejših degradacij tal na ekosistemskih storitev tal in vrednoti njihove posledice; » navede svetovne pobude in usmeritve za varovanje ekosistemskih storitev tal; » na spletu poišče dokumente FAO o delovanju MA. 50 4 3 : 7 0 / / REPRODUKCIJSKI MATERIAL / 5 2 0 2 . 9 . 4 IZBIRNO 2 OPIS TEME Eden od temeljev kmetovanja je tudi razmnoževanje rastlin. Razmnoževanje rastlin je lahko generativno, pri katerem imajo potomci lastnosti obeh starševskih rastlin, ali vegetativno, pri katerem imajo potomci le lastnosti materinske rastline. Pri generativnem razmnoževanju je pomembna pridelava semena. Pri semenarski pridelavi opravimo analize semenskega materiala ter selekcijo in žlahtnjenje rastlin. Pomembno vlogo imajo tudi genske banke. Vegetativno razmnoževanje zajema več različnih načinov razmnoževanja (delitev, potikanje, grebeničenje grobanje, cepljenje). Mikropropagacija ima pred drugimi načini vegetativnega razmnoževanja nekaj prednosti (npr. zdrav genetski material). Poleg prednosti genetsko spremenjenih rastlin, imajo te tudi slabe strani – GSO vplivajo na okolje. GENERATIVNO RAZMNOŽEVANJE RASTLIN IN SEMENARSTVO CILJI Dijak: O: spozna pridelavo semenskega materiala; O: proučuje postopke posameznih preizkusov in analiz v semenarstvu; (5.2.3.1) O: pozna pomen organiziranega semenarstva v Sloveniji, Evropi in svetu. (1.2.3.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » navede in opiše primere pridelave semenskega materiala; » praktično izvede osnovne poskuse in analize v semenarstvu (npr. kalilni poskus, vitalnost, čistost semena); » izvede generativno razmnoževanje rastline. TERMINI ◦ generativno razmnoževanje (setev) 51 4 3 : 7 0 / / GENSKA BANKA / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: spozna pomen genskih bank; O: načrtuje svojo gensko banko. (4.3.1.1 | 4.3.2.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » utemelji pomen genskih bank; » pripravi svojo gensko banko. TERMINI ◦ genska banka 52 4 3 : 7 0 / / VEGETATIVNO RAZMNOŽEVANJE RASTLIN / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: opazuje in prepoznava posamezne načine razmnoževanja rastlin; O: spoznava in vrednoti prednosti vegetativnega razmnoževanja (vinska trta, sadne rastline); O: načrtuje vegetativno razmnoževanje rastlin. (3.2.2.1 | 4.1.3.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » našteje, opiše in primerja posamezne načine razmnoževanja rastlin; » načrtuje in izvede vegetativno razmnoževanje rastlin (vinska trta, sadne rastline, krompir). TERMINI ◦ vegetativno razmnoževanje (delitev, potikanje, grebeničenje, grobanje, cepljenje) 53 4 3 : 7 0 / / ŽLAHTNENJE RASTLIN IN SELEKCIJA / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: spoznava načine žlahtnjenja rastlin in selekcije. STANDARDI ZNANJA Dijak: » našteje in opiše načine žlahtnjenja rastlin in selekcije; » simulira selekcijo izbrane rastline. TERMINI ◦ žlahtnenje rastlin ◦ selekcija 54 4 3 : 7 0 / / MIKROPROPAGACIJA / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: spozna mikroporopagacijo; (5.2.2.1) O: analizira prednosti mikropropagacije pred drugimi načini razmnoževanja. STANDARDI ZNANJA Dijak: » na primeru prepozna mikropropagacijo. TERMINI ◦ mikropropagacija 55 4 3 : 7 0 / / GENSKO SPREMENJENI ORGANIZMI / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: spoznava in prepoznava tehnike genskega spreminjanja organizmov; O: raziskuje podatke o stanju gensko spremenjenih rastlin in njihovi uporabi v svetovnem merilu; O: prepoznava prednosti in slabosti genskega spreminjanja rastlin; (3.1.4.2 | 3.2.2.1) O: povezuje vplive genskega spreminjanja rastlin na biotsko pestrost, zmanjševanje lakote v svetu in podnebne spremembe. STANDARDI ZNANJA Dijak: » našteje tehnike genskega spreminjanja organizmov; » opiše tehnike genskega spreminjanja organizmov; » analizira podatke o stanju gensko spremenjenih rastlin in njihovi uporabi v svetovnem merilu; » prouči prednosti in slabosti gensko spremenjenih rastlin. TERMINI ◦ GSO 56 4 3 : 7 0 / / VARSTVO RASTLIN IN OKOLJA / 5 2 0 2 . 9 . 4 IZBIRNO 2 OPIS TEME Fitomedicina je veda, ki se ukvarja s prepoznavo in zatiranjem bolezni, škodljivcev in plevelov ter varovanjem rastlin pred škodljivimi organizmi. V načine zatiranja sta vključena kemično varstvo in biotično varstvo rastlin. Za dobro varstvo rastlin moramo poznati različne oblike fitofarmacevtskih sredstev in razumeti ter pravilno uporabiti navodila za uporabo FFS. Za varstvo rastlin se uporabljajo fitofarmacevtska sredstva, iz katerih se pripravi škropilna brozga, pri tem pa je treba pravilno izračunati količino FFS za pripravo predpisane koncentracije. Pri uporabi FFS moramo varovati površinske in podzemne vode. Pozornost je treba usmeriti tudi v ohranjanje biotske pestrosti. Po uporabi FFS sredstev moramo pravilno ravnati z ostanki FFS in odpadno embalažo FFS, saj imajo v okolju določen potek razgradnje. Obravnavamo tudi druge izpuste iz kmetijstva ter ovrednotimo pomen agromelioracij in hidromelioeracij. FITOMEDICINA IN VARSTVO RASTLIN CILJI Dijak: O: se seznani s fitomedicino (v primerjavi s humano medicino); O: spoznava in prepoznava glavne skupine bolezni in škodljivcev; O: spoznava načine zatiranja bolezni in populacije škodljivcev; O: spoznava pomen biotičnega varstva rastlin. STANDARDI ZNANJA Dijak: » pojasni primerljivost fitomediicine in humane medicine; » našteje glavne skupine rastlinskih bolezni, škodljivcev in plevelov; » opiše in razloži načine zatiranja bolezni, plevelov in populacije škodljivcev. TERMINI ◦ fitomedicina 57 4 3 : 7 0 / / VRSTE IN NAMEN FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: spoznava osnovne kemijske in funkcionalne lastnosti fitofarmacevtskih sredstev (FFS); (1.1.2.1) O: raziskuje dileme pri prehranski varnosti, varovanju okolja in rabi FFS. STANDARDI ZNANJA Dijak: » pojasni dileme prehranske varnosti v povezavi z varovanjem okolja in rabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS); » našteje osnovne kemijske in funkcionalne lastnosti FFS. TERMINI ◦ FFS 58 4 3 : 7 0 / / UPORABA FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: spoznava posledice nepravilne uporabe FFS za okolje; (3.2.4.1) O: spoznava priprave za nanos/uporabo FFS; O: razvija razumevanje za upoštevanje navodil za uporabo FFS; (1.1.1.1 | 1.1.4.1) O: spoznava postopke za testiranje naprav za nanos FFS; (1.1.4.1 | 4.5.1.1) O: proučuje varno ravnanje z ostanki in odpadno embalažo FFS; (3.2.4.1) O: preračunava koncentracije in odmerke FFS. (3.2.4.2) STANDARDI ZNANJA Dijak: » razloži posledice nepravilne uporabe FFS za okolje; » našteje priprave za nanos/uporabo FFS; » na primeru razloži navodila za uporabo FFS; » opiše testiranje naprav za nanos FFS; » opiše varno ravnanje z ostanki in odpadno embalažo FFS; » izračuna koncentracije in odmerke izbranega FFS. TERMINI ◦ nevarni odpadki 59 4 3 : 7 0 / / VAROVANJE VODA, OKOLJA IN BIOTSKE PESTROSTI / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: se seznanja z varovanjem površinskih voda (FFS, evtrofikacija, onesnaževanje voda); (3.1.5.1) O: se seznanja z varovanje podzemnih voda (raba, spiranje hranil, onesnaževal); (3.1.5.1) O: spoznava usodo in poti razgradnih produktov FFS v okolju; (1.2.2.1 | 5.2.3.1) O: proučuje pomen neoporečnosti voda; (1.2.2.1) O: se seznani z varovanjem okolja in biotske pestrosti; (1.2.2.2) O: spoznava, vrednoti in primerja izpuste iz kmetijstva. (1.1.2.2) STANDARDI ZNANJA Dijak: » razloži ukrepe preventivnega varstva rastlin; » razloži ukrepe kemijskega, fizikalnega, mehaničnega varstva rastlin; » razloži ukrepe biotičnega varstva rastlin; » opiše biotehnične ukrepe; » opiše načine varovanja površinskih voda (FFS, evtrofikacija, onesnaževanje voda); » opiše načine varovanja podzemnih voda (raba, spiranje hranil, onesnaževal); » opiše usodo in poti razgradnih produktov FFS v okolju; » pojasni pomen neoporečnosti voda; » pojasni pomen varovanja okolja in biotske pestrosti; » ovrednoti in primerja izpuste iz kmetijstva. TERMINI ◦ kemično varstvo rastlin ◦ biotično varstvo rastlin ◦ biotehniško varstvo rastlin ◦ izpusti iz kmetijstva 60 4 3 : 7 0 / / VPLIV AGRO- IN HIDROMELIORACIJ NA OKOLJE IN / 5 2 KMETIJSKO PRIDELAVO 0 2 . 9 . 4 2 CILJI Dijak: O: proučuje pozitivne in negativne vplive agromelioracij in hidromelioracij na okolje in kmetijsko pridelavo; (4.5.1.1) O: proučuje negativne vplive zanemarjanja obstoječih hidromelioracij na okolje in kmetijsko pridelavo. STANDARDI ZNANJA Dijak: » kritično ovrednoti pozitivne in negativne vplive agromelioracij in hidromelioracij na okolje in kmetijsko pridelavo. TERMINI ◦ agromelioracije ◦ hidromelioracije 61 4 3 : 7 0 / / KMETIJSKO STROJNIŠTVO / 5 2 0 2 . 9 . 4 IZBIRNO 2 OPIS TEME V kmetijsko strojništvo uvrščamo vse stroje, pripomočke in infrastrukturo, ki so potrebni za uspešen potek kmetovanja. Nujno potrebni so traktorji in traktorski priključki za različne namene tako osnovne kot dopolnilne obdelave tal ter oskrbe rastlin in živali. Pri uporabi kmetijske mehanizacije je nujno treba upoštevati vsa varnostna pravila uporabe in se seznaniti tudi z možnimi tveganji. OSNOVNA ROČNA ORODJA CILJI Dijak: O: spozna osnovna ročna orodja; O: se seznani z osnovnimi posebnostmi rabe kmetijske mehanizacije. STANDARDI ZNANJA Dijak: » našteje orodja v kmetijstvu; » našteje in opiše osnovne namene in posebnosti glavne kmetijske mehanizacije. 62 4 3 : 7 0 / / TRAKTORJI, PRIKLJUČKI IN PRIPOMOČKI ZA / 5 2 KMETOVANJE 0 2 . 9 . 4 2 CILJI Dijak: O: spoznava stroje za osnovno in dopolnilno obdelavo tal; O: spoznava pomožne stroje in naprave za varstvo rastlin in živali; O: spoznava škropilnice za nanos fitofarmacevtskih sredstev. STANDARDI ZNANJA Dijak: » našteje in opiše orodja za osnovno in dopolnilno obdelavo tal; » našteje in opiše orodja za vartsvo rastlin in živali; » našteje in opiše orodja za nanos fitofarmacevtskih sredstev. 63 4 3 : 7 0 / / VARNOST IN TVEGANJA PRI UPORABI KMETIJSKE / 5 2 MEHANIZACIJE 0 2 . 9 . 4 2 CILJI Dijak: O: se seznani z osnovami varne uporabe kmetijske mehanizacije, strojev in naprav; O: se seznani s tveganji pri uporabi kmetijske mehanizacije. STANDARDI ZNANJA Dijak: » pojasni osnove varne uporabe kmetijske mehanizacije, strojev in orodij. 64 4 3 : 7 0 / / KMETIJSKE ZGRADBE IN INFRASTRUKTURA / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: spozna vrste, značilnosti in namen kmetijskih zgradb in infrastrukture. STANDARDI ZNANJA Dijak: » našteje vrste, značilnosti in namen kmetijskih zgradb in infrastrukture. 65 4 3 : 7 0 / / LOKALNO KMETIJSTVO V / 5 2 0 2 POVEZAVI Z LOKALNIM . 9 . 4 2 OKOLJEM IZBIRNO OPIS TEME Smo v času, ko lokalnosti pripisujemo poseben pomen. S promoviranjem uporabe lokalnih surovin ustvarjamo nova delovna mesta na različnih področjih, hkrati z ustvarjanjem delovnih mest varujemo krajina, ki ostaja poseljena in oskrbovana. S promocijo lokalnih surovin skrbimo za kratko oskrbovalno verigo, kar pomeni sveže surovine za porabnika in malo transportnih poti ter zato manj onesnaževanja s prometom. Z lokalnim kmetijstvom in lokalnimi surovinami ohranjamo svoje naravne in kulturne vrednote. USTVARJANJE NOVIH DELOVNIH MEST CILJI Dijak: O: prepoznava razpoložljiva delovna mesta v lokalnem okolju (turizem na kmetiji, turistična dejavnost na podeželju v povezavi z okolico, učne poti, dopolnilne dejavnosti na kmetiji, domača obrt, predelava živil rastlinskega in živalskega izvora, obnovljivi viri energije, kompostiranje idr.). (2.1.3.1 | 4.2.1.1 | 4.3.2.1 | 4.5.3.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » pojasni potenciale podeželja in razvojne možnosti kraja; » našteje delovna razpoložljiva mesta v lokalnem okolju (turistična dejavnost na podeželju v povezavi z okolico, dopolnilne dejavnosti na kmetiji, domača obrt, predelava živil rastlinskega in živalskega izvora, obnovljivi viri energije, kompostiranje idr.); » prepozna oblike turistične dejavnosti (gostinske in negostinske turistične dejavnosti). 66 4 3 : 7 0 / / OHRANJANJE POSELJENOSTI KRAJINE / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: spoznava pomen podpore lokalnemu kmetijstvu; (2.4.2.1 | 2.4.3.1 | 3.2.3.1) O: proučuje potenciale podeželja; (2.2.1.1) O: prepoznava razvojne možnosti svojega kraja; (2.2.1.2 | 4.2.5.1) O: se seznani z možnostmi financiranja za razvitost podeželja, ki jih ponuja Evropska unija. STANDARDI ZNANJA Dijak: » utemelji pomen spletnih storitev; » predstavi oblikovanje interesnih skupin; » prepozna družbene potrebe sodobne družbe; » pojasni možnosti financiranja za razvitost podeželja, ki ga ponuja Evropska unija. TERMINI ◦ Evropska unija ◦ lokalno kmetijstvo 67 4 3 : 7 0 / / DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: se seznani z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji in jih prepozna; (1.1.2.1) O: pozna definicijo dopolnilne dejavnosti na kmetiji; (1.1.2.2) O: proučuje pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji; (2.2.2.1) O: razvija zavedanje pomena ohranjanja ljudske umetnosti in domače obrti; (1.3.2.1) O: se seznanja s pridelavo in predelavo hrane. (3.2.2.3) STANDARDI ZNANJA Dijak: » našteje in opiše dopolnilne dejavnosti na kmetiji; » razloži, kakšen vpliv imajo dopolnilne dejavnosti na kmetiji na lokalno okolje. TERMINI ◦ dopolnilne dejavnosti na kmetiji 68 4 3 : 7 0 / / KRATKA OSKRBOVALNA VERIGA / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: razvija zavedanje pomena pridelave in distribucije hrane v povezavi s shemo kakovosti. (3.2.2.3) STANDARDI ZNANJA Dijak: » razloži pomen distribucije hrane v lokalno okolje (v vrtce, šole, domove starejših občanov, bolnišnice, gostinske lokale, hotele ipd.). TERMINI ◦ shema kakovosti ◦ lokalno okolje 69 4 3 : 7 0 / / OHRANJANJE NARAVNIH IN KULTURNIH VREDNOT / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: spoznava naravne vrednote in kulturno dediščino domačega kraja; (1.3.1.1 | 1.3.5.1) O: se povezuje z lokalno skupnostjo oz. sodeluje v njej; (2.4.2.1) O: razvija odgovornost do varovanja okolja (s pravilnim odlaganjem odpadkov); (2.2.3.1) O: raziskuje blažilne ukrepe (varčevanje z energijo, uporaba obnovljivih virov energije ipd.). (2.3.1.2) STANDARDI ZNANJA Dijak: » našteje naravne vrednote in kulturno dediščino domačega kraja in okolice šole. TERMINI ◦ naravna in kulturna dediščina 70 4 3 : 7 0 / / URBANO KMETIJSTVO / 5 2 0 2 . 9 . 4 IZBIRNO 2 OPIS TEME Urbano kmetijstvu predstavlja vzgojo rastlin in pridelavo hrane v urbanem okolju. Uči nas, kako si na majhnem prostoru v mestu lahko sami pridelamo hrano ali pa z zasajenimi rastlinami vplivamo na kakovost življenja v mestu. Urbano kmetijstvo zajema vse od gojenja začimbnic in zelenjave na balkonih do urbanega čebelarstva ter strešnega in vertikalnega gojenja rastlin. Posebej obravnava možnost tveganj pridelave hrane v urbanem, pogosto onesnaženem okolju. Seznani se z možnostjo tveganj onesnaženih tal. URBANO KMETIJSTVO CILJI Dijak: O: se seznanja s pojmom urbano kmetijstvo. (3.1.4.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » razloži pojem urbano kmetijstvo in našteje posamezne vrste urbanega kmetijstva. TERMINI ◦ urbano kmetijstvo 71 4 3 : 7 0 / / ZELENE STENE / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: se seznani z definicijo zelene stene; O: raziskuje prednosti in pomanjkljivosti zelenih sten z drugimi metodami pridelave hrane in upošteva vplive na okolje; (4.3.1.1) O: povezuje vpliv zelenih sten na kakovost zraka; (5.1.2.2) O: prepoznava različne tipe zelenih sten; O: izbere primerne rastline za zunanje in notranje zelene stene; O: spoznava substrat za zeleno steno. STANDARDI ZNANJA Dijak: » opiše definicijo zelene stene ter prednosti in pomanjkljivosti zelenih sten; » pojasni vpliv zelenih sten na okolje; » zasadi in oskrbi zeleno steno. TERMINI ◦ zelena stena 72 4 3 : 7 0 / / ZELENE STREHE / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: se seznani z definicijo zelene strehe; O: proučuje prednosti in pomanjkljivosti zelenih streh z drugimi metodami pridelave hrane; (3.3.5.3) O: razvija zavedanje vpliva zelenih streh na okolje (manjša poraba energentov, zaščita strehe idr.); (4.4.4.1) O: prepoznava različne tipe zelenih streh; O: spoznava primerne rastline za zelene strehe. STANDARDI ZNANJA Dijak: » opiše definicijo zelene strehe ter prednosti in pomanjkljivosti zelenih streh; » pojasni vpliv zelenih streh na okolje; » izvede zasaditev zelene strehe in jo oskrbi. TERMINI ◦ zelena streha 73 4 3 : 7 0 / / HIDROPONIKA / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: se seznani z definicijo hidroponike; O: proučuje prednosti hidroponskega gojenja vrtnin in zelišč; O: spoznava vrste vrtnin, ki jih pogosteje uporabljamo v hidroponskih sistemih, in razloži neprimernost določenih vrst; O: proučuje vrste hidroponskih sistemov (tekočinski, agregatni, aeroponski); O: spoznava odprti in zaprti hidroponski sistem in proučuje prednosti in slabosti posameznega hidroponskega sistema; (2.3.3.1) O: analizira pomen substrata za vzgojo in uporabi različne substrate za agregatni hidroponski sistem; O: se seznani z mikro- in makrohranili ter spoznava splošni pomen mikro- in makrohranil v fiziološkem delovanju rastline; O: proučuje problematiko tretiranja vrtnin s fitofarmacevtskimi sredstvi v hidroponskem sistemu. (3.3.5.3 | 4.5.3.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » opiše definicijo hidroponike ter opredeli prednosti hidroponskega gojenja vrtnin in zelišč; » razlikuje med hidroponiko in akvaponiko; » pojasni vpliv hidroponike na okolje. TERMINI ◦ hidroponika ◦ hidroponski sistem 74 4 3 : 7 0 / / AKVAPONIKA / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: se seznani z zgodovino akvaponskega gojenja vrtnin; O: proučuje prednosti oz. pomanjkljivosti akvaponike v primerjavi z drugimi metodami pridelave hrane, upoštevajoč vpliv na okolje, omejenost naravnih virov, prenaseljenost idr.; O: spoznava optimalne in mejne vrednosti posameznih fizikalnih in kemijskih dejavnikov v akvaponskem sistemu za preživetje organizmov; O: spoznava kolorimetrične in digitalne metode analize vode ter proučuje prednosti oz. pomanjkljivosti posamezne metode; (4.5.2.1) O: proučuje vnos dušika v akvaponični sistem, vključenost organizmov v akvaponskem sistemu v cikel kroženja dušika; O: proučuje pomen nosilcev nitrifikacijskih bakterij v biofiltru; O: spoznava različne vrste krme glede na izvor, vsebnost energije in beljakovin, potrebo po rasti v posamezni fazi rasti in na način prehranjevanja. (3.2.4.2) STANDARDI ZNANJA Dijak: » opiše definicijo akvaponike ter opredeli prednosti akvaponskega gojenja vrtnin in zelišč; » razlikuje med akvaponiko in hidroponiko; » pojasni vpliv akvaponike na okolje; » načrtuje domači samooskrbni akvaponični sistem (projektno delo). TERMINI ◦ akvaponika ◦ akvaponski sistem 75 4 3 : 7 0 / / ČEBELARSTVO / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: se seznani z definicijo čebelarstva; O: spoznava zgodovino čebelarstva; O: se seznani s stanjem svetovnega in slovenskega čebelarstva; (1.3.2.1) O: spoznava pomen opraševanja s čebelami za razmnoževanje in povečanje količine pridelkov kmetijskih in drugih rastlin; O: spoznava pojem urbano čebelarstvo in analizira njegov pomen. (3.3.5.3) STANDARDI ZNANJA Dijak: » razloži pomen čebelarstva; » pojasni vpliv čebelarstva na okolje. TERMINI ◦ čebelarstvo ◦ urbano čebelarstvo 76 4 3 : 7 0 / / BIOTA IN BIOTSKA PESTROST / 5 2 0 2 KMETIJSKEGA PROSTORA . 9 . 4 2 IZBIRNO OPIS TEME Biotska pestrost je ključnega pomena za zdravo delovanje ekosistemov in trajnostno kmetijstvo. Kmetijski prostor ima pomembno vlogo pri ohranjanju biotske pestrosti. S pravilnimi pristopi kmetijske dejavnosti vplivamo na vzdrževanje in povečanje biotske pestrosti tako v tleh kot v nadzemnem kmetijskem prostoru. Osvetlimo vpliv vrst oz. lastnosti tal na biotsko pestrost prostora (vegetacije in živalstva) nad tlemi. BIOTSKA PESTROST NADZEMNEGA KMETIJSKEGA PROSTORA CILJI Dijak: O: spoznava in proučuje pomen biotske pestrosti za okolje, dobrobit in obstoj človeka; (1.2.3.2) O: spoznava in analizira nadzemno bioto kmetijskega prostora; (3.1.4.2) O: spoznava izraz biota in biotska pestrost. STANDARDI ZNANJA Dijak: » opredeli izraza biota in biotska pestrost; » pojasni pomen biotske pestrosti za okolje, dobrobit in obstoj človeka; » na primerih predstavi nadzemno bioto kmetijskega prostora. TERMINI ◦ biota ◦ biotska pestrost ◦ biota in kmetijstvo 77 4 3 : 7 0 / / BIOTSKA PESTROST TAL IN NJENA VLOGA V KMETIJSTVU / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: spoznava bioto in biotsko pestrost tal (mikro-, mezo- in makroorganizmi tal); O: proučuje vlogo mikroorganizmov v vezavi in kroženju ogljika; O: proučuje vlogo mikroorganizmov v vezavi in oblikah dušika; O: analizira vlogo in pomen talne biote; (5.2.4.1) O: predstavi medicinsko pomembne talne organizme. STANDARDI ZNANJA Dijak: » našteje in opredeli bioto in biotsko pestrost tal (predstavnike mikro-, mezo- in makroorganizmov tal); » razloži vlogo in pomen talne biote; » pojasni vlogo mikroorganizmov v vezavi in kroženju ogljika; » pojasni vlogo mikroorganizmov v vezavi in oblikah dušika. TERMINI ◦ talna biota 78 4 3 : 7 0 / / VZDRŽEVANJE BIOTSKE PESTROSTI V KMETIJSKEM / 5 2 PROSTORU 0 2 . 9 . 4 2 CILJI Dijak: O: raziskuje biotsko pestrost in invazivne organizme; (2.2.2.1) O: proučuje dilemo pri pridelavi rastlin in zmanjšanju biotske pestrosti; O: spoznava in analizira nasprotja med varovanjem biotske pestrosti in pridelavo hrane ter osvetli kompromise, ki jih sprejemamo v okviru namenske rabe kmetijskih zemljišč; (4.4.4.1 | 5.2.2.2) O: spoznava pomen in načine vzdrževanja biotske pestrosti v tleh in na pridelovalnih površinah; O: spoznava pomen in načine vzdrževanja/povečevanja biotske pestrosti v kmetijski krajini. (1.3.4.2 | 3.3.5.3) STANDARDI ZNANJA Dijak: » razloži razlike med biotsko pestrostjo in invazivnimi organizmi; » pojasni dilemo pridelave rastlin in zmanjšanja biotske pestrosti; » utemelji nasprotja med varovanjem biotske pestrosti in pridelavo hrane; » opiše načine vzdrževanja biotske pestrosti v tleh in na proizvodnih površinah; » našteje načine vzdrževanja/povečevanja biotske pestrosti v kmetijski krajini. TERMINI ◦ biotska pestrost ◦ vzdrževanje biotske pestrosti 79 4 3 : 7 0 / / PAMETNA KMETIJA IN / 5 2 0 2 GLOBALNO KMETIJSTVO . 9 . 4 2 IZBIRNO OPIS TEME Kmetijstvo se danes pogosto opira na napredno tehnologijo, kot so senzorji, avtomatizacija, brezpilotna letala in robotika. Vse z namenom povečanja učinkovitosti in natančnosti kmetijskih operacij ter zmanjšanja negativnega vpliva kmetijstva na okolje. ROBOTIZIRANA MOLŽA CILJI Dijak: O: spoznava robotski način molže živali; (2.1.1.1) O: proučuje strojno in robotsko molžo in analizira prednosti in slabosti. (3.2.4.2) STANDARDI ZNANJA Dijak: » opiše načine robotske molže živali; » primerja strojno in robotsko molžo ter vrednoti prednosti in slabosti. TERMINI ◦ molža ◦ robotizirana molža 80 4 3 : 7 0 / / UPORABA TEHNOLOGIJE GPS, DRONOV IN LETAL V / 5 2 KMETIJSTVU 0 2 . 9 . 4 2 CILJI Dijak: O: raziskuje uporabo naprave GPS in principe njenega delovanja; O: proučuje načine uporabe dronov in letal v kmetijstvu; O: analizira prednosti in slabosti uporabe dronov in letal v kmetijstvu; O: prepoznava možnosti uporabe drona ali letala na šolskem posestvu; (1.3.4.2 | 4.5.2.1) O: spoznava principe delovanja pametne mehanizacije. STANDARDI ZNANJA Dijak: » predstavi uporabo naprave GPS; » našteje in opiše načine uporabe dronov in letal v kmetijstvu; » našteje in opiše principe delovanja pametne mehanizacije. TERMINI ◦ tehnologija GPS v kmetijstvu ◦ droni v kmetijstvu ◦ pametna mehanizacija 81 4 3 : 7 0 / / PAMETNA VAS / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: se seznanja z izboljšavami kmetijske mehanizacije z napravami IKT. STANDARDI ZNANJA Dijak: » utemelji izboljšavo kmetijske mehanizacije z napravami IKT (projektni pristop); » predstavi svojo pametno vas (kmetijo) in preveri interes za svojo rešitev. TERMINI ◦ pametna vas 82 4 3 : 7 0 / / LOKALNO PRIDELANA HRANA IN NJEN VPLIV NA / 5 2 GLOBALNO SEGREVANJE OKOLJA 0 2 . 9 . 4 2 CILJI Dijak: O: proučuje rešitve v kmetijstvu za zniževanje ogljičnega odtisa; (5.2.2.1) O: spoznava pomen kratkih prehranskih verig; O: analizira teorije o globalnem segrevanju; O: povezuje vpliv dolgih transportov živil na globalno segrevanje. (1.2.4.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » našteje rešitve v kmetijstvu za zniževanje ogljičnega odtisa; » opredeli prednosti kratkih prehranskih verig; » načrtuje kratko prehransko verigo in povezave za lokalno oskrbo prebivalstva z lokalno hrano; » pojasni teorije o globalnem segrevanju; » opredeli ogljični odtis dolgih transportov živil in njihov vpliv na okolje. TERMINI ◦ ogljični odtis ◦ globalno segrevanje 83 4 3 : 7 0 / / MERITVE OKOLJSKIH DEJAVNIKOV / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: spoznava načine za spremljanje okoljskih dejavnikov z uporabo merilnih sistemov; O: opazuje izbrane meritve okoljskih dejavnikov; O: spoznava načine za spremljanje energetskih tokov in njihovo koristno uporabo (kogeneracija). (3.1.4.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » opiše spremljanje okoljskih dejavnikov z uporabo merilnih sistemov; » opiše spremljanje energetskih tokov in njihovo koristno uporabo (kogeneracija). TERMINI ◦ okoljski dejavniki ◦ meritev okoljskih dejavnikov ◦ kogeneracija 84 4 3 : 7 0 / / TEHNOLOGIJE PREDELAVE / 5 2 0 2 ŽIVIL . 9 . 4 2 IZBIRNO OPIS TEME S predelavo zagotovimo živilom neoporečnost, kakovost in daljši rok uporabe in s tem večjo razpoložljivost. V procesu predelave se srečujemo z različnimi tehnološkimi postopki in različnimi higienskimi normativi. Na kmetijah, v okviru dopolnilnih dejavnosti, s predelavo damo novo vrednost osnovnim kmetijskim pridelkom in jih ponudimo na trgu. TEHNOLOGIJA PREDELAVE MLEKA CILJI Dijak: O: proučuje možnosti za predelavo mleka v Sloveniji, EU in svetu; (4.1.2.1) O: se seznani z definicijo mlečnih kvot; (2.2.1.1) O: spoznava vpliv mlečnih kvot in njihov vpliv na slovensko kmetijstvo; O: spoznava različne načine predelave mleka. (4.5.1.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » našteje in opiše možnosti za predelavo mleka v Sloveniji, EU in svetu; » pojasni definicijo mlečnih kvot; » našteje in opiše načine predelave, ki podaljšajo obstojnost živila; » našteje in opiše načine predelave, ki povečajo dohodek na kmetiji; » poišče in primerja različne načine predelave mleka; » timsko načrtuje in predstavi posamezne možnosti predelave. 85 4 3 : 7 0 / / / 5 2 0 TERMINI 2 . 9 . ◦ 24 mlečne kvote ◦ predelava mleka 86 4 3 : 7 0 / / TEHNOLOGIJA PREDELAVE MESA / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: proučuje možnosti za predelavo mesa v Sloveniji, EU in svetu; (4.1.2.1) O: se kritično opredeli do predelave mesa (načini reje, transporti pred zakolom idr.); (2.3.1.1) O: spoznava različne načine predelave mesa. (4.5.1.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » našteje in opiše možnosti za predelavo mesa v Sloveniji, EU in svetu; » poišče in primerja različne načine predelave mesa; » našteje in opiše načine predelave, ki podaljšajo obstojnost živila; » našteje in opiše načine predelave, ki povečajo dohodek na kmetiji; » predstavi posamezne možnosti predelave. TERMINI ◦ predelava mesa ◦ obstojnost živila 87 4 3 : 7 0 / / TEHNOLOGIJA PREDELAVE ŽIVIL RASTLINSKEGA IZVORA / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: preučuje možnosti za predelavo zelenjave; (2.2.1.1 | 5.2.2.1) O: raziskuje možnosti za predelavo žit; (5.1.2.2) O: raziskuje možnosti za predelavo grozdja; O: raziskuje možnosti za predelavo sadja; O: proučuje različne načine predelave žit, grozdja in sadja. STANDARDI ZNANJA Dijak: » našteje in opiše možnosti za predelavo zelenjave; » našteje in opiše možnosti za predelavo žit; » našteje in opiše možnosti za predelavo grozdja; » našteje in opiše možnosti za predelavo sadja; » poišče in primerja različne načine predelave žit, grozdja in sadja; » našteje in opiše načine predelave, ki podaljšajo obstojnost živila; » našteje in opiše načine predelave, ki povečajo dohodek na kmetiji; » predstavi posamezne možnosti predelave. TERMINI ◦ predelava žita ◦ predelava zelenjave ◦ predelava grozdja ◦ predelava sadja 88 4 3 : 7 0 / / HIGIENSKI NORMATIVI PRI PREDELAVI ŽIVIL / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: na primerih proučuje zakonodajo na področju predelave živil in sistema HACCP ali smernic dobre higienske prakse. (1.2.1.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » predstavi primere v zakonodaji na področju predelave živil in sistema HACCP ali smernic dobre higienske prakse. TERMINI ◦ HACCP 89 4 3 : 7 0 / / DOPOLNILNA DEJAVNOST / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: spoznava prednost predelave pred prodajo brez predelave; (5.2.2.1) O: spoznava osnovne dopolnilne dejavnosti na kmetiji; O: analizira doprinos dopolnilne dejavnosti na kmetiji k ohranjanju podeželja in krajine. (3.3.5.3) STANDARDI ZNANJA Dijak: » našteje in opiše osnovne dopolnilne dejavnosti na kmetiji. TERMINI ◦ dopolnilna dejavnost 90 4 3 : 7 0 / / PODJETNOST / 5 2 0 2 . 9 . 4 IZBIRNO 2 OPIS TEME Podjetnost posamezniku omogoča prepoznavanje in izkoriščanje ponujenih priložnosti, ki vključujejo ustvarjalnost, inovativnost, sprejemanje tveganja ter sposobnost načrtovanja in vodenja za doseganje konkretnega cilja. ZAZNAVANJE IN REŠEVANJE PROBLEMOV CILJI Dijak: O: proučuje socialne, gospodarske, okoljske in druge probleme v svojem lokalnem okolju; (5.1.1.1) O: raziskuje izvedljivost in smiselnost reševanja zaznanih problemov; (5.2.2.1) O: spoznava različne metode zbiranja informacij o zastavljenem problemu in uporabnikih; (2.2.2.1) O: proučuje informacije s področja izbranega problema in jih poveže s konkretnimi nalogami; O: raziskuje in proučuje inovativne rešitve, ki bodo pomagale rešiti socialne, gospodarske, okoljske in druge probleme; O: analizira sprejemljivost rešitve in možne ovire (vidiki uporabnosti, izvedljivosti, trajnosti, finančne vzdržnosti, družbene in okoljske odgovornosti). STANDARDI ZNANJA Dijak: » našteje socialne, gospodarske, okoljske in druge probleme v svojem lokalnem okolju; » utemelji izvedljivost in smiselnost reševanja zaznanih problemov; » našteje in uporabi različne metode zbiranja informacij o zastavljenem problemu in uporabnikih; 91 4 3 : 7 0 / / » predstavi informacije s področja izbranega problema in jih poveže s konkretnimi nalogami; / 5 2 0 » .2 našteje inovativne rešitve, ki bodo pomagale rešiti socialne, gospodarske, okoljske in druge 9 probleme; 4. 2 » presodi sprejemljivost rešitve in možne ovire (vidik uporabnosti, izvedljivosti, trajnosti, finančne vzdržnosti, družbene in okoljske odgovornosti). TERMINI ◦ problem ◦ rešitev ◦ analiza ◦ inovativnost 92 4 3 : 7 0 / / TIMSKO DELO / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: proučuje sprejemljivost rešitev z vidika uporabnika in družbe; (3.3.5.3) O: proučuje naloge organizirano in v sodelovanju s skupino, razvija odgovornost do timskega dela; (5.2.2.2) O: razvija zavedanje do timskega dela, vendar ohranja integriteto in zaupa v svoje sposobnosti. (5.2.4.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » delo opravi v dogovorjenem roku; » predstavi sprejemljivost rešitev z vidika uporabnika in družbe. TERMINI ◦ tim ◦ odgovornost 93 4 3 : 7 0 / / PROTOTIPIRANJE / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: spoznava postopek prototipiranja za vizualizacijo idejne rešitve problema (izdelavo prototipa iz preprostejših materialov, izdelava stripa, 3D računalniško modeliranje, oblikovanje lesa in kovine z orodji). (3.1.4.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » predstavi prototip idejne rešitve problema (izdelava prototipa iz preprostejših materialov, izdelava stripa, 3D računalniško modeliranje, oblikovanje lesa in kovine s pomočjo orodja). TERMINI ◦ prototip ◦ prototipiranje ◦ idejna rešitev 94 4 3 : 7 0 / / PREDSTAVITEV IDEJ / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: razvija ideje v skupini in posluša ter sprejema ideje drugih. STANDARDI ZNANJA Dijak: » predstavi ideje skupini in posluša ter sprejema ideje drugih. TERMINI ◦ komunikacija ◦ kratka predstavitev (pič, angl. pitch) 95 4 3 : 7 0 / / SOCIALNO KMETOVANJE / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: spoznava področja in dejavnosti socialnega podjetništva; (5.1.1.1) O: proučuje pomen socialnega podjetništva v kmetijstvu; (3.1.4.1) O: razvija odgovornost do sodelovanja ljudi in prostovoljnega dela; (2.4.2.1) O: prepoznava podjetništvo kot možno karierno pot. (5.3.5.3) STANDARDI ZNANJA Dijak: » razloži področja in dejavnosti socialnega podjetništva; » razloži pomen socialnega podjetništva v kmetijstvu; » pojasni pomen sodelovanja ljudi in prostovoljnega dela; » prepozna podjetništvo kot možno karierno pot. TERMINI ◦ socialno podjetništvo ◦ prostovoljstvo 96 4 3 : 7 0 / / NOVI IZZIVI V KMETIJSTVU / 5 2 0 2 . 9 . 4 IZBIRNO 2 OPIS TEME Novi izzivi v kmetijstvu se ukvarjajo tudi z vprašanji, povezanimi z uvajanjem novih živil v prehrano ljudi in živali. Nova živila pomenijo nove vire živil in živil, proizvedenih z uporabo novih tehnologij in proizvodnih postopkov. Med nova živila uvrščamo živila, ki so sestavljena ali pridobljena iz živali ali njihovih delov, mikroorganizmov, gliv in alg. NOVA ŽIVILA IN TRADICIONALNA ŽIVILA CILJI Dijak: O: se seznani z definicijo tradicionalnih in novih živil; (1.1.4.1) O: proučuje kategorije novih živil; O: prepoznava tradicionalna in nova živila ter živila iz tretjega sveta in jih primerja; (2.2.3.1) O: analizira vključevanja novih živil v prehrano. (3.3.5.3) STANDARDI ZNANJA Dijak: » pojasni definicijo novih živil; » predstavi tradicionalna in nova živila; » našteje in opiše kategorije novih živil: » razlikuje tradicionalna in nova živila ter živila iz tretjega sveta in jih primerja; » se kritično opredeli do vključevanja novih živil v prehrano; » ob pomoči učitelja projektno predstavi pripravo novega živila. TERMINI ◦ nova živila ◦ tradicionalna živila ◦ prehrana 97 4 3 : 7 0 / / VKLJUČEVANJE NOVIH ŽIVIL V PREHRANO / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: proučuje in analizira primere alternativne hrane (npr. insekti kot živilo, krma, vir beljakovin); (4.1.2.1) O: proučuje in analizira proizvodnjo in uporabo biopolisaharidov v prehrani; (2.3.2.1) O: proučuje in analizira uporabo stranskih in odpadkov živilskopredelovalne industrije v prehranske namene in vire bioaktivnih snovi; O: spoznava pomen dostopnosti mikro- in makrohranil iz različnih živil ter načine za izboljševanje prehranske vrednosti živil; (5.2.2.1) O: proučuje načine za gojenje alg in mikrooganizmov z namenom vključevanja v živilske proizvode; O: spoznava nove pristope pri shranjevanju in transportu živil. STANDARDI ZNANJA Dijak: » našteje in opiše primere alternativne hrane (npr. insekti kot živilo, krma, vir beljakovin, človeške placente kot živilo); » razloži nove pristope pri shranjevanju in transportiranju živil. TERMINI ◦ alge v prehrani ◦ insekti kot živilo ◦ alternativna hrana 98 4 3 : 7 0 / / PROJEKTNO/RAZISKOVALNO / 5 2 0 2 DELO . 9 . 4 2 IZBIRNO OPIS TEME Tema je vezana predvsem na aktualno problematiko sodobnega kmetijstva. Projektno delo: Dijaki si izberejo aktualno temo (lahko se navezuje na šolski, regionalni, nacionalni ali mednarodni projekt), skozi katero opravijo teoretični pregled in jo podkrepijo z izdelkom, storitvijo, anketo, preprosto raziskavo, promocijskim gradivom in to predstavijo širši skupnosti. Raziskovalno delo: Dijaki si postavijo raziskovalno vprašanje, vezano na kmetijstvo, in opravijo raziskavo, rezultate pa predstavijo širši skupnosti. PROJEKTNO/RAZISKOVALNO DELO CILJI Dijak: O: identificira raziskovalni izziv; O: načrtuje projektno/raziskovalno delo; (1.3.4.2) O: postavi projektni cilj oz. raziskovalno vprašanje; O: pozna in uporablja načela projektnega/raziskovalnega dela. (4.3.1.1) O: oblikuje ugotovitve in sklepe; (4.4.3.1) O: na različne načine predstavi svoje delo. (5.3.5.4) 99 4 3 : 7 0 / / STANDARDI ZNANJA / 5 2 0 Dijak: 2 . 9 . » z usmerjanjem učitelja/mentorja pripravi projektno nalogo v okviru šolskega, regionalnega, 24 nacionalnega, mednarodnega projekta; » z usmerjanjem učitelja/mentorja opravi izbrana raziskovalna dela v raziskovalnih institucijah ali podjetjih; » svoje projekt oz. raziskavo predstavi ostalim skupinam; » poišče informacije, razbere pomembne informacije, analizira vir informacij. 100 4 3 : 7 0 / / AKTUALNI IZZIVI / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Dijak: O: razvija razumevanje, zavedanje in odgovornost do aktualne problematike v kmetijstvu; (2.3.3.1 | 5.1.2.2) O: ve, da ima znanstveno raziskovanje pomembno vlogo pri reševanju aktualnih izzivov. STANDARDI ZNANJA Dijak: » kritično ovrednoti identificirani predlog z dosedanjimi izsledki raziskav; » svoja dognanja predstavi interesnim skupinam na različne načine in z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. 101 4 3 : 7 0 / / / 5 2 0 2 . 9 . 2 PRILOGE 4 102