»...manlstraina noč/» včm» jwnOto krltt,
kot ac pod av»Ulm aoncmn miinl dnovL-
(dr. France Prešern)
Revolucionarna misel velikega slovenskega poeta nas združuje tudi ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, borbenem dnevu solidarnosti, v svobodni do-movini. Skoraj stoletje se tega zavedajo tudi vsi de-lavci sveta. Praznovanje 1. majajezgodovinsko veza-no na veliko stavko delavcev v ZOA, sitih izkoriščanja, ki so javno demonstrirali in se postavili po robu vladajočemu razredu z zahtevo po 8 urnem delavni-ku, 8 urnem počitku in 8 urnem prostemu času. V oboroženem napadu na stavkajoče je bilo ubitih In ranjenih večje število delavcev, mnogi pa so se znasli v zaporih. V spomin na te krvave dogodke je bilo na II. kongresu Internacionale leta 1889 sklenjeno, da bo-do delavci po vsem svetu organlzirall množične de-monstracije In stavke.
Slovenski in hrvaski delavci so se že leta 1890 pridružill svetovnemu delavskemu gibanju. Kljub pre-
Ob prazniku dela
povedim, stroljanju in zapiraju udeležencev, so de-lavci v predvojni Jugoslaviji množlčno sodelovali v demonstracijah. Med NOB pa so prvomajske demon-straclje še bolj združevale delavski razred Jugoslavije v borbi proti okupatorju.
V svobodni domovini je 1. maj proglašen za driavni praznik. Zato v teh praznifinih dneh ne smemo le obujatl spominov na dogodke iz preteklosti, pač pa izražati naso solidamost z narodi, ki se še vedno borijo za svobodo in svoje pravice, vse sile pa usme-rlti v dosledno, odgovomo in učinkovito uresničeva-nje tistih nalog, ki jih narekujejo družbenoekonom-s(ce razmere v naši družbi.
Ena osnovnih nalog delavcev naše samoupravne soclaiistične družbe, organizlranih v Zvezi sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacijah je dosle-dno uresničevanje ciljev dolgoročnega progama go-spodarske stabilizacije. Pomemben prispevek k temu bo fte produktivnejše delo, boljše gospodarjenje, združevanje dela in sredstev, iskanje notranjih re-zerv, boljše gospodarjenje s fiaaom itd. Vse bolj se
moramo zavedati dejstva, da dohodek, ki ga pridobl-mo na račun prekomernega povlševanja cen, ni meri-lo dobrega gospodarjenja in dela. Zato se moramo zavzemati za realno ovrednotenje proizvodov in sto-ritev. Še posebej to velja za osvnovne organizacije Zveze sindikatov, ki morajo s svojim političnim delo-vanjem zagotavljati realno, odgovorno in demokra-tično odločanje o vseh vprašanjlh družbene repro-duckije, preseganje lokalnih interesov posameznih OZD in povezovanje v enotnem jugoslovanskem pro-storu.
Čeprav je ocenjeno, da so OZO s področja gospo-darstva naše občine v lanskem letu v zaostrenih po-gojih dokaj dobro gospodarlle, pa niso dosegle vseh planiranih ciljev. Na visno in gibanje finančnih rezul-tatov so prevladujoče vplivale cene, katerih rast je bila zlastl intenzivna v zadnjem četrtletju. Zato bodo morali delavci v letošnjem letu in vnaprej prevzeti aktivnejso vlogo pri sprotnem ocenjevanju rezultatav gospodarjenja in pravočasnem načrtovanju ukrepov za odpravljanje ugotovljenih slabostl.
Z uresničevanjem dolgoročnega progratna gospo-darske stabilizacije je tesno povezano tudi oblikova-nje in sprejemanje samoupravnifi sporazumov o skupnih osnovah in izhodišifrh za razporejanje do-hodka, čistega dohodka In delitev sredstev za osebne dohodke In skupno porabo, ki so v večini primerov že pripravljeni za javno razpravo. Naša naloga je, da se aktivno vključimo v razpravo ter s svojimi mnenji in pripombami prispevamo, da bodo le-ti čimboljša podlaga za pripravo in sprejem ustreznih samouprav-nih splošnih aktov v OZD, kar bo treba opraviti najka-sneje do konca leta. Zagotavljanje socialne varnosti delavcem, mora biti v zaostrenih pogojih gospodarje-nja eden bistvenih elementov dejavnosti v sindikatih. Prav tu lahko dokažemo resnično medsebojno soli-darnostno pomoč med delavci. Obenem se moramo boriti proti vsem poskusom izigravanja solidarnosti in preprečevati, da bi nekateri še naprej živeli na račun dela drugih delavcev.
Vsem delavcem, delovnim Ijudem in občanom ob-4ine Ljubljana Center iskrene čestitke ob prazniku, z željo, da po delegatskib poteh vsak prispeva svoj ustvarjalni delež k nadaljnji krepitvi našaga politične-ga sistema socialističnega samoupravljanja.
Vinko Eršte